Mnenje Evropskega odbora regij – Krepitev lokalnega upravljanja in predstavniške demokracije z novimi instrumenti digitalne tehnologije

(2021/C 37/08)

Poročevalec:

Rait PIHELGAS (EE/Renew Europe), predsednik občinskega sveta Järva

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ugotavlja, da se vlade in javni organi na vseh ravneh soočajo z vse bolj kompleksnimi izzivi brez primere, kot so globalizacija, gospodarski razvoj, učinki tehnologije, podnebne in demografske spremembe, varnost, dezinformacije, zdravstvena vprašanja in radikalizacija;

pozdravlja politično prednostno nalogo Evropske komisije „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ in poziv predsednice Komisije Ursule von der Leyen k prehodu v nov digitalni svet, ki temelji na evropskih prednostih in vrednotah; podpira politično prednostno nalogo „nova spodbuda za evropsko demokracijo“ in zavezo predsednice Komisije, da si bo prizadevala za okrepljeno demokratično udeležbo in večjo preglednost pri odločanju v EU;

pozdravlja zavezo Evropske komisije, da bo podprla zeleni in digitalni prehod, kakor je navedeno v njenem novem predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ter dodelitev 8,2 milijarde EUR sredstev programu za digitalno Evropo (1);

podpira predlog Evropskega parlamenta iz njegovega stališča o konferenci o prihodnosti Evrope, ki je bilo sprejeto 15. januarja 2020, da se „digitalna preobrazba“ vključi kot ena od političnih prednostnih nalog konference; strinja se s stališčem, da bi bilo treba udeležbo državljanov v procesu konference in posvetovanjih organizirati na „najbolj učinkovitih, inovativnih in ustreznih platformah, vključno s spletnimi orodji, doseči pa bi morala vse dele EU, da bi lahko vsak državljan imel besedo pri delu konference“; poudarja, da bi morala konferenca služiti kot preskusni poligon za razvoj strukturiranega in stalnega dialoga z državljani o zadevah EU, ki pa se bo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, moral v precejšnji meri opirati na digitalna sredstva in inovativne procese;

opozarja na ustrezna in povezana stališča iz prejšnjih mnenj OR:

—

mnenje Lokalne in regionalne perspektive za spodbujanje inovacij v javnem sektorju z digitalnimi rešitvami, sprejeto na plenarnem zasedanju OR 30. novembra 2017 (2). OR v digitalizaciji uprave vidi način za izboljšanje storitev za državljane in poudarja ključno vlogo, ki jo morajo imeti lokalne in regionalne oblasti pri posodabljanju javnega sektorja. Poziva javni sektor, naj se zaveže k inovacijam, ki bodo osredotočene na potrebe uporabnikov, in zagotovi nediskriminatorni dostop do digitalnih storitev vsem državljanom in podjetjem, ter poudarja potrebo po sodelovanju in izmenjavi dobrih inovativnih praks med organi in prek meja;

—

mnenje Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020, ki ga je OR sprejel na plenarnem zasedanju 11. oktobra 2016 (3). OR pozdravlja načelo „privzete digitalnosti“, kar pomeni, da bi javna uprava storitve zagotavljala predvsem digitalno, in poudarja, da so potrebna dolgoročna prizadevanja za krepitev digitalne vključenosti, da bi imelo več ljudi dostop do infrastrukture in spretnosti, s katerimi bi lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. OR priznava, da so pregledne uprave, ki zagotavljajo podatke in storitve na odprt in varen način, pomembne za povečanje preglednosti in učinkovitosti, obenem pa opozarja na potrebo po visoki ravni varstva nekaterih vrst informacij in osebnih podatkov. Poleg tega OR podpira načelo „privzete čezmejnosti“ za storitve javne e-uprave ter poudarja, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti, zlasti v obmejnih regijah, ključno vlogo pri opredelitvi in razvoju ustreznih, učinkovitih in nemotenih čezmejnih storitev;

