—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in instrumentov OZN o človekovih pravicah, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter protokolov k tej konvenciji,

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske listine o pacientovih pravicah,

—

ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja OZN, visoke komisarke OZN za človekove pravice, posebnih poročevalcev OZN, Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) in drugih organov OZN o vplivu ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN,

—

ob upoštevanju izjav in dokumentov predstavnikov in organov Sveta Evrope, zlasti njegovega generalnega sekretarja, predsednika in poročevalcev njegove parlamentarne skupščine, komisarja za človekove pravice, komisije za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti ter Skupine držav proti korupciji (GRECO) o vplivu ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

—

ob upoštevanju publikacije Sveta Evrope z dne 7. aprila 2020 z naslovom Spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic med zdravstveno krizo zaradi COVID-19 – nabor orodij za države članice,

—

ob upoštevanju ustreznih dokumentov Beneške komisije Sveta Evrope, vključno z zbornikom mnenj in poročil Beneške komisije o izrednih razmerah (1), objavljenim 16. aprila 2020, poročilom z dne 26. maja 2020 z naslovom Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države v izrednih razmerah – razmisleki (2), opazovalnice za izredne razmere v državah članicah Beneške komisije (3) ter njenega poročila o pravni državi za leto 2011 (4) in seznama meril za pravno državo iz leta 2016 (5),

—

ob upoštevanju prošnje, ki jo je predsednik Parlamenta na podlagi predloga Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 1. julija 2020 naslovil na Beneško komisijo, in njenega vmesnega poročila z dne 8. oktobra 2020 o ukrepih, sprejetih v državah članicah EU zaradi pandemije COVID-19, ter njihovem vplivu na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (6),

—

ob upoštevanju resolucij parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 13. oktobra 2020 o spopadanju demokracij s pandemijo COVID-19 (7) ter o vplivu pandemije COVID-19 na človekove pravice in pravno državo (8),

—

ob upoštevanju mnenja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 27. aprila 2020 o osnutku zakona o posebnih pravilih za izvedbo splošnih volitev predsednika Republike Poljske, odrejenih leta 2020 (dokument senata št. 99) ter izjav predstavnika OVSE za svobodo medijev,

—

ob upoštevanju izjave o Madžarski, ki jo je 27. marca 2020 podal Rupert Colville, tiskovni predstavnik visoke komisarke OZN za človekove pravice,

—

ob upoštevanju skupne izjave posebnih poročevalcev OZN o sodobnih oblikah rasizma in manjšinskih vprašanjih v Bolgariji z dne 13. maja 2020,

—

ob upoštevanju publikacij Mednarodnega inštituta za demokracijo in pomoč pri volitvah (International IDEA) z dne 11. maja 2020 z naslovom Parlamenti v krizi: izzivi in inovacije (9) ter z dne 26. marca 2020 z naslovom Volitve in COVID-19 (10),

—

ob upoštevanju široke razprave o vplivu ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, v katero so bili vključeni državljani, akademska skupnost, civilna družba in družba na splošno (11),

—

ob upoštevanju ukrepov Komisije v zvezi s COVID-19 na vseh področjih v njeni pristojnosti ter njenih prizadevanj pri usklajevanju evropskega odziva na pandemijo na raznolikih področjih, od schengenskega območja do dezinformacij o virusu, od varstva podatkov in aplikacij do azilnih postopkov ter postopkov vračanja in preselitve,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (12),

—

ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (13),

—

ob upoštevanju smernic št. 04/2020 Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB) glede uporabe podatkov o lokaciji in orodij za sledenje stikom v okviru pandemije COVID-19 ter smernic št. 03/2020 o obdelavi podatkov v zvezi z zdravjem za namene znanstvenih raziskav v okviru pandemije COVID-19,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2020 z naslovom Usmeritve v zvezi z varstvom podatkov za aplikacije, ki podpirajo boj proti pandemiji COVID-19 (C(2020)2523),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in 27 spremljajočih poglavij o pravni državi v posameznih državah članicah (SWD(2020)0300–0326), v katerih je obravnavan vpliv ukrepov držav članic za zajezitev širjenja COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

