P9_TA(2020)0328

Razmere na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018–2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018–2019 (2019/2199(INI))

(2021/C 425/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—	ob upoštevanju agende OZN 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

—	ob upoštevanju sklicev iz predhodnih poročil o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju člena 20 Listine, ki določa, da so pred zakonom vsi enaki,

—	ob upoštevanju člena 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo,

—	ob upoštevanju obveznosti EU, da v skladu s členom 6(2) PEU pristopi k Evropski konvenciji o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o rasni enakosti),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2),

—	ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (3),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (5),

—	ob upoštevanju svoje razprave na plenarnem zasedanju v Strasbourgu o nujnih ukrepih za rešitev položaja brezdomcev v Evropi, ki je potekala 13. januarja 2020 v Strasbourgu,

—	ob upoštevanju načela 19 evropskega stebra socialnih pravic, v katerem je navedeno, da imajo socialno ogroženi „zagotovljen dostop do socialnega stanovanja oziroma kakovostne stanovanjske pomoči“,

—	ob upoštevanju člena 31 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do nastanitve,

—	ob upoštevanju člena 34(3) Listine, ki potrjuje pravico do socialne in stanovanjske pomoči za boj proti socialni izključenosti in revščini,

—	ob upoštevanju poročila Komisije o revščini zaposlenih za leto 2019 (6),

—	ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice z naslovom Combating child poverty: an issue of fundamental rights (Boj proti revščini otrok: vprašanje temeljnih pravic),

—	ob upoštevanju resolucije 2280 parlamentarne skupščine Sveta Evrope o položaju migrantov in beguncev na grških otokih z dne 11. aprila 2019 (7),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (8),

—	ob upoštevanju člena 2 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do pravičnih pogojev dela,

—	ob upoštevanju člena 31 Listine o poštenih in pravičnih delovnih pogojih,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. aprila 2019 o ekonomski politiki euroobmočja (2019/C 136/01),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju (9),

—	ob upoštevanju strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027, ki temelji na resoluciji Sveta z dne 26. novembra 2018,

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (10),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (11),

—	ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (12),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Drugo poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (2018) v skladu s členom 20 Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (COM(2018)0777),

—	ob upoštevanju 8. splošnega poročila o dejavnostih skupine GRETA (13) in poročil skupine GRETA, v katerih je opisano izvajanje Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi v vseh državah članicah (14),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773) (15),

—	ob upoštevanju načela 16 evropskega stebra socialnih pravic, ki poudarja pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o smernicah za države članice, s katerimi bi preprečili kriminalizacijo humanitarne pomoči (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah (18),

—	ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz oktobra 2014 o alternativah pridržanju otrok v okviru priseljevanja (RES 2020),

—

ob upoštevanju priporočila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice iz junija 2019 z naslovom Lives saved. Rights protected. Bridging the protection gap for refugees and migrants in the Mediterranean’ (Rešena življenja, Zaščitene pravice. Premostitev vrzeli v zaščiti beguncev in migrantov v Sredozemlju) (19);

—

ob upoštevanju poročila o temeljnih pravicah iz leta 2019, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice, in posodobitve dokumenta agencije iz junija 2019 z naslovom NGO ships involved in search and rescue in the Mediterranean and criminal investigations (Ladje nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju v Sredozemlju in ki so predmet kazenskih preiskav) (20),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2017 o zaporniških sistemih in razmerah v zaporih (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o boju proti antisemitizmu (22),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (25),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi (26),

—	ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o Rominjah v devetih državah članicah EU,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (27),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU (28),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov (29),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o uporabi podatkov uporabnikov Facebooka s strani Cambridge Analytica in vplivu na varstvo podatkov (30),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (31),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (32),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. januarja 2019 o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (33),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2019 o krepitvi pravne države v Uniji – načrt za ukrepanje (COM(2019)0343),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in 27 spremljajočih poglavij o pravni državi v posameznih državah članicah (SWD(2020)0300-0326), v katerih je obravnavan vpliv ukrepov držav članic za zajezitev širjenja covida-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o pravicah interseksualnih oseb (34),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile (35),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (36),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem (37),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah (38),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU (39),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/951 o standardih za organe za enakost (40),

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije o seznamu ukrepov za spodbujanje enakosti LGBTI za leto 2018,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“ (41),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (42),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske (43),

—

ob upoštevanju odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 19. decembra 2017 v zadevi A.R. in L.R. proti Švici (22338/15), v kateri je potrdilo, da se s celovito spolno vzgojo uresničujejo zakoniti cilji varovanja javnega zdravja, zaščite otrok pred spolnim nasiljem in priprave otrok na družbeno realnost, kar pomeni, da ni priznalo obveznosti držav članic, da staršem dovolijo, da svoje otroke izvzamejo iz te vzgoje,

—

ob upoštevanju odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sh. D. in drugi proti Grčiji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski, Severni Makedoniji, Srbiji in Sloveniji (44), ki potrjuje, da bi morala biti skrajna ranljivost otroka pomembnejša od neurejenega statusa in bi organi morali sprejeti potrebne ukrepe za njihovo zaščito ter da so organi kršili člen 5, ko so samodejno uvedli zaščitno skrbništvo, ne da bi razmislili o drugih možnostih namesto pridržanja ali upoštevali določbo iz zakonodaje EU, da se je treba pridržanju otrok izogniti (45),

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 3. oktobra 2019 o porodniškem in ginekološkem nasilju (RES 2306), v kateri skupščina poziva države članice Sveta Evrope, naj se borijo proti temu nasilju, ter podaja priporoča v zvezi s tem, in povezanega poročila Odbora Sveta Evrope za enakost in nediskriminacijo z dne 12. septembra 2019,

—	ob upoštevanju tematskega dokumenta komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah žensk v Evropi (2017),

—	ob upoštevanju poročila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice po njenem obisku na Madžarskem od 4. do 8. februarja 2019 (46),

—	ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2299 (2019) o politikah in praksi zavračanja migrantov v državah članicah Sveta Evrope (47),

—	ob upoštevanju poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter poročil komisarke Sveta Evrope za človekove pravice,

—	ob upoštevanju dela, ki so ga opravile Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Svet Evrope in Beneška komisija,

—	ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki je bila na voljo za podpis od 11. maja 2011 v Istanbulu v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola (48),

—	ob upoštevanju dela Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije za leto 2018 o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah (49),

—	ob upoštevanju poročil o temeljnih pravicah, ki ju je Agencija za temeljne pravice objavila leta 2018 in leta 2019 (50),

—	ob upoštevanju dokumenta Agencije za temeljne pravice o prostoru civilne družbe: stališča organizacij in njenega poročila o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0226/2020),

ker EU ni le monetarna unija, temveč tudi socialna, kot je določeno v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Evropski socialni listini in evropskem stebru socialnih pravic; ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine; ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 PEU in kot so navedene v Listini ter vključene v mednarodne pogodbe o človekovih pravicah; ker je Listina del primarne zakonodaje EU; ker Unija kljub svoji obveznosti po členu 6(2) PEU še vedno ni pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

ker so te vrednote skupne vsem državam članicam ter bi jih morale EU in vsaka država članica posebej dosledno spoštovati in dejavno spodbujati v vseh svojih politikah, notranjih in zunanjih; ker je spoštovanje načela pravne države osnovni pogoj za varstvo temeljnih pravic in ker imajo države članice končno odgovornost za varovanje človekovih pravic vseh ljudi;

ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb; ker država članica, ki zavrača popolno spoštovanje prava EU, delitev oblasti, neodvisnost pravosodja in predvidljivost ukrepov države, s tem postavlja pod vprašaj verodostojnost EU; ker so neodvisno sodstvo, svoboda izražanja in obveščanja ter pluralnost medijev ključne sestavine pravne države;

ker so se v EU v letih 2018 in 2019 pojavili resni in večplastni izzivi v zvezi z varstvom temeljnih pravic, pravne države in demokracije, ki so neločljivo povezani pojavi; ker je iz posebne raziskave Eurobarometer iz marca 2019 razvidno, da je seznanjenost z Listino še vedno slaba; ker po podatkih Agencije EU za temeljne pravice leta 2018 v EU niso bile ugotovljene le kršitve človekovih pravic, ampak tudi zavračanje samih sistemov za varstvo človekovih pravic (51);

ker je treba Listino bolj promovirati, na primer s kampanjami ozaveščanja, da bi imele njene določbe večji učinek in da bi se uveljavila kot pozitiven vir razlage; ker bi bilo koristno povečati izmenjavo informacij med sodniki, odvetniškimi združenji in javnimi upravami v državah članicah, pa tudi prek nacionalnih meja, o izkušnjah in pristopih k uporabi Listine, in sicer tudi z uporabo obstoječih instrumentov financiranja, kot so tisti, predvideni v programu za pravosodje, če je to ustrezno, pa tudi prek ciljno usmerjenih programov usposabljanja za pravosodne delavce;