—	mnenje Novi program znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je OR sprejel na plenarnem zasedanju 7. decembra 2016 (4). OR poziva k naložbam v digitalne spretnosti in usposabljanje ter v digitalizaciji vidi priložnost za premagovanje številnih izzivov na področju izobraževanja;

poudarja, da digitalne preobrazbe ne sme usmerjati tehnologija, temveč morajo spremembe izhajati iz potreb in pričakovanj državljanov, za izpolnitev katerih je treba poiskati najbolj pregledne, vključujoče, uporabniku prijazne, varne in stroškovno učinkovite rešitve. To pomeni, da so za premagovanje novih izzivov potrebne spremembe tudi na lokalni in regionalni ravni, izvedba teh sprememb pa je odvisna predvsem od sposobnosti, da se prepoznajo te potrebe, in od pripravljenosti, da se izvedejo najbolj ustrezne spremembe. V sodobni demokraciji ni dovolj redno izvajati predstavniško demokracijo, temveč je treba stalno vključevati člane skupnosti, interesne skupine in organizacije. Vključevanje in udeležba vodita k boljšim odločitvam, krepita demokracijo, občutek skupnosti in pripravljenost državljanov, da prispevajo k razvoju regije;

ugotavlja, da se tradicionalne vezi med državljani in politiki močno spreminjajo, obenem pa nastaja novo digitalno politično prizorišče, na katerem lahko nove digitalne tehnologije prispevajo k iskanju novih rešitev in odzivanju na izzive, spodbujanju inovacij in gospodarske rasti, izboljšanju javnih storitev, okrepljeni udeležbi državljanov na nove in različne načine, izboljšanju upravljanja na lokalni ravni ter k dopolnjevanju in krepitvi demokracije;

meni, da bi se morali demokratični procesi razvijati in prilagajati spremembam ter da bi morali pri teh procesih izkoristiti priložnosti, povezane z novimi digitalnimi tehnologijami in orodji IKT, ki lahko izboljšajo kakovost odločanja, spodbujajo soodločanje, komunikacijo in dialog, pa tudi aktivno državljanstvo in udejstvovanje državljanov v političnem življenju, izboljšujejo preglednost in odgovornost ter krepijo legitimnost našega demokratičnega sistema;

meni, da je uvajanje elektronskih rešitev v lokalnih in regionalnih organih odlična priložnost za učinkovito zagotavljanje kakovostnih javnih storitev državljanom. Že samo uporaba elektronskih obrazcev bo državljanom in javnim organom prihranila čas, uslužbenci pa bodo imeli več časa za druge upravne naloge. Poleg tega različne elektronske aplikacije članom skupnosti omogočajo, da sodelujejo v postopku odločanja in v realnem času spremljajo upravljanje v svoji občini ali regiji;

10.

meni, da sta lokalna in regionalna raven upravljanja najbolj primerni za izvedbo „digitalne preobrazbe“; ponavlja, da uporaba novih digitalnih tehnologij odpira nove možnosti za posvetovanje in udeležbo ter omogoča zagotavljanje kakovostnih informacij, analizo odziva javnosti, doseganje oddaljenih območij in najbolj prikrajšanih državljanov, vključevanje spretnosti, znanj in strokovnih izkušenj državljanov ter sooblikovanje politik v skladu z njihovimi potrebami in pričakovanji;

11.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti k digitalni preobrazbi in polnem izkoriščanju digitalne tehnologije, da bi dodatno olajšale udeležbo državljanov pri oblikovanju politik in pri odločanju. V ta namen bi bilo treba uporabiti tehnologije, ki izboljšujejo preglednost, inkluzivnost in odzivnost postopkov odločanja, ter vzpostaviti zaupanje in dialog, ki sta bistvenega pomena za dobro upravljanje; to mora nujno spremljati digitalno opismenjevanje;

12.

ponovno poudarja, da je pomembno vključiti prispevke državljanov v proces odločanja in poskrbeti za njihovo upoštevanje; opozarja, da neodzivnost nosilcev odločanja vodi v razočaranje in nezaupanje ter da je za delujočo lokalno demokracijo bistveno zaupanje državljanov v javne organe;

13.

poudarja, da bi morala udeležba državljanov temeljiti na učinkovitem in nediskriminatornem dostopu do informacij in znanja; opozarja, da je treba zmanjšati digitalni razkorak, tako da se ljudem omogočita izobraževanje in usposabljanje, med drugim na področju digitalnih spretnosti in medijske pismenosti, pri čemer je treba prednostno zasnovati programe digitalnega usposabljanja za vse skupine prebivalstva, s posebnim poudarkom na starejših ljudeh in drugih ranljivih ali marginaliziranih skupinah, ter razširiti usposabljanje in izobraževanje na podeželska in oddaljena območja;

14.

poudarja, da je treba mlade vključiti v javno življenje; ugotavlja, da ima nova digitalna generacija potrebne spretnosti in znanja na področju tehnologije in medijske pismenosti; meni, da bi z uporabo novih digitalnih tehnologij lahko učinkovito izboljšali njihovo udejstvovanje in udeležbo v političnih procesih in procesih odločanja;

15.