—

ob upoštevanju izjave 19 držav članic z dne 1. aprila 2020, v kateri so izrazile globoko zaskrbljenost spričo tveganja, da bi bila zaradi sprejetja nekaterih nujnih ukrepov kršena načela pravne države, demokracije in temeljnih pravic (14)

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v času krize zaradi COVID-19 (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Pandemija COVID-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji (22),

—

ob upoštevanju informativnega poročila Tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve z dne 23. aprila 2020 o vplivu ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v EU (23), v katerem so povzete glavne ugotovitve spremljanja, ki se je začelo s tedenskimi pregledi ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19, ki so jih sprejele države članice,

—

ob upoštevanju informativnih poročil Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo o parlamentarnih dejavnostih med pandemijo COVID-19 (24),

—

ob upoštevanju briefingov Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), povezanih z razglasitvijo izrednih razmer v odziv na koronavirusno krizo v več državah članicah, in drugih ustreznih briefingov o tej temi (25),

—

ob upoštevanju petih biltenov Agencije EU za temeljne pravice (FRA) o posledicah pandemije koronavirusa za temeljne pravice v EU (26),

—

ob upoštevanju izjave podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 18. junija 2020 o spopadanju z dezinformacijami o COVID-19 in o vplivu na svobodo izražanja,

—

ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (IOCTA), objavljene 5. oktobra 2020,

—

ob upoštevanju Europolovega poročila z dne 19. junija 2020 o izkoriščanju osamitve: storilci in žrtve spolne zlorabe otrok na spletu med pandemijo COVID-19,

—

ob upoštevanju Europolovega poročila z dne 30. aprila 2020 z naslovom „Beyond the pandemic – How COVID-19 will shape the serious and organised crime landscape in the EU“ (Po pandemiji – kako bo COVID-19 spremenil vzorce hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU),

—

ob upoštevanju pripravljalnega dela, ki ga je za to resolucijo opravila skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG) Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), vključno s poročilom z dne 10. julija 2020, ki ga je pripravila za odbor LIBE (27),

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o vplivu ukrepov za zajezitev COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (O-000065/2020 – B9-0023/2020),

—

ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

A.

ker je pandemija COVID-19 povzročila težave po vsej EU in močno prizadela prebivalstvo; ker se mnoga območja po svetu, vključno z EU, soočajo z drugim valom pandemije COVID-19 in ker vlade sprejemajo nove omejevalne ukrepe v boju proti visokemu številu primerov, vključno s ponovno uvedbo omejitve gibanja in sanitarnih ukrepov, uporabo mask in strožjimi kaznimi za kršitve;

B.

ker so vladni ukrepi, ki spoštujejo pravno državo, temeljne pravice in demokratično odgovornost, nujno potrebni za boj proti pandemiji in bi morali biti temelj vseh prizadevanj za nadzor širjenja pandemije COVID-19; ker nujna pooblastila zahtevajo dodaten nadzor, saj je treba zagotoviti, da se ne uporabljajo kot izgovor za trajnejše spreminjanje ravnovesja moči; ter bi morali biti ukrepi, ki jih sprejmejo vlade, nujni, sorazmerni in začasni; ker obstaja nevarnost, da bo izvršilna oblast zlorabila pooblastila in bodo tudi po koncu izrednih razmer ostala v nacionalnem pravnem okviru, je treba za omejitev tega tveganja zagotoviti ustrezen notranji in zunanji parlamentarni in sodni nadzor ter ustrezne protiuteži;

C.

ker je pandemija COVID-19 povzročila krizo brez primere; ker moramo v prihodnosti ponovno razmisliti o metodah za krizno upravljanje tako na ravni držav članic kot na ravni EU;

D.

