Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in evropska strategija za podatke

(2020/C 440/13)

Poročevalec: Mark WEINMEISTER (DE/EPP), državni sekretar za evropske zadeve dežele Hessen Referenčni dokumenti: Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020) 67 final) Evropska strategija za podatke (COM(2020) 66 final) Varna uvedba tehnologije 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU (COM(2020) 50 final)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Povzetek

1.

poudarja, da mora digitalizacija ljudem prinesti oprijemljive koristi in konkretne prednosti, zato je treba pri razvoju digitalnih tehnologij upoštevati tudi pravne, družbenopolitične, socialne, okoljske, kulturne in zlasti etične vidike;

2.

poudarja, da je digitalizacija transverzalna medsektorska tema, ki prežema vse gospodarske sektorje in življenjska področja in jih bo trajno preobrazila, zato bo le medsektorska digitalizacija odprla resnično nove potenciale za prelomne poslovne modele ter inovativne digitalne storitve in produkte; poudarja tudi, da bodo zlasti zagonska podjetja imela pomembno vlogo pri digitalnih inovacijah za Evropo;

3.

poudarja pomemben prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k praktičnemu izvajanju Evropske digitalne agende, zlasti v okviru pametnih mest in pametnih regij, in pomembno vlogo lokalne uprave pri zagotavljanju dostopa do podatkov ter njihove razpoložljivosti;

4.

posebej opozarja, da je treba podpreti razvoj kompetenc državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih, ter javnega sektorja. Digitalizacija delovnega okolja se lahko uporabi na številne različne načine za zmanjšanje delovne obremenitve in spodbujanje dostojnega dela, hkrati pa tudi za oblikovanje odpornejših gospodarskih in socialnih sistemov;

5.

poudarja, da so možnosti, ki jih digitalizacija ponuja za reševanje družbenih, podnebnih in okoljskih izzivov ter v določenih kriznih razmerah, kot je pokazala sedanja kriza zaradi COVID-19, še posebej pomembne za izobraževanje, poklicno življenje, gospodarstvo in dobro delovanje uprave;

6.

poudarja, da evropske vrednote in etična pravila ter socialni in okoljski standardi veljajo tudi v digitalnem prostoru. EU bo te evropske vrednote in etična pravila dejavno promovirala po svetu;

7.

poudarja pomen podatkovne suverenosti na individualni in vseevropski ravni. To je še toliko pomembneje glede na sodbo Sodišča Evropske unije z dne 16. julija 2020 (zadeva C-311/18), s katero je bil razveljavljen zasebnostni ščit EU-ZDA, vzpostavljen med Evropsko unijo in Združenimi državami. Poziva Komisijo, naj čim prej pojasni posledice te sodbe, saj podjetja potrebujejo zakonsko zaščiten pretok podatkov preko meja Evropske unije;

8.

meni, da je digitalna kohezija pomembna dodatna razsežnost tradicionalnega koncepta ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe EU;

Digitalizacija in z njo povezane priložnosti

9.

se strinja s stališčem Komisije, na katerem temeljijo tri sporočila iz digitalnega svežnja EU, da digitalne tehnologije povzročajo korenite spremembe v vsakdanjem življenju državljanov, kar vpliva tudi na države članice, regionalne in lokalne organe ter podjetja;

10.

ugotavlja, da so podatki vse pomembnejši in prinašajo priložnosti, ter poudarja, da je treba državljane in podjetja zaščititi pred morebitnimi tveganji, ki jih lahko prinesejo izmenjava, obdelava in shranjevanje podatkov; se strinja, da primanjkuje tehničnih orodij in standardov, s katerimi bi posamezniki brez prekomernih naporov preprosto uveljavljali pravice varstva zasebnosti;

11.