F.	ker korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter škoduje vsem državam članicam EU in EU kot celoti; ker se v državah članicah protikorupcijski pravni okvir še vedno izvaja neenotno;

G.	ker je povečanje obsega prekarnih zaposlitev in stopnje brezposelnosti mladih zelo zaskrbljujoče in lahko dolgoročno negativno vpliva na pravice iz člena 31 Listine;

ker so otrokove pravice določene v Listini; ker bi bilo treba otrokovo korist prednostno upoštevati pri vseh ukrepih EU in načelo otrokove koristi v celoti spoštovati v zakonodaji, sodnih odločbah in vladnih odločitvah na vseh ravneh; ker bi morale države članice zagotoviti pravico do izobraževanja za vse otroke v EU in jih zaščititi pred vsakršno diskriminacijo;

ker gre pri nasilju na podlagi spola v vseh oblikah – vključno z nadlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu, doma in na spletu – za kršenje temeljnih pravic, do njega pa prihaja na vseh ravneh družbe, neodvisno od starosti, izobrazbe, dohodka, družbenega položaja in države izvora ali prebivališča, ter predstavlja veliko oviro za enakost med ženskami in moškimi; ker nič manj kot 11 držav članic nima podatkov o ženskih žrtvah naklepnega umora, ki ga je zagrešil intimni partner ali družinski član (52);

ker je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da lahko različne vrste degradacije okolja vodijo v kršenje človekovih pravic, na primer pravice do življenja, pravice do zasebnega in družinskega življenja, prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter pravice do mirnega uživanja doma (53); ker so okoljske krivice praviloma povezane z zdravstvenimi tveganji in negativnimi posledicami za dobro počutje ter ker so nekatere skupnosti in skupine, vključno s socialno-ekonomsko prikrajšanimi skupinami, pa tudi temnopoltimi, nebelci in etničnimi manjšinami, zaradi okoljskih obremenitev nesorazmerno prizadete;

K.	ker je dostop do pravnega varstva temeljna pravica, nekaznovanost pa je pomembna ovira za okrevanje žrtev in njihovo zaščito;

ker je v zadnjih letih prišlo do organiziranih dejavnosti, ki so vodile v nazadovanje na področju pravic žensk in deklet, saj so nekatere države članice poskušale omejiti spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, kot je obstoječe pravno varstvo v zvezi z možnostjo žensk za opravljanje splava, med drugim z uvedbo nazadnjaških osnovnih pogojev za izvedbo splava, kot so obvezno pristransko svetovanje ali čakalne dobe, neodprava ovir za opravljanja splava v praksi in poskusi popolne prepovedi splava ali odprave obstoječih zakonitih razlogov za splav; ker je v nekaterih državah članicah prišlo do poskusov omejevanja ali prepovedi spolne vzgoje in študija o spolih ter izvajanja kampanj proti Istanbulski konvenciji, v katerih se zanika obstoj nasilja na podlagi spola; ker je nazadovanje v zvezi s pravicami žensk in enakostjo spolov pogosto povezano z na splošno slabšim stanjem na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

ker več držav članic vse pogosteje obsoja ginekološko in porodniško nasilje (54); ker so pravice žensk v vsej njihovi raznolikosti, vključno z Rominjami, temnopoltimi ženskami, lezbijkami, biseksualkami, transseksualkami ter invalidkami, zaščitene s Pogodbo; ker so Rominje še posebej prikrajšane na področju pravic žensk in se pogosto soočajo s hujšimi oblikami verbalnega, fizičnega, psihičnega in rasnega nadlegovanja v ustanovah za reproduktivno zdravje; ker so Rominje tudi žrtve etnične segregacije v porodnišnicah in so nameščene v ločene prostore z ločenimi kopalnicami in jedilnicami; ker so v nekaterih državah članicah Rome sistematično prisilno sterilizirali ter niso mogli pridobiti ustrezne odškodnine, vključno z nadomestilom, za kršenje njihovih človekovih pravic;

ker so se v EU razmahnili rasizem, nestrpnost, ekstremizem, ksenofobija, islamofobija, antisemitizem in sovraštvo do Romov, kar v nekaterih državah članicah postaja vse bolj normalno, in ker takšno držo prevzemajo tudi mnenjski voditelji in politiki po vsej EU, s tem pa spodbujajo družbeno ozračje, v katerem cvetijo rasizem, diskriminacija in kazniva dejanja iz sovraštva; ker so muslimani in muslimanke v državah članicah EU še naprej izpostavljeni vseprisotni sovražnosti in nestrpnosti (55); ker je Agencija EU za temeljne pravice v svojem poročilu iz leta 2019 poudarila, da se v številnih državah izvajajo diskriminacijske institucionalne prakse, politike in zakoni; ker boj proti terorizmu in protiteroristične politike ne bi smeli privesti do splošne diskriminacije nekaterih skupnosti; ker je Agencija za temeljne pravice decembra 2018 oblikovala prvo posebno podatkovno zbirko o sovraštvu do muslimanov; ker se zdi, da narašča antisemitizem, kot je razvidno iz poročila, ki ga je Agencija EU za temeljne pravice objavila 4. julija 2019, saj številne države poročajo o porastu števila kaznivih dejanj iz antisemitizma; ker se etnične in verske manjšine pogosto soočajo z verbalnim, fizičnim, psihičnim in rasnim nadlegovanjem; ker je ključnega pomena razvijati izobraževanje in usposabljanje za spodbujanje kritičnega razmišljanja, zagotavljanje orodij za prepoznavanje vseh oblik diskriminacije in nestrpnosti ter spodbujanje digitalne pismenosti;

O.	ker nova tehnologija, ki jo države vse pogosteje uporabljajo, kot sta napovedno policijsko delo in tehnologija za prepoznavanje obrazov, prinaša več tveganj za rasne manjšine v Evropi;

P.	ker prihaja do hudega nazadovanja na področju pravic oseb LGBTI, celo do te mere, da se v eni od držav članic uvajajo „območja brez LGBTI“ (56);

ker si EU in države članice delijo pristojnosti na področju stanovanj; ker potrebujemo strategijo na nacionalni ravni in na ravni EU; ker je brezdomstvo položaj, v katerem so posameznikom odvzete človekove pravice, in je samo po sebi kršitev človekovih pravic; ker je nesprejemljivo, da v EU narašča število deložacij in primerov brezdomstva (57);

ker je ponudba cenovno dostopnih stanovanj v Evropi kljub vse večjemu povpraševanju nezadostna; ker so letni pregledi, ki jih objavlja Evropsko združenje nacionalnih organizacij za delo z brezdomci (FEANTSA), pokazali, da se število brezdomcev povečuje v skoraj vseh državah EU/EGP; v poročilu tega združenja iz leta 2018 je bilo ugotovljeno, da bo zaradi poslabšanja življenjskih razmer izjemno ranljivih družin v zatočiščih kmalu največ otrok (58);

ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR); ker so neodvisno sodstvo, svoboda izražanja in obveščanja ter pluralnost medijev ključne sestavine pravne države in so bistvenega pomena za demokratično delovanje EU in njenih držav članic;

ker se je v EU povečalo število groženj novinarjem in napadov nanje (59); ker OVSE poroča, da nekaznovanost prevladuje, saj je bilo v regiji OVSE na primer rešenih manj kot 15 % umorov novinarjev (poročilo o svobodi medijev); ker se je zaščita novinarjev očitno poslabšala, kar spodkopava svobodo medijev in svobodo izražanja ter ogroža demokracijo;

ker je v resoluciji Parlamenta o pluralnosti in svobodi medijev v EU poudarjeno, da države članice in Komisija ne bi smele sprejemati nepotrebnih ali nesorazmernih ukrepov, s katerimi se omejujeta dostop do interneta in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic ali ki imajo za posledico nadzor javnega komuniciranja s samovoljno uvedbo izrednih razmer ali na podlagi drugih razlogov; ker je besedilo teh zakonov včasih nejasno in nenatančno, zaradi česar imajo organi kazenskega pregona široko diskrecijsko pravico pri izvajanju in obstaja večje tveganje samovoljnih omejitev pravice do svobode mirnega zbiranja;

ker je bilo v letih 2018 in 2019 dokazano, da so nekateri ponudniki družbenih medijev v nasprotju z veljavnim pravom o varstvu podatkov aplikacijam tretjih ponudnikov omogočili dostop do osebnih podatkov uporabnikov ter da se ti osebni podatki vse bolj zlorabljajo za napovedovanje ravnanja in njegovo manipulacijo, med drugim za namene volilnih kampanj; ker je poseganja v temeljne pravice zaradi nenehnega razvoja tehnologije lahko zaskrbljujoče veliko; ker lahko na temeljne pravice, kot sta pravici do varstva podatkov in zasebnosti, vplivajo različni informacijski sistemi;

ker je zaradi nenehnega razvoja tehnologije težko predvideti poseganje v temeljne pravice; ker lahko na temeljne pravice, na primer pri pomanjkljivostih pri varstvu podatkov in zasebnosti, vplivajo različni informacijski sistemi; ker bi lahko večja interoperabilnost teh sistemov privedla do zanesljive in bolj pravočasne zaščite naših državljanov in s tem varstva njihovih pravic, zlasti v zadevah v zvezi s pogrešanimi otroki, trgovino z ljudmi ali preprečevanjem pranja denarja; ker sta sodelovanje in izmenjava informacij med različnimi agencijami EU, pristojnimi za varnost, bistvena za pravočasen in učinkovit boj proti terorizmu in radikalizaciji, pa tudi za preprečevanje kibernetske kriminalitete;

ker imajo žvižgači in novinarji bistveno vlogo v vsaki odprti in transparentni demokraciji; ker so žvižgači in novinarji ključni za spodbujanje preglednosti, demokracije in pravne države, saj opozarjajo na nezakonito ali neprimerno ravnanje, ki je v nasprotju z interesom javnosti, kot so dejanja korupcije, kazniva dejanja ali navzkrižja interesov, ki ogrožajo pravice in svoboščine državljanov; ker sta žvižgaštvo in novinarstvo temeljna vidika svobode izražanja in obveščanja; ker se novinarji in drugi medijski akterji v EU soočajo s številnimi napadi, grožnjami ter pritiski državnih in nedržavnih akterjev; ker sta ustrezna zaščita žvižgačev in novinarjev na ravni EU ter na nacionalni in mednarodni ravni ter priznavanje pomembne vloge novinarjev, zlasti preiskovalnih novinarjev, in žvižgačev v družbi osnovna pogoja za zagotavljanje učinkovitosti teh vlog;

ker člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 12 Listine določata, da ima vsakdo pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zaščitil svoje interese; ker je v demokratičnih družbah svoboda zbiranja eden od instrumentov, s katerim lahko ljudje sodelujejo v javni razpravi in dosežejo družbene spremembe;

ker morajo biti policisti vedno prepoznavni, da se omogočijo preiskave morebitne prekomerne uporabe sile, nacionalni organi pa morajo določiti s tem povezane odgovornosti; ker imajo države članice različne pragove glede tega, kdaj lahko organi kazenskega pregona uporabijo silo in orožje za ohranjanje javnega reda; ker je več držav članic (60) sprejelo zakone, ki bi lahko privedli do nesorazmernih omejitev pravice do svobode mirnega zbiranja;

AA.

ker je v nekaterih državah članicah vse manj prostora za civilno družbo; ker so države članice odgovorne za zagotavljanje, da se pravice organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ne omejujejo ter da je vzpostavljeno spodbudno zakonodajno in regulativno okolje, kar je bilo še bolj poudarjeno v nedavno sprejetih sklepih Sveta o Listini o temeljnih pravicah deset let kasneje: stanje in nadaljnje delo; ker bi morale države članice tudi podpirati delo organizacij civilne družbe z zadostnim financiranjem in zagotavljati, da so na voljo mehanizmi za plodno sodelovanje z njimi;

AB.

ker se s strategijami državnih in nedržavnih kampanj za diskreditacijo zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe poskuša spremeniti veljavna zakonodaja o osnovnih temeljnih pravicah; ker sporočila teh kampanj pogosto razširjajo tradicionalni mediji in družbena omrežja, medtem ko so tisti, ki zagovarjajo migrante in prosilce za azil, skupnost LGBTI+, žrtve nasilja na podlagi spola, verniki in druge marginalizirane skupine, še naprej kriminalizirani in stigmatizirani;

AC.

ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije leta 2019 v Sredozemskem morju na poti v Evropo umrlo ali izginilo 1 885 ljudi, leta 2018 pa 2 299; ker je pot iz Libije v Evropo še vedno tista z največjim številom smrtnih žrtev v svetu (646 smrti v letu 2019), saj jih je bilo leta 2018 petkrat več kot leta 2015, zlasti zaradi zmanjšanja dejavnosti iskanja in reševanja ob libijski obali (61); ker je reševanje življenj dejanje solidarnosti do ljudi, ki so ogroženi, predvsem pa gre za pravno obveznost tako po mednarodnem pravu – v členu 98 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki so jo ratificirale vse države članice in tudi sama Unija, je namreč določeno, da je treba zagotoviti pomoč vsem osebam v stiski na morju – kot po pravu Unije (62);

AD.

ker se je kriminalizacija solidarnosti še naprej uporabljala kot orodje za oviranje dela nevladnih organizacij, ki poskušajo reševati življenja v Sredozemskem morju; ker so bile v več državah članicah EU vložene obtožbe proti posameznikom zaradi pomoči, ki so jo zagotovili migrantom in prosilcem za azil, kar kaže na skrb zbujajoč trend kriminalizacije humanitarne pomoči migrantom in prosilcem za azil;

AE.

ker je EU v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom obvezana sprejeti in obdelati prošnje za azil tistih, ki pridejo v EU in zanj zaprosijo; ker je njihovo zavračanje kršitev zakonodaje EU in mednarodnega prava ter prosilcem za azil preprečuje, da bi izkoristili pravna jamstva, ki so tam jasno določena; ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi stalnega poročanja o nasilnem zavračanju;

AF.

ker so migracije del preteklosti, sedanjosti in prihodnosti EU ter eden največjih izzivov našega časa, ki ima jasne posledice za temeljne pravice; ker imajo prosilci za azil pravico in možnost, da prošnjo za azil vložijo na uradnih mejnih prehodih ob vstopu v EU; ker se pojavljajo obtožbe o kršitvi temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil; ker morajo mejni uslužbenci beguncem zagotavljati ustrezne storitve ob upoštevanju posebnih okoliščin ranljivih oseb, kot so otroci, travmatizirane osebe in nosečnice;

AG.

ker so ženske po podatkih Evropske agencije za mejno in obalno stražo leta 2018 opravile 18 % vseh nedovoljenih vstopov na zunanjih mejah EU, skoraj vsak peti migrant pa je bil registriran kot otrok, pri čemer jih je bilo okrog 3 750 brez spremstva; ker so te ženske in otroci zlasti izpostavljeni zlorabam njihovih temeljnih pravic, kot je trgovina z ljudmi; ker morajo države članice vzpostaviti in izboljšati sisteme za zaščito otrok za preprečevanje nasilja, zlorabe, zanemarjanja in izkoriščanja otrok ter odzivanje nanje;

AH.	ker bi morale države članice zagotoviti, da se otrokom migrantom in begunskim otrokom po njihovem prihodu na ozemlje Evropske unije hitro omogoči dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja;

AI.	ker terorizem spada med najhujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker je leta 2018 in 2019 v Evropski uniji prihajalo do primerov poveličevanja terorizma in čaščenja teroristov; ker tovrstna dejanja upravičujejo terorizem, ogrožajo našo demokracijo in ponižujejo žrtve;