ker so številne države EU razglasile izredne razmere (28) na podlagi svojih ustav (29), kar je v nekaterih primerih povzročilo pravne pomisleke, medtem ko so druge za nujno sprejetje omejevalnih ukrepov za boj proti pandemiji COVID-19 uporabile pooblastila za izredne razmere, ki jih določa splošno pravo (30) ali običajna zakonodaja (31); ker ti ukrepi vplivajo na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, saj zadevajo izvrševanje pravic in svoboščin posameznikov, kot so svoboda gibanja, svoboda zbiranja in združevanja, svoboda izražanja in obveščanja, svoboda veroizpovedi, pravica do družinskega življenja, pravica do azila, načelo enakosti in nediskriminacije, pravica do zasebnosti in varstva podatkov, pravica do izobraževanja in pravica do dela; ker ti ukrepi vplivajo tudi na gospodarstva držav članic;

E.

ker na delovanje demokracije ter na sisteme nadzora in ravnotežja, ki veljajo zanjo, vplivajo izredne zdravstvene razmere, zaradi katerih pride do sprememb v porazdelitvi pristojnosti, kot je omogočanje izvršilni veji oblasti, da pridobi nova pooblastila za omejevanje individualnih pravic in izvrševanje pristojnosti, ki jih običajno imajo zakonodajni organi in lokalne oblasti, ob sočasnem omejevanju vloge parlamenta, sodstva, civilne družbe in medijev ter dejavnosti in vključevanja državljanov; ker v večini držav članic ni posebnih omejitev za sodstvo, vendar so ukrepi omejevanja gibanja sodiščem skoraj onemogočili normalno delovanje;

F.

ker je notranji sodni nadzor, ki ga dopolnjuje zunanji nadzor, še naprej temeljnega pomena, saj se v izrednih razmerah še naprej uporabljata pravici do poštenega sojenja in učinkovitih pravnih mehanizmov, da imajo lahko posamezniki, na katere vplivajo nujni ukrepi, možnost pritožbe v primeru, da državni organi posegajo v njihove temeljne pravice, ter da se zagotovi, da izvršilna oblast ne prekorači svojih pooblastil;

G.

ker Beneška komisija rajši podpira de iure izredno stanje na podlagi ustave kot pa de facto izredno stanje na podlagi običajne zakonodaje, saj lahko „sistem de iure ustavnih izrednih pooblastil zagotovi boljša jamstva za temeljne pravice, demokracijo in pravno državo ter bolje služi načelu pravne varnosti, ki izhaja iz njih“ (32);

H.

ker je kriza zaradi pandemije COVID-19 bila in je še vedno stresni test za demokracijo in odpornost nacionalnih zaščitnih ukrepov za pravno državo in temeljne pravice;

I.

ker je zaupanje v ukrepe vlad in držav bistvenega pomena za zagotavljanje podpore in izvajanja sprejetih nujnih ukrepov; ker so za dosego tega v demokraciji bistvene pregledne, znanstveno utemeljene in demokratične odločitve, pa tudi dialog z opozicijo, civilno družbo in deležniki ter sodelovanje z njimi;

J.

ker Komisija spremlja izredne ukrepe, ki so jih vlade držav članic sprejele v času krize; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen 31. marca 2020 izjavila, da morajo biti vsi izredni ukrepi strogo sorazmerni in omejeni na to, kar je nujno, ter da ne smejo trajati za nedoločen čas. Poleg tega morajo vlade zagotoviti, da se ti ukrepi redno preverjajo. Evropska komisija bo v duhu sodelovanja pozorno spremljala uporabo nujnih ukrepov v vseh državah članicah (33), in ker je komisar Didier Reynders 26. marca 2020 podal podobno izjavo;

K.

ker so „skoraj vse države članice EU uvedle začasne (tj. časovno omejene) nujne ukrepe za obvladovanje krize zaradi pandemije COVID-19 (34) […] predvsem z običajno zakonodajo“; ker so bili prvi izredni ukrepi v vseh državah članicah EU na splošno uvedeni za obdobje od 15 dni do približno enega meseca, nato pa se je to obdobje podaljšalo vsaj enkrat; ker po mnenju Beneške komisije „le nekaj držav članic EU ni predpisalo časovne omejitve za uporabo nujnih ukrepov“ (35);

L.

ker Beneška komisija priporoča, naj se „izjave ali ukrepi, ki nimajo posebne časovne omejitve, vključno s tistimi, katerih začasna prekinitev je pogojena s premagovanjem izrednih razmer, ne štejejo za zakonite, če se razmere ne pregledujejo redno“ (36);