pozdravlja ukrepe, s katerimi bi lahko Evropa v prehodu na zdrav planet in na poti v digitalni svet prevzela vodilno vlogo ter pri tem ustvarjala trajnostno rast in blaginjo, hkrati pa ohranjala skupne evropske vrednote in na njih temelječ trden pravni okvir v zvezi z varstvom podatkov, temeljnimi pravicami, varnostjo in kibernetsko varnostjo;

12.

ugotavlja, da storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, kakor tudi druge inovativne tehnologije za obdelavo podatkov, digitalizacijo in avtomatizacijo postopkov, potrošnikom in ponudnikom sicer prinašajo velike potencialne koristi, vendar tudi izzive z vidika odgovornega zagotavljanja nediskriminacije, preglednosti, razložljivosti algoritmov, odgovornosti in zaščite zasebnosti; zato poudarja, da je treba uporabo umetne inteligence in drugih novih digitalnih tehnologij zasnovati odgovorno; poleg tega ugotavlja, da je treba preveriti, ali so dosedanje ugodnosti platform, ki prevladujejo na trgu, glede odgovornosti, skladne z evropskimi vrednotami. To velja zlasti za platforme, katerih poslovna politika je oblikovana v državah, ki niso članice EU. Za algoritemske sisteme, ki so občutljivi z vidika temeljnih pravic, bi moralo veljati načelo EU glede tržne lokacije;

13.

v povezavi s koronavirusno krizo opozarja na možnosti, ki jih ponuja digitalizacija, kot so delo od doma in digitalno izobraževanje, ter poudarja, da so digitalne aplikacije in infrastruktura v času krize in z njo povezanih omejitev stikov bistveno prispevale k ohranjanju delovanja javne uprave tudi v nepričakovanem kriznem obdobju;

14.

meni, da je to dobro izhodišče za spodbujanje izvajanja zelenega dogovora s pomočjo digitalne tehnologije;

15.

poudarja, da bi lahko emisije CO2 iz digitalnih aplikacij po napovedih že do leta 2025 presegle emisije v svetovnem cestnem prometu. Samo komunikacijski in informacijski sektor po ocenah porabi od 5 do 9 % električne energije in ustvari več kot 2 % vseh emisij v svetovnem merilu. Po drugi strani lahko digitalne rešitve podprejo ekološko preobrazbo. Okoljski podatki na primer omogočajo iskanje rešitev za razvoj obnovljivih virov energije, ponovno pogozdovanje ali preprečevanje nastajanja odpadkov. V zvezi s krožnim gospodarstvom bi bilo mogoče razmisliti o prostovoljni zavezi spletnih trgovcev na drobno, da v svoje algoritme za iskanje vključijo okoljska merila, ali o „digitalnem potnem listu za izdelke“, ki bi vseboval informacije o materialnem in podnebnem odtisu dobavne verige izdelka, da bi se potrošniki lahko odločali za trajnostno potrošnjo;

16.

poudarja, da kljub gospodarskim izzivom, ki jih prinaša kriza, ne bi smeli zanemariti spodbujanja digitalne preobrazbe in s tem povezanih naložb; nasprotno, znatne javne in zasebne naložbe v digitalizacijo so najbolj učinkovit način za obnovitev gospodarske rasti v EU;

Vizija digitalne družbe

17.

izraža zaskrbljenost, ker predlagani večletni finančni okvir predvideva zmanjšanje sredstev za program za digitalno Evropo. Zmanjšanje financiranja lahko vpliva na način delovanja programa;

18.

pozdravlja prizadevanje Komisije, da bi državljanom s pomočjo digitalne tehnologije odprla možnosti za osebni razvoj, svobodno in varno izbiro ter družbeno udejstvovanje, podjetjem pa zagotovila okvir, ki jim bo omogočal razvoj inovacij, konkurenčnost in sodelovanje pod poštenimi pogoji;

19.

izpostavlja potencial kvantnega računalništva in opozarja na obstoječe evropske pobude na tem področju, kot je vodilna pobuda o kvantnih tehnologijah. Poleg tega poziva k stalni podpori raziskovalnim projektom kvantne tehnologije v EU, da bi bila Unija vodilna v svetu pri izkoriščanju potenciala kvantnih tehnologij;