Ekonomske in socialne pravice

priznava, da ima EU pomembno vlogo pri preprečevanju revščine in socialne izključenosti v državah članicah; poudarja, da morajo EU in njene države članice izdelati posebne programe za odpravo revščine otrok, pri čemer se je treba posebej osredotočiti zlasti na škodljiv vpliv revščine na socialni, psihološki in telesni razvoj otrok, kot tudi zdravstvene posledice za prihodnje odrasle generacije; poudarja, da pri otrocih obstaja nesorazmerno tveganje socialne in ekonomske izključenosti ter da se temeljne pravice otrok kršijo zaradi zlorab, nasilja, izkoriščanja, revščine in vseh oblik socialne izključenosti; poudarja, da je revščina sama po sebi oblika socialne nepravičnosti, ki temelji na razlikah med spoloma, diskriminaciji ter neenakih možnostih dostopa do blaga in storitev; poziva Komisijo in Svet, naj v okviru predlogov na področju gospodarske politike upoštevata temeljne pravice in zagotovita, da se ocene učinka na človekove pravice dosledno izvajajo v skladu z odločitvami o njihovem sprejetju, da se ocenijo morebitni škodljivi učinki na človekove pravice; poziva države članice, naj zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva, kakovostnega izobraževanja in stanovanja pod enakimi pogoji za vse;

meni, da znatno zmanjšanje javne porabe za javne storitve bistveno vpliva na neenakosti, te pa korenito vplivajo na družbeno strukturo EU v številnih državah članicah, s čimer se le še dodatno povečujejo neenakosti in kršijo temeljne pravice, zlasti žensk, invalidov, starejših, otrok, migrantov, Romov, potujočih skupnosti, pripadnikov skupnosti LGBTI+ in drugih prikrajšanih skupin; ponovno poudarja, da vodilo na področju makroekonomskih politik ne sme biti le gospodarska rast, temveč tudi socialni standardi, da bi najbolj ranljivim v družbi v celoti zagotovili socialne, politične in ekonomske pravice; poudarja, da so enak dostop in enake možnosti za kakovostno izobraževanje in zaposlovanje ključni dejavnik za zmanjšanje neenakosti in odpravo revščine; priznava pomen pravic delavcev, kot sta porodniški in očetovski dopust, ki otrokom zagotavljajo zdravo in stabilno okolje; poziva države članice, naj sprejmejo zakone za zaščito in krepitev teh pravic, ki prispevajo k socialni in ekonomski stabilnosti družin; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne delovne pogoje in zaščito pred ekonomskim izkoriščanjem in diskriminacijo, zlasti za skupine, ki so takšnim neenakostim najbolj izpostavljene, denimo mladi; poziva države članice, naj okrepijo izvajanje jamstva za mlade ter pri tem zagotovijo, da bodo imeli vsi mladi dostop do visokokakovostnih delovnih mest, izobraževanja in usposabljanja ter da bodo ti pogoji enakomerno porazdeljeni med državami članicami in regijami; poziva države članice, naj dosledno izvajajo direktivo o enakosti pri zaposlovanju, da bi imel vsakdo enak dostop do zaposlitvenih možnosti, ne glede na versko prepričanje, starost, invalidnost in spolno usmerjenost;

poudarja, da bivališče ni zgolj dobrina, temveč nuja, saj se posameznik brez tega ne more polno vključevati v družbo in uveljavljati temeljnih pravic; je zaskrbljen, ker si zlasti mladi ne morejo privoščiti zanje predragih stanovanj, in obžaluje diskriminatorno prakso najemodajalcev in ukrepe, s katerimi se zmanjšujejo stanovanjske ugodnosti za mlade; je zaskrbljen, ker je do tretjina vseh brezdomcev v večini držav članic EU starih od 18 do 29 let; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo priporočila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice iz komentarja z dne 23. januarja 2020 z naslovom „The right to affordable housing: Europe’s neglected duty“ (Pravica do cenovno dostopnih stanovanj: zanemarjena dolžnost Evrope), zlasti priporočilo, da bi morale vse države članice nemudoma sprejeti zavezo iz člena 31 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do stanovanja; poziva države članice, naj pravico do ustreznega bivališča za državljane uvrstijo na seznam prednostnih nalog socialnih politik ter okrepijo naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja, da bi preprečile preobremenjenost s stroški nastanitve, da bi s tem zlasti zaščitili prikrajšane in ranljive skupine; poziva Komisijo, naj ustrezno razišče diskriminacijo pri dostopu do stanovanj, ki je prepovedana v skladu z direktivo o rasni enakosti, in naj v primeru kršitev sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

poudarja člen 37 Listine, ki potrjuje, da je treba v politike Unije vključiti ukrepe za doseganje visoke ravni varstva okolja ter izboljšanje kakovosti okolja; poudarja, da je treba v postopke odločanja na vseh področjih politike in o pobudah nujno vključiti ustrezna okoljska vprašanja, in meni, da mora biti trajnost vodilno načelo vseh makroekonomskih politik, da se zagotovi pravičen prehod na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ob tem pa obvarujejo obstoječa in ustvarjajo nova trajnostna delovna mesta, in da bi se soočili z eno največjih groženj za človeštvo; poziva EU, naj dosledno izvaja Aarhuško konvencijo, ki povezuje okoljske pravice in človekove pravice; poudarja, da imata lahko razvrednotenje okolja in to, da nekateri javni organi ne zagotavljajo informacij o resnih okoljskih tveganjih, resne škodljive posledice za posameznike, ki so tem tveganjem;

želi spomniti, da so v skladu s členom 6 PDEU države članice pristojne za varovanje in izboljšanje zdravja ljudi;

Pravica do enake obravnave

ponovno poudarja, da morajo imeti ženske in dekleta nadzor nad svojim telesom in spolnostjo; poziva države članice, naj zagotovijo celovito spolno vzgojo, enostaven dostop žensk in deklet do načrtovanja družine in celotnega nabora storitev na področju spolnosti in reproduktivnega zdravja, vključno s sodobnimi načini kontracepcije ter zakonitim splavom, ki ga varno izvede strokovnjak;

obsoja opazno in organizirano nazadovanje na področju enakost spolov in pravic žensk, ki smo mu priča na svetovni in evropski ravni, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami; odločno poudarja, da je odrekanje storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic oblika nasilja nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat razsodilo, da restriktivni zakoni o umetni prekinitvi nosečnosti in preprečevanje dostopa do zakonitega splava pomenijo kršitev človekovih pravic žensk; ponavlja, da zdravstveni delavci ne bi smeli kratiti pravice žensk ali deklet do reproduktivnega zdravstvenega varstva, tako da jim iz osebnih razlogov ne nudijo vseh storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja; poziva Komisijo, naj potrebo po spoštovanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic vključi v svojo strategijo za temeljne pravice;

odločno obsoja zaskrbljujoče število umorov žensk v Evropi, ki je skrajna oblika nasilja nad ženskami; obžaluje pomanjkanje razpoložljivih podatkov v nekaterih državah članicah, kar odraža dejstvo, da ta težava ni priznana; poziva Svet, naj nemudoma konča postopek ratifikacije Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima s strani EU, in sicer na podlagi širokega pristopa brez kakršne koli omejitve; Svet in tiste države članice, ki tega še niso storile, odločno ga poziva tudi k zaključku ratifikacije Istanbulske konvencije;

odločno obsoja vse oblike spolnega, ginekološkega in porodniškega nasilja nad ženskami, kot so neprimerna dejanja ali ukrepi, za katere posameznik ni podal soglasja, boleča posredovanja brez anestetika, pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilni splav, prisilna sterilizacija in nadomestno materinstvo pod prisilo;

10.

odločno obsoja etnično segregacijo Rominj v ginekoloških ambulantah in porodnišnicah; poziva države članice, naj nemudoma prepovejo vse oblike etične segregacije v zdravstvenih ustanovah, tudi porodnišnicah; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovita in pravočasna pravna sredstva za vse, ki so jih prisilno sterilizirali, vključno z ustanovitvijo učinkovitih odškodninskih shem;

11.