M.

ker nujni ukrepi ne smejo biti diskriminatorni in ker vlade ne smejo izkoriščati zakonodaje o izrednih razmerah za omejevanje temeljnih pravic; ker morajo vlade sprejeti tudi vrsto dodatnih ukrepov, da se zmanjšajo morebitne negativne posledice, ki bi jih ti ukrepi lahko imeli za življenje ljudi;

N.

ker se je izredno stanje v skoraj vseh državah članicah, v katerih je bilo razglašeno, podaljšalo vsaj enkrat; ker je Beneška komisija poudarila, da je bistvenega pomena pregled razglasitve in podaljšanja izrednih razmer, aktivacija in uporaba izrednih pooblastil ter da bi bilo treba omogočiti parlamentarni in sodni nadzor (37);

O.

ker je bil parlamentarni nadzor v večini držav članic omejen zaradi uporabe izrednih izvršilnih pooblastil, medtem ko so imeli parlamenti v nekaterih državah članicah postransko vlogo, kar je vladam omogočilo hitro uvedbo nujnih ukrepov brez zadostnega nadzora;

P.

ker Evropski parlament, zlasti odbor LIBE in njegova skupina za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, od marca 2020 stalno spremlja razmere v EU in si redno izmenjuje mnenja z deležniki, kot je razvidno iz delovnega dokumenta skupine za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice o vplivu pandemije COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (38);

Q.

ker imajo institucije varuha človekovih pravic in nacionalne institucije za človekove pravice pomembno vlogo pri odkrivanju težav na področju temeljnih pravic in zagotavljanju pregleda, nadzora in pravnih mehanizmov ter s tem pri zaščiti državljanov v odnosu do nujnih ukrepov;

R.

ker je bila svoboda gibanja v državah članicah omejena z obvezno ali priporočeno samoizolacijo in prepovedjo nenujnega gibanja; ker je večina držav članic schengenskega območja kot odziv na pandemijo COVID-19 ponovno uvedla nadzor na notranjih mejah ali pa je meje delno ali celo popolnoma zaprla oziroma jih je zaprla za nekatere vrste potnikov, tudi državljane EU in njihove družinske člane ter državljane tretjih držav, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice; ker se države članice ob uvedbi teh ukrepov niso dovolj uskladile med seboj in z institucijami Unije (39); ker so nekatere države članice uvedle nezakonite in diskriminatorne omejitve, saj rezidentom, ki imajo državljanstvo druge države EU, niso dovolile vstopa na svoje ozemlje;

S.

ker sta svoboda zbiranja in združevanja pomembna temelja demokracije; ker je bila v večini držav članic omejena možnost uveljavljanja teh pravic, saj je bilo treba sprejeti predpise o omejevanju socialnih stikov in varnostne ukrepe za javno zdravje; ker so se nekatere države članice odločile, da bodo dovolile združevanja, če bodo organizirana v skladu s pravili o omejevanju socialnih stikov, medtem ko so jih druge v celoti prepovedale; ker se je v nekaterih državah članicah razpravljalo o spornih zakonih in ukrepih, ki niso povezani z izrednimi razmerami, državljani pa niso imeli možnosti, da bi svobodno protestirali;

T.

ker je bila svoboda izražanja v nekaterih državah članicah omejena pod pretvezo boja proti dezinformacijam; ker so bile po objavah kritičnega razmišljanja v družbenih medijih izvedene aretacije zaradi „alarmiranja“ ali „ogrožanja javnosti“; ker pandemijo koronavirusa spremlja val napačnih in zavajajočih informacij, prevar, goljufij na račun potrošnikov, kibernetske kriminalitete in teorij zarote ter ciljno usmerjene kampanje dezinformiranja tujih akterjev in celo javnih organov v državah članicah, ki predstavljajo potencialno nevarnost za državljane EU, njihovo zdravje in zaupanje v javne institucije;

U.

ker so v zadnjih mesecih organi kazenskega pregona zabeležili splošno povečanje količine gradiva o spolnem izkoriščanju otrok, ki se izmenjuje na spletu;

V.