20.

se zaveda, da podatkovno gospodarstvo z nadaljnjo digitalizacijo pridobiva vse večjo gospodarsko vlogo in je zato pomembno sredstvo za ustvarjanje vrednosti v prihodnosti;

21.

podpira ciljno usmerjen razvoj in širitev evropskega podatkovnega gospodarstva ter prizadevanje za tehnološko neodvisnost, tudi z ustrezno zavezo industrijske politike glede spodbujanja evropskih vodilnih podjetij;

22.

opozarja na ločevanje osebnih in neosebnih podatkov, njihovo različno uporabo in izkoriščanje ter s tem povezane različne pravne okvire, ravnanja in postopke;

23.

poudarja pomen odprtokodnih ponudb za diverzifikacijo ponudbe in za krepitev tehnološke neodvisnosti uprav, podjetij ter državljanov ter podpiranja odprtokodnih skupnosti v Evropi, pri katerih sodelujejo podjetja in uprave;

Zanesljiva infrastruktura in digitalni temelji

24.

poudarja družbeni in gospodarski pomen pete generacije mobilne telefonije (5G) in poziva k ozaveščanju na podlagi pregledne ocene tehnologije in tudi študij o okoljskih posledicah ali posledicah za zdravje, s čimer bi zagotovili, da bi državljani v celoti prepoznali prednosti in slabosti digitalne infrastrukture in ne bi postali žrtve dezinformacij;

25.

poudarja, da je potreben celostni pristop za povečanje varnosti in odpornosti omrežij 5G, ter opozarja, da je skupni pristop EU smiseln, skupni evropski minimalni varnostni standard pa prinaša pozitivne splošne učinke;

26.

pozdravlja pristop k izvajanju nabora orodij s ciljem, da se zagotovi raznolika in v prihodnost usmerjena dobavna veriga 5G ter prepreči učinek vezanosti;

27.

poziva države članice, naj upoštevajo nabor orodij EU za varna omrežja 5G, da bi zagotovili kibernetsko varnost Evrope in zaščitili njene geopolitične interese pred grožnjo nadzora in vohunjenja v zvezi z namestitvijo omrežij 5G, ki uporabljajo tehnologijo iz tretjih držav;

28.

podpira tehnologijo optičnih vlaken kot nepogrešljivo digitalno infrastrukturo in osnovno storitev, ki bi morala biti na voljo vsem ljudem v Evropski uniji, zlasti na podeželju, kjer so druge tehnologije težje dosegljive;

29.

se ne strinja v celoti s stališčem, da evropska podatkovna strategija temelji na uspešnem ekosistemu, zato se zdi za izvajanje strategije – ne le zaradi sedanjih razmer – zlasti pomembno, da se podprejo predvsem zagonska podjetja;

30.

pozdravlja napoved o naložbah Komisije v projekt z velikim učinkom v zvezi z evropskimi podatkovnimi prostori in združenimi infrastrukturami oblaka;

31.

v zvezi s tem opozarja na pomen pametnih mest in zagonskih podjetij, ki so gonilo inovacij, in podpore zanje;

32.

pozdravlja načrte za memorandume o sodelovanju na področju zvez oblakov z državami članicami in pripravo oblakovnega pravilnika EU;

33.

meni, da bi neenoten pristop k dostopu do podatkov in njihovi uporabi povzročil razdrobljenost notranjega trga, zato je treba to nujno preprečiti;

34.

poudarja pomen medsektorskih ukrepov za dostop do podatkov in njihovo uporabo, pozdravlja izogibanje podrobnemu predhodnemu urejanju v prid prožnemu pristopu ter države članice poziva, naj v skladu z zadevnimi določbami veljavne direktive o elektronskem poslovanju še naprej skrbijo za zaščito javnega interesa in storitev splošnega pomena ter za preprečevanje izkrivljanja konkurence in učinkovitost javne uprave;