obsoja kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor ter diskriminacijo na kakršni koli podlagi, kot so rasa, barva kože, etnično ali družbeno poreklo, jezik, vera ali prepričanje, politično prepričanje, pripadnost manjšinski skupnosti, invalidnost, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolno izražanje ali spolne značilnosti; ponovno izraža zaskrbljenost, ker je sovražni govor na spletu še vedno razširjeno in pereče vprašanje; svari pred vse večjo razširjenostjo in normalizacijo sovražnega govora in različnih oblik rasizma, kot so islamofobija, anticiganizem, antisemitizem ter sovraštvo do temnopoltih in nebelcev v številnih državah članicah, kar spodbujajo čedalje bolj razširjena ekstremistična gibanja in njihove retorike ter vladni predstavniki ali politični voditelji v nekaterih državah članicah, ki s sovražnim govorom širijo rasno sovraštvo, ksenofobijo in sovraštvo, uperjeno proti pripadnikom skupnosti LGBTI; izraža zaskrbljenost, ker žrtve ne prijavljajo kaznivih dejanj iz sovraštva zaradi nezadostnih varoval in ker organi v državah članicah ne opravljajo ustreznih preiskav in ne zagotavljajo obsodb za ta kazniva dejanja; vztraja, da je treba žrtve spodbujati, naj prijavijo kazniva dejanja iz sovraštva ali primere diskriminacije, ter jim zagotoviti brezpogojno zaščito in podporo; želi spomniti države članice, da je njihova naloga zagotoviti, da se bodo kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor dejansko evidentirala, preiskovala, preganjala in se bo zanje sodilo; poziva Komisijo in Agencijo EU za temeljne pravice, naj nadaljujeta svoja prizadevanja za spremljanje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora v državah članicah ter redno poročata o primerih in težnjah;

12.

želi spomniti, da je v Evropski uniji prišlo do napadov na krščanske verske objekte ali objekte, povezane s krščansko veroizpovedjo, kot so cerkve, pokopališča, spomeniki in kipe; obsoja vse napade na kristjane in poziva k enaki obravnavi kristjanov v Evropi in po svetu;

13.

opozarja, da morajo institucije in agencije EU, vsem državljanom dosledno zagotavljati pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi in da mora biti prepovedana diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, tudi filozofskega, v javnem in zasebnem življenju, poziva države članice, naj varujejo svobodo misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja ter naj dosledno izvajajo smernice EU za spodbujanje in zaščito te pravice;

14.

je izjemno zaskrbljen, ker neofašistična gibanja v nekaterih državah članicah kljub prepovedi spodbujanja fašizma v zakonodaji več držav članic postajajo vse bolj prepoznavna po uporabi fašističnih simbolov in retorike; je zelo zaskrbljen zaradi vse večje normalizacije fašizma po vsej EU; poziva države članice, naj uvedejo dejansko prepoved neofašističnih in neonacističnih skupin ter vseh drugih ustanov ali združenj, ki poveličujejo in častijo nacizem in fašizem;

15.

poziva države članice, naj zagotovijo dosledno izvajanje direktive o rasni enakosti, da bi se borili proti trdovratnemu rasizmu proti temnopoltim osebam in nebelcem, transfobiji, anticiganizmu, antisemitizmu in islamofobiji; obsoja strukturni rasizem, diskriminacijo, kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, pomanjkanje dostopa do pravnega varstva ter trajne socialno-ekonomske neenakosti na področjih, kot so stanovanja, zdravstveno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje, s katerimi se srečujejo rasne, etnične in verske manjšine srečujejo, pri čemer je treba te pojave obravnavati kot glavno oviro za polno uživanje temeljnih pravic ter kot glavno oviro za vključevanje in enakost;

16.

poziva, naj se čim prej sprejme predlagana direktivo o enakem obravnavanju iz leta 2008, ki ga Svet še vedno ni potrdil, da bi odpravili trenutno vrzel na področju zaščite v pravnem okviru EU glede nediskriminacije na podlagi starosti, invalidnosti, vere ali prepričanja ali spolne usmerjenosti na ključnih področjih življenja, kot so socialna zaščita, izobraževanje in dostop do blaga in storitev; poziva Komisijo, naj se dejavno bori proti segregaciji in diskriminaciji, tudi tako, da začne postopke za ugotavljanje kršitev spodbuja učinkovito uporabo okvirnega sklepa EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi; želi spomniti, da morajo te ukrepe spremljati ustrezne nacionalne strategije;

17.

opozarja, da je namen Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov zagotoviti enake možnosti v zvezi z dostopnostjo, sodelovanjem, enakostjo, zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, socialno zaščito, zdravstvom in zunanjimi ukrepi EU; poudarja, da so invalidi še vedno prikrajšani ter diskriminirani pri zaposlovanju, izobraževanju in socialnem vključevanju; v zvezi s tem poudarja, kako pomembni so dostopnost na javnih prostorih, najmanjši delež zaposlenih invalidov, jamstva za vključujoče izobraževanje, vključno z dostopom do pobud, kot je Erasmus+, s posebnim poudarkom na invalidnih otrocih;

18.

poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo otroci varni pred vsemi oblikami diskriminacije na področju izobraževanja; poziva zlasti k posebni zaščiti otrok, katerih invalidnost vključuje težave z razvojem jezikovnega znanja, kot je motnja avtističnega spektra, pri izobraževanju v večjezičnem okolju, da bi se lahko učili v maternem jeziku, če bi njihova družina to želela;

Svoboščine

19.

poziva države članice, naj zaščitijo in pomagajo razviti dinamičen, neodvisen, pluralen in svoboden medijski sektor; v zvezi s tem obsoja vse ukrepe, ki so namenjeni utišanju kritičnih medijev in spodkopavanju medijske svobode in pluralnosti, tudi na prefinjene načine, ki običajno ne privedejo do opozoril v platformi Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev; je zaskrbljen zaradi ustanavljanja subjektov, ki so pod vladnim nadzorom ter obvladujejo velik del medijske krajine v posamezni državi in si prisvajajo javne medijske hiše za služenje strankarskim interesom; opozarja, da močno koncentrirano medijsko lastništvo, bodisi v vladnih bodisi v zasebnih rokah, pomeni veliko tveganje za raznolikost informacij in stališč, ki se predstavljajo v medijih; želi opozoriti, da so svoboda izražanja in obveščanja s svobodo umetniškega izražanja ter medijska svoboda bistvene za demokracijo in pravno državo, ter poziva države članice, naj poskrbijo za neodvisnost svojih medijskih organov; želi opomniti, da je pravica do iskanja, prejemanja in širjenja informacij in zamisli v ustni, pisni in tiskani obliki, v umetniški obliki ali kakorkoli drugače sestavni del svobode umetniškega izražanja (63);

20.

želi opomniti, da ima preiskovalno novinarstvo temeljno vlogo varuha demokratične družbe, ki podpira javni nadzor nad političnimi akterji, tudi glede korupcije; obsoja neprestano in čedalje večje nasilje nad novinarji v več državah članicah, grožnje in ustrahovanje, ki jih doživljajo novinarji, na primer v povezavi z razkrivanjem informacij o kršitvah, kar pogosto vodi v samocenzuro in ogroža pravico državljanov do obveščenosti; zahteva od Komisije, naj predlaga za trdne in obsežne mehanizme za zaščito in okrepitev svobode govora in svobode medijev ter okrepitev varstva novinarjev, na primer povečanje preglednosti lastništva nad mediji, sprejetje vseevropske direktive proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, oblikovanje stalnega sklada EU za preiskovalne novinarje in vzpostavitev mehanizma za hitro odzivanje za ogrožene novinarje; poziva države članice, naj preprečijo in kaznujejo napade na preiskovalne novinarje pri opravljanju dela;

21.

poudarja izredno pomembno vlogo žvižgačev pri varovanju javnega interesa in spodbujanju kulture javne odgovornosti ter integritete v javnih in zasebnih institucijah; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo nemudoma v celoti prenesejo določbe Direktive (EU) 2019/1937, da bi čim bolj povečale njene učinke, takoj ko bo začela veljati; spodbuja države članice, naj dopolnijo te ukrepe, da bi žvižgače zaščitili tudi, ko prijavijo kršitve, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU;

22.