ker imajo organizirani kriminal in druge hude oblike kriminala korist od spreminjajočih se okoliščin, ki jih je povzročila pandemija; ker je treba priznati pomembno vlogo Europola pri spremljanju vpliva pandemije COVID-19 na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter na terorizem v EU od začetka pandemije;

W.

ker imajo mediji temeljno vlogo pri nadziranju in pregledovanju ter so glavni vir informacij za državljane; ker je svoboda medijev pod pritiskom, saj so bile tiskovne konference v živo odpovedane brez alternativ, in ker so nekatere države članice omejile dostop do informacij o javnem zdravju in svobodo objavljanja o politiki javnega zdravja; ker je bilo veliko vprašanj, ki so jih mediji naslovili na vlade, zavrnjenih ali namerno prezrtih; ker je treba novinarje in medijske delavce zaščiti, ko poročajo o demonstracijah in protestih; ker so nekatere države članice omejile dostop do informacij tako, da so podaljšale ali zamrznile roke, ki jih imajo oblasti, da se odzovejo na zahteve glede svobode obveščanja;

X.

ker bi morale države članice zagotoviti zaščito žvižgačev v času krize zaradi pandemije COVID-19 in po njej, saj se je izkazalo, da so učinkovito orodje za boj proti ukrepom, ki spodkopavajo javni interes, in njihovo preprečevanje (40);

Y.

ker so se nekatere države članice zatekle k nesorazmerno represivnim ukrepom pri izvrševanju omejitev, kot je inkriminacija kršitve pravil o omejitvi gibanja in karanteni, njihova posledica pa so bile visoke denarne kazni in trajna kazenska evidenca (41);

Z.

ker so na pravosodne sisteme vplivale splošne omejitve, začasno zaprtje številnih sodišč ali zmanjšanje njihove dejavnosti, kar je včasih povzročilo zaostanke in daljše čakalne dobe za zaslišanja; ker so ogrožene procesne pravice osumljencev in pravica do poštenega sojenja, saj je dostop do odvetnikov otežen zaradi splošnih omejitev in ker sodišča vse pogosteje uporabljajo spletne obravnave;

AA.

ker bi morali biti ukrepi za boj proti pandemiji, ki omejujejo pravico do zasebnosti in varstva podatkov, vedno nujni, sorazmerni in začasni ter temeljiti na trdni pravni podlagi; ker imajo nove tehnologije pomembno vlogo v boju proti pandemiji, hkrati pa prinašajo mnogo novih izzivov in vzbujajo zaskrbljenost; ker so se vlade nekaterih držav članic zatekle k izrednemu nadzoru svojih državljanov z uporabo brezpilotnih letal, s policijskim nadzorom iz avtomobilov, opremljenih s kamerami, s sledenjem prek podatkov ponudnikov telekomunikacijskih storitev, s policijskimi in vojaškimi patruljami, spremljanjem obveznih karanten prek hišnih klicev, ki jih opravlja policija, ali z obveznim poročanjem prek aplikacij; ker so nekatere države članice uvedle aplikacije za sledenje stikom, čeprav ni soglasja o njihovi učinkovitosti in se ne vedno uporablja najbolj decentraliziran sistem, ki upošteva zasebnost; ker je v nekaterih državah članicah ponovno odprtje javnih prostorov spremljalo zbiranje podatkov, obvezno merjenje vročine, vprašalniki ter obveznost izmenjave kontaktnih podatkov, včasih brez ustreznega upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz splošne uredbe o varstvu podatkov;

AB.

ker so ukrepi za omejevanje gibanja in zapiranje meja močno vplivali na dostop do azilnih postopkov; ker so številne države članice začasno omejile ali celo odložile obravnavo prošenj za azil, večina pa je začasno ustavila predaje, vračanje in preselitve v skladu z dublinsko uredbo; ker so nekatere države članice razglasile, da njihova pristanišča niso varna ali ne dovoljujejo izkrcavanja migrantov, rešenih v operacijah iskanja in reševanja, ter jih neomejeno dolgo puščajo v negotovosti na morju in tako ogrožajo njihova življenja; ker je večina držav članic ponovno začela izvajati te dejavnosti; ker več sprejemnih centrov za azil poroča o izbruhu pandemije COVID-19, zaradi česar so ranljive skupine neposredno ogrožene, in ker v prenatrpanih taboriščih na zunanjih mejah EU še vedno obstaja velika nevarnost množičnega izbruha pandemije, saj ni mogoče vzdrževati ustrezne razdalje med ljudmi, zelo pa je tudi omejen dostop do bivalnih struktur, hrane, vode, sanitarne infrastrukture ter duševnega in fizičnega zdravstvenega varstva, tudi za tiste, ki so se okužili s koronavirusom;