35.

vendar v zvezi s tem poudarja, da bi morale biti tovrstne zahteve ustrezne, zlasti za lokalne in regionalne oblasti, in upoštevati bremena, povezana z izvajanjem;

Človek v digitalnem svetu

36.

ugotavlja, da so potrebna obsežna javna sredstva za podporo digitalizacije, univerz in raziskovalnih ustanov, zagonskih podjetij, MSP ter tudi regij, predvsem v smislu pametnih regij, in zlasti za izgradnjo vrhunskih skupnih digitalnih zmogljivosti in s tem tehnološko neodvisnost Evrope;

37.

poudarja, da mora vsaka evropska ureditev vedno spoštovati jamstvo glede regionalne in lokalne samouprave, ki je zapisano v primarni zakonodaji, in sicer v členu 4(2) PEU. Obveznost lokalnih in/ali regionalnih oblasti, da posredujejo podatke, ki bi bila določena v sekundarni zakonodaji, bi pomenila poseg v omenjeno jamstvo, zato ne pride v poštev;

38.

meni, da morajo biti v večletnem finančnem okviru EU zagotovljena ustrezna sredstva, in poziva, naj bodo kljub morebitnim izzivom pri obvladovanju posledic koronavirusne krize ta sredstva na voljo, zlasti za program za digitalno Evropo;

39.

se zavzema za hitro nadaljnjo digitalizacijo storitev radiodifuzije z vidika čim večjega pluralizma;

40.

poudarja, da je varnost digitalnih produktov in storitev ključni dejavnik ustvarjanja zaupanja in s tem njihove uspešne uporabe, opozarja na sodelovanje Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in podpira okrepljeno sodelovanje z inštituti za raziskovanje kibernetske varnosti v državah članicah, pa tudi v regijah, kadar je to ustrezno, in med njimi;

41.

poudarja, da so digitalna znanja in spretnosti nujno potrebni tako za trg dela, zlasti na področjih velepodatkov in analitike za uresničitev potencialov storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot tudi za krepitev odpornosti evropskih gospodarskih, socialnih in izobraževalnih sistemov ter da v smislu uspešnega soočanja posameznikov z digitalizacijo zagotavljajo uspešno družbeno udejstvovanje vseh, ne glede na njihovo starost ali kraj bivanja;

42.

poudarja pomen izobraževanja v digitalnem svetu, zlasti digitalne pismenosti in medijske pismenosti – ne le v izobraževalnih ustanovah – kot predpogoja za to, da bodo lahko vsi ljudje suvereno udeleženi pri procesu digitalizacije;

43.

je naklonjen uvedbi „osebnih podatkovnih prostorov“, ki posameznikom dajejo več možnosti nadzora nad tem, kdo lahko dostopa do podatkov in jih uporablja, ter preučitvi možnosti za okrepitev pravice posameznikov do prenosljivosti podatkov v skladu s členom 20 Splošne uredbe o varstvu podatkov;

44.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za ustrezno varstvo zasebnosti, zlasti pa naj poskrbi za hitro sprejetje predvidene uredbe o e-zasebnosti, da bi preprečili nedoslednosti v ustreznem regulativnem okviru in povečali pravno varnost;

45.

meni, da mora pri tem tudi Svet Evropske unije poskrbeti za preglednost in s tem pravno varnost;

46.

meni, da mora prihodnja evropska strategija za MSP nujno vsebovati ukrepe za krepitev zmogljivosti MSP in zagonskih podjetij, da bodo lahko ta v celoti izkoristila številne priložnosti, ki jih ponujajo podatkovni poslovni modeli;

47.

podpira načrtovano vzpostavitev in spodbujanje evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki so trenutno v usklajevanju, spodbuja intenzivne izmenjave o tem v zgodnji fazi med Evropsko komisijo in državami članicami, zlasti pa regijami, ter poudarja, da je nujno treba zagotoviti pregleden in razumljiv postopek izbire ter enake možnosti evropskih regij;