je zaskrbljen, ker bi lahko bile različne oblike propagande in dezinformacij nevarne za svobodo govora in izražanja ter neodvisnost medijev, negativno pa utegnejo vplivati tudi na kakovost politične razprave in udeležbo državljanov v demokratični družbi; poziva Komisijo, naj spodbuja večjo medijsko pismenost in vlaga vanjo, dejavno podpira kakovostno novinarstvo, podpira varstvo podatkov ter ustvari preglednejšo spletno krajino, obenem pa varuje svobodo in pluralnost medijev;

23.

poudarja, da politično profiliranje, dezinformacije in manipuliranje z informacijami ogrožajo demokratične vrednote EU; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k razvoju izobraževanja in usposabljanja za kritično razmišljanje, da si bodo znali državljani ustvariti mnenje in se tako zoperstaviti tovrstnim tveganjem;

24.

poudarja, da morajo uslužbenci organov kazenskega pregona pri izvajanju svojih nalog spoštovati in varovati človekovo dostojanstvo ter ohranjati in spoštovati človekove pravice vseh oseb; poudarja, da je glavna naloga policijskih organov zagotoviti varnost državljanov ter poskrbeti, da protesti potekajo mirno; obsoja uporabo nasilnega in nesorazmernega posredovanja organov kazenskega pregona med mirnimi demonstracijami; poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bodo organi kazenskega pregona silo vedno uporabljali zakonito, sorazmerno, samo, kadar nujna, in kot zadnjo možnost ter tako, da bosta pri tem varovana človeško življenje in telesna nedotakljivost; poziva ustrezne nacionalne organe, naj v primerih, ko se pojavijo sumi ali navedbe o nesorazmerni uporabi sile, zagotovijo pregledno, nepristransko, neodvisno in učinkovito preiskavo ter naj preprečijo nekaznovanje; opozarja, da organi kazenskega pregona v celoti odgovarjajo za to, da opravijo svoje dolžnosti ter ravnajo v skladu z ustreznimi pravnimi in operativnimi okviri;

25.

ostro obsoja vse večje omejevanje svobode zbiranja, tudi v času volitev; poziva države članice, naj ne sprejemajo restriktivne zakonodaje o svobodi zbiranja, ter spodbuja EU in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za varstvo in zaščito svobode združevanja, saj gre za temeljno pravico in osnovno načelo demokratičnih procesov; poziva Komisijo, naj prevzame aktivno vlogo pri spodbujanju teh pravic v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic;

26.

želi spomniti, da ima civilna družba bistveno vlogo pri zastopanju interesov državljanov na lokalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni; enako velja tudi za krepitev glasu manjšin, ki niso ustrezno zastopane, ter za zastopanje in spodbujanje načel iz člena 2 PEU; poudarja, da je treba zagotoviti ugodno okolje za organizacije civilne družbe, da bodo lahko delovale brez napadov in nepotrebnih ali samovoljnih omejitev;

27.

je močno zaskrbljen, ker je v nekaterih državah članicah vedno manj prostora za neodvisno civilnodružbeno delovanje, zlasti organizacij za pravice žensk in organizacij LGBTI ter zagovornikov človekovih pravic, saj se jim nalagajo nerazumna upravna bremena, omejuje dostop do sredstev za izvajanje zagovorništva ter omejuje svoboda zbiranja in organiziranja; obsoja omejitve, ki jih organizacije civilne družbe doživljajo pri dostopanju do sredstev in so v nekaterih državah članicah bolj sistematične narave, saj se kažejo v obliki pravnih in političnih sprememb ter resno vplivajo na delo in pravni položaj teh organizacij; poziva Evropsko komisijo in Svet, naj povečata podporo EU za organizacije civilne družbe, ki zagovarjajo vrednote iz člena 2 PEU v Evropski uniji, in sicer prek programa za pravice in vrednote, za katerega bi bilo treba nameniti znatna sredstva, kot je zahteval Evropski parlament;

28.

vztraja, da sta redno in celovito spremljanje in analiza bistvenega pomena za razumevanje izzivov, s katerimi se sooča civilna družba po vsej Evropi; poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnje letno poročilo o pravni državi vključi ustrezne kazalnike, povezane z državljanskim prostorom, svobodo izražanja in svobodo združevanja, naj predlaga akcijski načrt za zaščito in spodbujanje civilne družbe, vključno s sprejetjem smernic za izvajanje svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja ter zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, in ustanovi nujni sklad za njihovo zaščito; pozdravlja predlog o reviziji Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (64) in poudarja, da je treba po poglobljeni oceni učinka okrepiti in razširiti mandat agencije; poziva Komisijo, Svet in Evropski parlament, naj sistematično uporabljajo podatke, ki jih je Agencija za temeljne pravice pridobi pri oblikovanju politik;

29.

se zaveda, da lahko v pretežno evroskeptičnih skupnostih pride do resnih problemov, zlasti v kombinaciji s skrajnimi političnimi stališči, ter poziva EU in države članice, naj spodbujajo dejavno udeležbo evropskih državljanov v unijskih zadevah, zlasti med mladimi, da bodo znali svoja mnenja izraziti po demokratični poti;

30.

poudarja, da imata državljanska vzgoja in medkulturni dialog pomembno vlogo pri izboljšanju tega, kako državljani EU razumejo politično udeležbo; spodbuja k ozaveščanju državljanov EU o njihovih pravicah;

31.

ugotavlja, da nove tehnike zbiranja in obdelave osebnih podatkov za napovedovanje vedenja in manipulacijo vse bolj vplivajo na temeljne pravice milijonov ljudi v EU in po svetu, zlasti na pravico do zasebnosti, varstva podatkov, obveščanja ter svobode in pluralnosti medijev; v zvezi s tem poziva zasebne akterje in pristojne organe, naj poskrbijo za popolno uporabo prava EU o varstvu podatkov in za to, da bodo posamezniki razumeli, kako in zakaj se obdelujejo njihovi osebni podatki ter kako lahko obdelavi nasprotujejo in se pritožijo ter tako uveljavijo svojo pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti;

32.

poziva Evropsko komisijo, naj sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, katerih zakoni o prenosu razveljavljene direktive o hrambi podatkov niso bili razveljavljeni, da bi jih uskladile s pravno prakso Sodišča Evropske unije (65);

33.

opozarja na možne nevarnosti za temeljne svoboščine in varnost zaradi uporabe novih tehnologij, zlasti sistemov umetne inteligence, na primer tveganja v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti, bioetična vprašanja zaradi uporabe umetne inteligence v zdravstvu, in na morebitno neposredno in posredno diskriminacijo in pristranskost, ko bi lahko prišlo do poglabljanja predsodkov in odrivanja ter širjenja dezinformacij; poudarja, da lahko pristranskost v naborih podatkov ter zasnova in delovanje teh sistemov privede do pristranskih rezultatov, zlasti kadar jih uporabljajo organi za preprečevanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, kar bi lahko pomenilo reproduciranje že obstoječih družbenih, osebnih in drugih predsodkov in bi privedlo do diskriminacije na podlagi družbene, ekonomske, etnične ali rasne pripadnosti, spolne usmerjenosti, spola, invalidnosti ali drugih dejavnikov; poudarja, da so potrebni dodatni zaščitni ukrepi za zagotavljanje varstva zasebnosti in podatkov glede na razvoj novih tehnologij ter da je treba ustrezno pretresti in upoštevati vse, kar bi lahko vplivalo na temeljne pravice; poziva institucije EU in države članice, naj se lotijo problema digitalne vrzeli, zlasti na področju javne uprave in storitev; poudarja, da ta problem najbolj prizadene starejše in socialno-ekonomsko prikrajšane ljudi; poudarja, da bi moral biti pristop k umetni inteligenci osredotočen na človeka, pri čemer bi si bilo treba prizadevati, da bi zagotovili, da bodo človekove vrednote v osrčju razvoja, uvajanja, uporabe in nadzorovanja sistemov umetne inteligence, in sicer z zajamčenim spoštovanjem temeljnih pravic iz primarnih pogodb in Listine temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj vloži zakonodajne predloge za usklajen evropski pristop k umetni inteligenci, in sicer na podlagi etičnih smernic za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki jih je pripravila strokovna skupina Komisije na visoki ravni za umetno inteligenco;