ugotavlja, da digitalna preobrazba zahteva veliko virov; poziva vse ravni upravljanja, naj za doseganje teh ciljev namenijo ustrezne finančne in človeške vire in možnosti usposabljanja ter zlasti v obrobnih regijah, na podeželju in gospodarsko manj razvitih območjih poskrbijo za cenovno dostopno digitalno infrastrukturo visokih hitrosti, ki bo dostopna vsem, tudi invalidom in starejšim. Zato ponovno poudarja, „da izraz ‚digitalna kohezija‘ daje pomembno dodatno razsežnost tradicionalnemu pojmu ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, opredeljene v Pogodbi EU“ (5);

16.

poudarja, da je uporaba digitalne tehnologije povezana z uporabo podatkov, ki jo omogoča njihovo zbiranje in ustvarjanje; zato poziva, naj se spoštuje pravica do zasebnosti in varstva podatkov ter naj se osebni podatki zahtevajo in uporabljajo v minimalnem obsegu – zgolj tisti, ki so pomembni in potrebni za točno določen namen; poziva k zavzemanju za varno internetno okolje in varne digitalne storitve ter zagotavljanje ustreznih informacij državljanom v zvezi z uporabo njihovih podatkov in povezanimi varnostnimi ukrepi kakor tudi zagotavljanje učinkovitih pravnih sredstev v primeru kršitve teh pravic, vključno z močnim evropskim pravnim okvirom, da bi preprečili nezaupanje in nezadovoljstvo državljanov. Zato poudarja, da je treba izkoristiti umetno inteligenco, da bo ostala osredotočena na človeka in se bo uporabljala za spodbujanje pametnega državljanstva in odprtega upravljanja, kar bo okrepilo demokracijo;

17.

opozarja, da platforme družbenih medijev omogočajo širjenje dezinformacij, napačnih informacij in sovražnega govora, kar lahko ogrozi demokracijo in zaupanje v javne institucije; poziva h krepitvi opismenjevanja na področju digitalnih medijev ter spodbuja lokalne oblikovalce politik, naj obstoječa digitalna orodja, spletne platforme in medije uporabijo za komunikacijo in konstruktivno interakcijo z državljani in drugimi deležniki;

18.

meni, da je pomembno, da lokalne in regionalne oblasti uporabljajo ustrezne lastne digitalne kanale za bolj interaktivno in hitrejšo komunikacijo z državljani, da bodo zagotovljene informacije zanesljive ter prilagojene lokalnim in regionalnim potrebam;

19.

meni, da je poleg velikega učinka digitalizacije na družabno življenje ljudi ter na svet dela, izobraževanje in kulturo, če se omejimo le nanje, spričo krize zaradi COVID-19 do izraza prišel tudi pomen aktualnih informacij, ki temeljijo na dejstvih, ter komunikacijskih kanalov, prek katerih se te informacije razširjajo. Jasno je postalo tudi, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti ter državljani možnost vzajemnih stikov ter da morajo biti na voljo ustrezna digitalna orodja za boj proti dezinformacijam in napačnim informacijam; pri teh orodjih je treba vselej dosledno spoštovati svobodo izražanja;

20.

poziva, naj se pozornost usmeri na enak in neoviran dostop do digitalnih storitev;

21.

ugotavlja, da je digitalna generacija mladih ena od skupin, na katere se najbolj ciljno usmerjajo dezinformacije in sovražni govor; meni, da so lahko mlajši uporabniki zaradi izrazito intenzivne rabe družbenih omrežij, pomanjkanja kritičnih medijskih kompetenc, zlasti pri tistih z nižjo izobrazbo, in tudi homogenih mnenjskih mehurčkov (odmevnih komor), ki jih ustvarjajo družbeni mediji, še bolj izpostavljeni politični manipulaciji; poudarja, da je treba uporabljati digitalne tehnologije, ki niso le uporabniku prijazne, ampak tudi razumljive in privlačne, tako vsebinsko kot oblikovno, ter prilagojene socialnim veščinam in digitalnim spretnostim mladih, da bi okrepili njihovo kritično zaznavanje tveganj in priložnosti, ki jih prinašajo novi mediji in digitalna tehnologija;

22.

meni, da je kriza zaradi COVID-19 ponazorila potencialni pomen dela na daljavo; lokalne in regionalne oblasti spodbuja, naj preučijo možnosti za razširitev svojih pravil o delu na daljavo;

23.