Evropska digitalna skupnost vrednot

48.

se zaveda, da so podatki temelj za digitalne produkte, storitve in poslovne modele ter s tem za gospodarski razvoj Evrope, ter da lahko izboljšajo podlago za odločanje posameznikov, podjetij, organizacij, uprav in politike;

49.

opozarja, da odločitve, ki temeljijo izključno na podatkih, zlasti v povezavi z avtomatizirano obdelavo, ne morejo biti vselej smiselne in primerne in jih je zato treba pretehtati v okviru širšega konteksta;

50.

poudarja, da bi morala biti digitalna družba vključujoča, pravična in dostopna za vse ter v središče postaviti človeka;

51.

poziva k odločnim ukrepom za zaščito državljanskih svoboščin in demokracije v vse bolj digitalizirani dobi, med drugim k zmanjšanju nevarnosti vsesplošnega digitalnega nadzora in boju proti lažnim novicam, kampanjam dezinformiranja, sovražnemu govoru in diskriminaciji, predvsem pa rasizmu v digitalnem prostoru ne glede na to, ali ti negativni pojavi izvirajo iz EU ali od drugod;

52.

ugotavlja, da so digitalna tehnologija in podatkovne rešitve pomembna sredstva za reševanje družbenih, razvojnih, podnebnih in okoljskih izzivov ter so zato pomembne tudi v povezavi z uresničevanjem ciljev zelenega dogovora in razvojnih ciljev tisočletja ZN;

53.

pozdravlja pobudo za krožno elektroniko ter pobude za doseganje podnebno nevtralnih, energijsko zelo učinkovitih in trajnostnih podatkovnih centrov najpozneje do leta 2030;

54.

poudarja, da so ti izzivi med seboj tesno prepleteni in Evropi ponujajo priložnost, da prevzame vodilno vlogo;

Podatki kot digitalno gonilo gospodarstva in podlaga za odločanje

55.

se strinja s pristopom, da je v evropski strategiji za podatke človek najpomembnejši in bi moralo tako tudi ostati. V okviru digitalne politike bi bilo zato treba nenehno spremljati učinke, primerjati koristi in pomanjkljivosti razvoja ter po potrebi ukrepati z usmerjanjem;

56.

se strinja, da je uporaba podatkov za javno dobro izjemno pomembna za obvladovanje izrednih razmer (epidemij, naravnih nesreč), boljše razumevanje degradacije okolja in podnebnih sprememb, bolj ciljno sprejemanje ukrepov na tem področju ter učinkovitejši boj proti kaznivim dejanjem in zaščito pred terorizmom;

57.

podpira razvoj skupnih evropskih podatkovnih prostorov v strateških gospodarskih sektorjih in na področjih javnega interesa ter poudarja, da bi morali v skladu s prožnim ukrepanjem omogočiti oblikovanje še drugih podatkovnih prostorov;

58.

podpira enotni evropski trg za podatke, ki bi temeljil na evropskih pravilih in vrednotah, da bi s tem zmanjšali prekomerno odvisnost od digitalnih rešitev, razvitih drugje;

59.

poziva Komisijo, naj okrepi tehnološko neodvisnost Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in infrastrukture;

60.

poudarja pomen uporabe podatkov za z dokazi podprto oblikovanje politik in izboljšanje javnih storitev, in sicer vselej v okviru standardov varstva podatkov ter varnostnih in etičnih standardov;

61.

se strinja, da sta interoperabilnost podatkov (ki jo na primer zagotavljajo standardi) in kakovost podatkov odločilnega pomena, zato pozdravlja razvoj ustreznih organizacijskih pristopov in struktur;

62.