34.

pozdravlja pobude in ukrepe za intenzivnejše sodelovanje med državami članicami na področju varnosti in opredelitev učinkovitega odziva EU na terorizem in varnostne grožnje v Evropski uniji; poziva države članice, naj med seboj tesno sodelujejo ter naj okrepijo izmenjavo informacij med seboj in z agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev; poudarja, da je v boju proti terorizmu pomembno spoštovati temeljne pravice; poudarja, kako morajo biti nadzorni mehanizmi na področju obveščevalnih služb skladni z Listino temeljnih pravic in Evropsko konvencijo človekovih pravic; poziva ustrezne institucije, naj poskrbijo za zaščitne ukrepe in preprečijo nadaljnjo viktimizacijo zaradi žaljenja in napadov na podobo žrtev iz tistih delov družbe, ki so povezani z napadalcem;

35.

poudarja, da je protidiskriminacijska zakonodaja še vedno ključni element vsake strategije za preprečevanje radikalizacije in omogočanje deradikalizacije tistih, ki so že člani ekstremističnih organizacij; ponavlja, da morajo države članice s stalno podporo Komisije izboljšati prizadevanja za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma s spodbujanjem evropskih vrednot, strpnosti in skupnosti;

Temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev

36.

poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo priporočilo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice iz junija 2019 z naslovom Lives saved. Rights protected. Bridging the protection gap for refugees and migrants in the Mediterranean (Rešena življenja. Zaščitene pravice. Odprava vrzeli v zaščiti beguncev in migrantov v Sredozemlju); znova poudarja, da so varne in zakonite migracijske poti najboljši način za preprečevanje smrtnih žrtev; poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za preselitev, vzpostavijo humanitarne koridorje do EU in uvedejo možnost, da bi prosilci za azil zaprosili za humanitarni vizum;

37.

poudarja pomen strogega upravljanja zunanjih meja v EU;

38.

je zelo zaskrbljen zaradi ponavljajočih se poročil o tem, da uslužbenci organov kazenskega pregona v nekaterih državah članicah nasilno preprečujejo vstop beguncem in migrantom; poziva Komisijo in države članice, naj to raziščejo in ustrezno ukrepajo, da bodo zagotovile odpravo tovrstnih politik in praks, na primer z neodvisnim spremljanjem dejavnosti pri mejnih kontrolah, ki bi ga izvajale uveljavljene nacionalne institucije za človekove pravice (varuhi, institucije in uradi za človekove pravice) ob podpori evropskih in mednarodnih organov (komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (CPT), Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), Agencija EU za temeljne pravice), obenem pa je treba poskrbeti, da se sredstva EU ne bodo uporabljala za kršenje temeljnih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo mednarodno in evropsko pravo ter Listino ter določijo širok okvir za zagotovitev urejenih migracij, tako da migranti ne bodo več prisiljeni uporabljati kanale nedovoljene migracije;

39.

obsoja, da nekatere države članice sprejemajo zakone, politike in prakse, ki onemogočajo resnično varstvo človekovih pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov na kopnem in na morju; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v središče svoje migracijske in azilne politike postavijo človekove pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter načelo delitve odgovornosti; je zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer na žariščnih točkah; poziva Komisijo, naj predlaga takojšnjo rešitev za odpravo očitnih primerov kršitev človekovih pravic v sprejemnih centrih za begunce in migrante na evropskih tleh;

40.

poudarja, da je reševanje življenj pravna obveznost po mednarodnem pravu in pravu EU; obsoja ustrahovanje, aretacije in kazenskopravne postopke zoper civilnodružbene organizacije in posameznike v nekaterih državah članicah, ker so zagotavljali ali zagotavljajo humanitarno pomoč ogroženim migrantom; poziva države članice, naj poskrbijo, da dejanja humanitarne pomoči ne bodo kriminalizirana, kar je skladno s protokolom OZN proti tihotapljenju migrantov;

41.

poudarja, da bi morali imeti migranti brez dokumentov možnost v celoti uveljavljati vse osnovne temeljne pravice, ne glede na svoj pravni ali upravni status; opozarja, da so ženske in otroci prisiljeni v spolne odnose v zameno za zaščito ali osnovno podporo za preživetje, to pa je pogosto posledica vrzeli v pomoči, neustreznih sistemov registracije in nespoštovanja načela največje otrokove koristi, ločitve od družine oziroma pomanjkanja varnih in zakonitih poti za vstop v EU;

42.

opozarja, da je skoraj tretjina vseh prosilcev za azil otrok, ki so še posebej ranljivi; poziva EU in njene države članice, naj si še bolj prizadevajo preprečiti izginotja mladoletnikov brez spremstva, ki nato postanejo žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja;

43.

spodbuja EU in države članice, naj namenijo dovolj sredstev za razbitje poslovnega modela mrež trgovcev z ljudmi in tihotapcev, ki spravlja najbolj ranljive skupine, kot so otroci in ženske, v smrtno nevarnost, ter za zaščito ljudi pred tem, da bi se podali na nevarne in nenadzorovane migracijske poti, kjer ne bodo dobili dostopa do uradnega azilnega postopka;

44.

trdi, da po določbah Newyorške deklaracije za begunce in migrante ni nikoli v največjo korist otrok, če so pridržani v centrih za priseljence; poziva EU in države članice, naj pospešijo ukrepe za odpravo pridržanja otrok, zlasti v okviru migracij v vsej EU, ter naj poiščejo alternative pridržanju, ki bodo temeljile na skupnostih, in naj dajo prednost vključevanju, izobraževanju in psihološki podpori; poudarja, da je mladoletnik brez spremstva v prvi vrsti otrok, ki je lahko v nevarnosti, zato si morajo države članice in Unija pri njegovi obravnavi kot vodilno načelo zastaviti otrokovo zaščito, ne pa politike v zvezi z migracijami, ter slediti temeljnemu načelu največje otrokove koristi;

Pravna država in boj proti korupciji

45.

poudarja, da korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in enako obravnavo vseh državljanov; poudarja povezavo med korupcijo in kršitvami temeljnih pravic na številnih področjih, kot so neodvisnost sodstva, svoboda medijev in svoboda izražanja novinarjev in žvižgačev, centri za pridržanje, dostop do socialnih pravic ali trgovina z ljudmi (66);

46.

poziva institucije EU in države članice, naj se odločno borijo proti korupciji ter naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti njej in njeno sankcioniranje ter za boj proti goljufijam, pa tudi za redno preverjanje porabe javnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj nemudoma spet začne vsako leto spremljati boj proti korupciji v institucijah EU in državah članicah ter poročati o tem; poziva vse države članice, naj ravnajo v skladu s priporočili skupine GRECO;

47.

poudarja, da k organiziranemu kriminalu največ prispeva korupcija; ostro obsoja porast trgovine z ljudmi ter poziva države članice in institucije EU, naj bolje sodelujejo in okrepijo boj proti organiziranemu kriminalu;

48.

znova poudarja podporo Parlamenta hitri ustanovitvi učinkovitega, neodvisnega in polno delujočega Evropskega javnega tožilstva, da bi okrepili boj proti goljufijam v Evropski uniji;

49.

poudarja, da je načelo pravne države temeljni kamen demokracije, ki ohranja delitev oblasti, zagotavlja odgovornost, prispeva k zaupanju v javne institucije in zagotavlja spoštovanje načel zakonitosti, pravne varnosti, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, neodvisnosti sodstva, nepristranskosti in enakosti pred zakonom; poudarja, da sta zlasti načeli pravne države in neodvisnosti sodstva bistveni, da lahko državljani uveljavljajo svoje temeljne pravice in svoboščine; poudarja, da je v skladu s členom 47 Listine temeljna pravica do učinkovitega pravnega instrumenta pogojena z dostopom do „neodvisnega“ sodišča; poudarja, da se zaradi političnega vpliva ali nadzora nad sodstvom in podobnih ovir za neodvisnost posameznih sodnikov pogosto dogaja, da sodstvo ne more opravljati svoje vloge neodvisnega varovala proti samovoljnemu izvrševanju oblasti s strani izvršilne in zakonodajne veje oblasti; obsoja uporabo pravosodnega sistema v politične namene, pri čemer je namen škodovati političnim oporečnikom, jih kompromitirati in utišati;