ponovno poziva k tesnemu sodelovanju in izmenjavi dobre prakse med vsemi ravnmi upravljanja, da bi dosegli boljšo uporabo in nadaljnji razvoj digitalne preobrazbe mest in skupnosti; ugotavlja, da je veliko nacionalnih, regionalnih in lokalnih primerov mogoče obravnavati kot zgled, kako je orodja digitalne tehnologije mogoče uporabljati za okrepitev participativne demokracije;

24.

ugotavlja, da je uvajanje novih tehnoloških rešitev dodatno oteženo zaradi pomanjkanja potrebnih znanj in spretnosti v javnih organih, ki bi od digitalnih orodij lahko imeli koristi. Zato bi bilo dobro najprej ugotoviti raven digitalnih spretnosti v lokalnih in regionalnih oblasteh, nato pa opredeliti tehnološke vrzeli znotraj posameznih lokalnih in regionalnih oblasti in med njimi ter ustrezne potrebe, pri čemer je treba razlikovati med procesom in tehnično rešitvijo. Poleg tega je treba zagotoviti tudi združljivost (interoperabilnost) različnih naborov podatkov in podatkovnih zbirk;

25.

poudarja pomen spletnih orodij za spodbujanje partnerstev med lokalnimi in regionalnimi organi v EU ter med njimi in partnerskimi državami; meni, da bi prenovljen evropski spletni portal za decentralizirano sodelovanje olajšal navezovanje stikov in izmenjavo dobre prakse ter tako prinesel precejšnjo dodano vrednost; potrjuje svojo pripravljenost za sodelovanje z Evropsko komisijo pri razvoju takšnega digitalnega orodja;

26.

pričakuje, da bo uvajanje različnih digitalnih rešitev v lokalnih in regionalnih oblasteh, zaradi katerega bodo morda potrebne precejšnje enkratne naložbe, del splošnega razmisleka o novem proračunu EU v okviru digitalne preobrazbe;

27.

se strinja s stališčem združenja Association Civic Tech Europe (ACTE) iz marca 2020, da je raznolikost poslovnih modelov organizacij, ki razvijajo tehnološke rešitve za državljansko participacijo, ključnega pomena za zagotavljanje hitrih rešitev, ki v pravem obsegu v središče postavljajo državljane, in je tudi sam zaskrbljen, da lokalne in regionalne oblasti po vsej Evropski uniji nimajo vedno lahkega dostopa do teh orodij, saj se pogosto razvijajo kot naročniške platforme „programje kot storitev“ (6);

28.

predlaga, da Evropski odbor regij razvije ukrepe, s katerimi bi motivirali in nagrajevali lokalne in regionalne oblasti, da bi te okrepile svojo zavezanost načelom odprtega in vključujočega upravljanja. Tako bi se v prihodnosti lahko oblikovalo novo merilo kakovosti, ki bi omogočalo merjenje stopnje demokracije v lokalnih skupnostih in izmenjavo dobre prakse;

29.

poziva, naj se po vsej Evropi zagotovijo finančna sredstva za izboljšanje digitalne in medijske pismenosti državljanov z izobraževalnimi programi in programi usposabljanja za različne ravni šolanja, pa tudi za uslužbence lokalnih in regionalnih oblasti ter funkcionarje, da bi izboljšali njihove spretnosti in poznavanje možnosti uporabe sodobnih digitalnih rešitev;

30.

priporoča, naj lokalne in regionalne oblasti prednostno uvajajo digitalna orodja v vseh skladih in programih;

31.

poziva k financiranju digitalnih izobraževalnih orodij in opreme, da bo mogoče zagotoviti enak dostop do kakovostnega digitalnega učenja in poučevanja po vsej Evropi;

32.

priporoča, naj se po potrebi spremenijo merila za upravičenost, da bi lahko lokalne in regionalne oblasti na bolj preprost in gospodaren način uvajale nove digitalne rešitve in platforme, med drugim z dostopom do sredstev EU za platforme „programje kot storitev“.

V Bruslju, 10. decembra 2020.

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo (COM(2020) 442 final).

(2) COR-2017-03529-00-00-AC-TRA (UL C 164, 8.5.2018, str. 34).

(3) COR-2016-02882-00-01-AC-TRA UL C 88, 21.3.2017, str. 54).

(4) COR-2016-04094-00-01-AC-TRA (UL C 185, 9.6.2017, str. 29).

(5) Mnenje OR Digitalna Evropa za vse: uvajanje pametnih in vključujočih rešitev na terenu (COR-2019-03332) (UL C 39, 5.2.2020, str. 83).

(6) Stališče združenja Association Civic Tech Europe (ACTE), marec 2020.