opozarja na poročilo o napredku, ki ga je o gospodarskih kazalnikih in merjenju platformnega gospodarstva pripravila neodvisna skupina strokovnjakov opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform (1). Poročilo navaja, da je pomanjkanje podatkov o mnogih vidikih gospodarske vloge in ravnanja platformnih družb izziv za nosilce političnega odločanja in raziskovalce. Strokovnjaki upravičeno vztrajajo pri spremljanju platformnega gospodarstva, zlasti v zvezi z gospodarskim pomenom platform, močjo platform nad njihovimi uporabniki in preglednostjo;

63.

opozarja, da je pri pripravi standardov treba upoštevati združljivost z obstoječo informacijsko tehnologijo, ki jo uporabljajo lokalni in regionalni organi;

64.

se strinja, da je število evropskih ponudnikov storitev v oblaku majhno, zato obstaja močna odvisnost od tehnologije zunanjih ponudnikov;

65.

se strinja, da je uporaba storitev v oblaku omejena, zlasti v evropskem javnem sektorju, zato med drugim ni mogoče izkoriščati potenciala za zmanjšanje stroškov, ki ga prinaša informacijska tehnologija;

66.

poudarja pomen naložb v prihodnje tehnologije, kot so med drugim umetna inteligenca, tehnologija razpršene evidence (blokovne verige) in kvantno računalništvo. V ta namen so potrebna zlasti prizadevanja na področju raziskav in razvoja;

67.

v zvezi s tem opozarja na pomanjkljivo interoperabilnost različnih storitev v oblaku in nezadosten razvoj strokovnih postopkov v oblaku za javne organe;

68.

pozdravlja namero, da se sistemska vloga nekaterih spletnih platform in tržna moč, ki jo pridobijo, uredita tako, da ne bosta ogrozili pravičnosti in odprtosti trgov;

69.

meni, da bi bilo treba delovne pogoje zaposlenih pri spletnih platformah ustrezno urediti, da bi ta oblika dela omogočala socialno varnost in zadostna sredstva za preživljanje, ter pozdravlja namen Komisije, da objavi pobudo za izboljšanje delovnih pogojev delavcev na spletnih platformah, vendar se zavzema za to, da se namesto leta 2021 objavi že leta 2020. Izkazalo se je, da so ukrepi zapore zlasti med pandemijo koronavirusne bolezni z ekonomskega vidika koristili mnogim spletnim platformam, medtem ko so njihovi delavci še naprej v negotovem delovnem razmerju;

70.

pozdravlja sporazum, ki so ga dosegli evropski socialni partnerji o spremljanju digitalne preobrazbe (2), da bi skupaj oblikovali razvoj digitalizacije in njene posledice za delo in delavce ter za splošno delovanje podjetij;

71.

poudarja, da tisto, kar je prepovedano zunaj spleta, tudi na spletu ne more biti dovoljeno, in meni, da bi bilo treba natančneje določiti vlogo in obveznosti upravljavcev spletnih platform;

72.

z obžalovanjem ugotavlja, da v digitalnem svetu brez meja peščici podjetij z največjim tržnim deležem pripade največji delež dobičkov od vrednosti, ki se ustvari v podatkovnem gospodarstvu, da ti dobički zaradi zastarelih pravil o davku od dohodkov pravnih oseb pogosto niso obdavčeni tam, kjer se ustvarijo, in da se s tem izkrivlja konkurenca;

73.

glede na sedanje mrežne učinke gospodarstva digitalnih platform se zavzema za to, da se preveri, ali bi bilo treba nadgraditi evropsko konkurenčno pravo in kako;

74.

opozarja, da digitalizacija v vseh evropskih regijah v enaki meri prinaša izzive, ki pa zahtevajo različne strategije reševanja, zato poziva, da se pri pripravi medsektorskih strategij to dejstvo upošteva;

75.

se zavzema za poenostavitev postopkov za dostop do evropskega financiranja, da bi dosegli čim več podjetij, univerz in raziskovalnih ustanov in jih spodbudili k dejavnemu sooblikovanju digitalizacije;

76.

poudarja, da to velja tudi za pametna mesta in regije;

77.