50.

opozarja, da obstaja neločljiva povezava med pravno državo in temeljnimi pravicami ter da je treba povečati ozaveščenost o vrednotah iz člena 2 PEU in Listine, in sicer z zagotavljanjem informacij o pravicah državljanov;

51.

ostro obsoja prizadevanja vlad nekaterih držav članic za oslabitev delitve oblasti in neodvisnosti sodstva; izraža globoko zaskrbljenost zlasti zaradi odločitev, ki vzbujajo dvome glede primarnosti evropskega prava, ter poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva in ukrepa proti tem napadom;

52.

poziva Komisijo, naj v okviru napovedanega cikla pregleda spoštovanja načela pravne države čim prej obravnava vse kršitve člena 2 PEU, zlasti tiste, ki zadevajo temeljne pravice; ponovno poudarja, da je nujno potreben mehanizem EU za demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je predlagal Parlament, tudi z vsakoletno neodvisno in nediskriminatorno revizijo, ki bo temeljila na dokazih in s katero bo ocenjena skladnost vseh držav članic s členom 2 PEU; poudarja, da kršitve člena 2 PEU spodkopavajo medsebojno zaupanje med državami članicami in otežujejo čezmejno sodelovanje na področju pravosodja;

53.

obžaluje, da v postopkih, začetih v Svetu v skladu s členom 7(1) PEU, zaenkrat ni napredka, čeprav je iz poročil in izjav Komisije, OZN, OVSE in Sveta Evrope razvidno, da se je stanje v državah članicah, ki sta v postopku, še poslabšalo; poziva Svet, naj pri zaslišanjih v postopku po členu 7(1) upošteva stanje na področju temeljnih pravic, demokracije in načela pravne države; opozarja, da se pri teh zaslišanjih ne sme zaobiti Evropski parlament;

54.

poziva Komisijo in Svet, naj v celoti izkoristita vsa razpoložljiva orodja za obravnavo tveganj hudih kršitev načela pravne države ter naj nadaljujeta že začeta postopka po členu 7; poudarja, da neučinkovitost ukrepov EU za zaščito temeljnih pravic ogroža celotno zakonodajo EU in pravice državljanov, ki temeljijo na njih, ter spodkopava verodostojnost EU;

Razmere v zaporih

55.

je zaskrbljen zaradi neprimernih razmer v zaporih v nekaterih državah članicah; poziva države članice, naj spoštujejo pravila glede odvzema prostosti, ki izhajajo iz instrumentov mednarodnega prava in standardov Sveta Evrope; opozarja, da je pripor v predkazenskem postopku predviden kot izjemen ukrep, ki se lahko uporabi le, kadar je to nujno potrebno, sorazmerno in za najkrajši možni čas, ter obžaluje nadaljevanje prekomerne uporabe pripora v predkazenskem postopku namesto alternativnih ukrepov, ki ne vključujejo odvzema prostosti; opozarja, da imajo ranljive skupine zapornikov, kot so ženske, mladoletniki, etnične manjšine, zaporniki LGBTI, zaporniki šibkega duševnega zdravja ali hudo bolni zaporniki, posebne potrebe, ki jih je treba upoštevati; poziva Komisijo, naj sprejme skupne standarde EU o razmerah v zaporih, da bi zaščitila pravice zapornikov in spodbujala standarde pridržanja v EU;

Pristop EU k EKČP

56.

opozarja na obveznost iz člena 6 PEU o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pravnih ovir, ki preprečujejo sklenitev pristopnega procesa, ter naj predloži nov osnutek sporazuma o pristopu Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; meni, da bi se z zaključkom tega postopka vzpostavili dodatni zaščitni ukrepi za temeljne pravice državljanov in prebivalcev EU in zagotovil dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi na področje uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(4) UL L 305, 26.11.2019, str. 17.

(5) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

(6) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=89&furtherNews= yes&langId=en&newsId=9378

(7) http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-en.asp?fileid=27678&lang=en

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0350.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0033.

(10) UL L 186, 11.7.2019, str. 105.

(11) UL L 188, 12.7.2019, str. 79.

(12) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(13) https://rm.coe.int/8th-/168094b073

(14) https://www.coe.int/en/web/anti-human-trafficking/country-monitoring-work

(15) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0773&from=SL

(16) UL C 58, 15.2.2018, str. 9.

(17) UL C 118, 8.4.2020, str. 130.

(18) UL C 41, 6.2.2020, str. 41.

(19) https://rm.coe.int/lives-saved-rights-protected-bridging-the-protection-gap-for-refugees-/168094eb87

(20) https://fra.europa.eu/en/publication/2019/2019-update-ngo-ships-involved-search-and-rescue-mediterranean-and-criminal

(21) UL C 346, 27.9.2018, str. 94.

(22) UL C 307, 30.8.2018, str. 183.

(23) UL C 328, 6.9.2016, str. 4.

(24) UL C 346, 27.9.2018, str. 171.

(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0075.

(26) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0229.

(27) UL C 41, 6.2.2020, str. 64.

(28) UL C 463, 21.12.2018, str. 21.

(29) UL C 101, 16.3.2018, str. 138.

(30) UL C 345, 16.10.2020, str. 58.

(31) UL C 345, 16.10.2020, str. 22.

(32) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0251.

(33) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0349.

(34) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0128.

(35) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0127.

(36) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0239.

(37) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0058.

(38) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0066.

(39) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111.

(40) UL L 167, 4.7.2018, str. 28.

(41) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101.

(42) UL C 76, 9.3.2020, str. 114.

(43) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014.

(44) Vloga št. 141165/16, sodba z dne 13. junija 2019.

(45) https://www.asylumlawdatabase.eu/en/content/ecthr-shd-and-others-v-greece-austria-croatia-hungary-northern-macedonia-serbia-and-slovenia

(46) https://rm.coe.int/report-on-the-visit-to-hungary-from-4-to-8-february-2019-by-dunja-mija/1680942f0d

(47) http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-EN.asp?fileid=28074&lang=en

(48) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080.

(49) Poročilo Komisije za leto 2018 o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/784b02a4-a1f2-11e9-9d01-01aa75ed71a1/language-en.

(50) Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2018/Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2018.

(51) https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-frf-2018-chair-statement_en.pdf

(52) https://eige.europa.eu/sites/default/files/documents/20190390_mh0419039enn_pdf.pdf

(53) https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/living-in-a-clean-environment-a-neglected-human-rights-concern-for-all-of-us

(54) http://www.assembly.coe.int/LifeRay/EGA/Pdf/TextesProvisoires/2019/20190912-ObstetricalViolence-EN.pdf

(55) https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2017-eu-minorities-survey-muslims-selected-findings_en.pdf

(56) Na Poljskem so bila uvedena območja brez LGBTI – https://atlasnienawisci.pl/.

(57) https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/the-right-to-affordable-housing-europe-s-neglected-duty

(58) https://www.feantsa.org/download/full-report-en1029873431323901915.pdf

(59) https://rm.coe.int/annual-report-2018-democracy-in-danger-threats-and-attacks-media-freed/1680926453

(60) Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice, Shrinking space for freedom of peaceful assembly (Vse manj prostora za svobodo mirnega zbiranja), Svet Evrope, Strasbourg, 2019.

(61) https://www.iom.int/news/iom-mediterranean-arrivals-reach-110699-2019-deaths-reach-1283-world-deaths-fall

(62) Glej tudi obveznosti iz Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) iz leta 1974, Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju (SAR) iz leta 1979 ter Mednarodne konvencije o reševanju na morju iz leta 1989.

(63) Sodba ESČP z dne 24. maja 1988 v zadevi Müller in drugi proti Švici, točki 27 in 33; Sodba ESČP z dne 8. julija 1999 v zadevi Karatas proti Turčiji; Sodba ESČP z dne 22. oktobra 2007 v zadevi Lindon, Otchakovsky-Laurens in July proti Franciji.

(64) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(65) Združeni zadevi C-203/15 in C-698/15 – Tele2 Sverige in združeni zadevi C-293/12 in C-594/12 – Digital Rights Ireland.

(66) https://rm.coe.int/factsheet-human-rights-and-corruption/16808d9c83