se strinja, da primanjkuje tehničnih orodij in standardov, s katerimi bi posamezniki brez prekomernih naporov preprosto uveljavljali pravice varstva zasebnosti;

78.

poudarja, da je treba odpraviti učinke vezanosti, na primer pri uporabi naprav interneta stvari, in okrepiti položaj potrošnikov; pri tem je pomembno, da se uporabnikom zagotovijo orodja in sredstva, da bodo lahko sami odločali o tem, kaj se zgodi z njihovimi podatki;

Evropa v svetu

79.

pozdravlja zavzemanje Komisije za interese evropskih državljanov in enake možnosti evropskih podjetij na mednarodnih trgih ter za evropske vrednote v mednarodnem poslovanju in pretoku podatkov;

80.

pozdravlja namero, da se shranjevanje in obdelava podatkov iz drugih držav in regij preneseta v Evropo, in se pri tem zaveda različnih prednosti evropskih regij, ki bi jih bilo treba uporabiti kot različne argumente v podporo temu prenosu;

81.

pozdravlja pobude Evropske komisije in posameznih držav članic, katerih cilj je razjasniti in uskladiti obdavčitev digitalnih poslovnih dejavnosti vseh akterjev, tudi tistih, katerih poslovne politike so opredeljene zunaj EU;

Ocena predloženih sporočil Komisije

82.

poudarja, da morajo biti ukrepi osredotočeni na področja, kjer je Evropska unija močna, kot na primer proizvodnjo, ki ponuja različna področja uporabe digitalne tehnologije, med drugim industrijo 4.0, umetno inteligenco, robotiko, aditivno proizvodnjo, optiko in senzoriko ter internet stvari;

83.

poziva, naj se podrobno pregledajo učinki predlaganih ključnih ukrepov za pravično in konkurenčno gospodarstvo, ki zajemajo evropsko podatkovno strategijo, tekoče vrednotenje in pregled ustreznosti pravil EU o konkurenci, regulativna pravila in industrijsko strategijo. To zlasti velja za oblikovanje okvira, ki bo omogočil enostavno uporabno, konkurenčno in varno digitalno finančno okolje ter obdavčitev podjetij v 21. stoletju;

84.

poudarja, da digitalizacija regij zahteva usklajen in prilagojen strateški pristop, ki presega zagotavljanje digitalne infrastrukture in povezljivosti;

85.

poziva k obsežnemu okvirnemu programu kvalifikacij, s katerim bi odpravili pomanjkanje podatkovnih strokovnjakov in nizko podatkovno pismenost v EU;

86.

poziva k podpori za zagonska in druga podjetja, ne le zaradi sedanjega stanja, sicer strategije za podatke ne bo mogoče izvesti;

87.

poziva k pobudi za krepitev tehnološke suverenosti (npr. razvoj lastnih procesorjev, omrežnih komponent), da bi lahko varno vzpostavili in upravljali potrebno infrastrukturo; poziva tudi, naj se zagotovi ustrezno financiranje evropskih raziskovalnih in razvojnih projektov;

88.

priznava, da je treba na podlagi opisanih izzivov in predlaganih ukrepov okrepiti odpornost in suverenost v digitalnem prostoru, da bi lahko trajno izkoriščali potenciale najnovejših komunikacijskih standardov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zaščiti kritične infrastrukture, da bi lahko v kriznih razmerah tudi bolj dolgoročno ohranili sposobnost delovanja države in zagotovili oskrbo prebivalstva;

89.

poziva k preučitvi nadaljnjih ukrepov, ki bi prispevali k hitremu izboljšanju energetske učinkovitosti, zmanjšanju toplogrednih plinov, čim boljšemu izkoriščanju digitalizacije za varovanje okolja in podnebja ter podnebju prijaznem spodbujanju inovacij in gigabitnih omrežij.

---

(1)  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/commission-expert-group-publishes-progress-reports-online-platform-economy

(2)  https://bit.ly/2YptFYV