AC.

ker so zapori še posebej izpostavljeni tveganju za izbruh pandemije COVID-19, saj pogosto ni mogoče upoštevati pravil o omejevanju socialnih stikov in sanitarnih pravil, sanitarni ukrepi pa so privedli do omejevanja časa na prostem in prepovedi obiskovalcev, kar vpliva na pravico zapornikov do komuniciranja z družinami; ker je v času pandemije zdravje paznikov v zaporih še posebej ogroženo; ker so bili v nekaterih državah članicah izpuščeni zaporniki, ki spadajo v nekatere posebne kategorije, da bi se tako zmanjšalo zdravstveno tveganje med pandemijo;

AD.

ker bi moralo biti izvrševanje omejitev zaradi pandemije COVID-19 sorazmerno in nediskriminatorno, da ne bi bili njegove žrtve pripadniki etničnih manjšin in marginaliziranih skupin; ker je pandemija nesorazmerno prizadela Rome, kjer so ženske in otroci pogosto najbolj ranljive skupine, zlasti tisti, ki živijo v socialno izključenih in marginaliziranih okoljih, brez dostopa do pitne vode ali sanitarnih storitev, kjer je skoraj nemogoče upoštevati pravilo o omejevanju socialnih stikov ali izvajati stroge higienske ukrepe; ker iz več držav članic prihajajo poročila o incidentih na podlagi rasizma in ksenofobije, ker se diskriminirajo osebe z določenim ozadjem ali državljanstvom; ker so bile osebe azijskega porekla in Romi tarča sovražnega govora in napadov; ker so nekateri politiki v nekaterih državah članicah izkoristili poročanje medijev o množičnem vračanju romskih migrantskih delavcev iz držav, v katerih je pandemija COVID-19 zelo razširjena, in tako podpihovali strah pred širjenjem virusa ter okrepili negativni odnos in stereotipe;

AE.

ker so otroci izpostavljeni nesorazmernemu tveganju socialne in ekonomske izključenosti zaradi ukrepov, ki omejujejo gibanje, in ker obstaja večja nevarnost, da bodo kršene njihove temeljne pravice zaradi zlorab, nasilja, izkoriščanja in revščine; ker se je v številnih državah članicah zaradi ukrepov omejitve gibanja povečalo nasilje v družini; ker so ženske in dekleta, (42) otroci in osebe LGBTI+ med omejitvijo gibanja nesorazmerno ogroženi, saj so lahko dlje časa izpostavljeni zlorabnikom in so lahko prikrajšani za socialno in institucionalno podporo; ker je podpora skupnosti tem ranljivim skupinam močno omejena zaradi ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo;

AF.

ker je enak dostop do zdravstvenega varstva, ki je pravica iz člena 35 Listine o temeljnih pravicah, potencialno ogrožen zaradi ukrepov, sprejetih za zaustavitev širjenja pandemije COVID-19, zlasti za skupine ljudi v ranljivem položaju, kot so starejše ali kronično bolne osebe, invalidi, osebe LGBTI+, otroci, starši, nosečnice, brezdomci, vsi migranti, vključno z migranti brez dokumentov, prosilci za azil, begunci ter etnične in druge manjšine; ker je zdravstvena kriza negativno vplivala na storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; ker je v nekaterih državah članicah dostop do reproduktivnega zdravja in pravic, vključno s pravico do splava, močno omejen, kar pomeni de facto prepoved, zaradi katere so demonstranti prisiljeni, da se med pandemijo podajo na ulice; ker lahko pomanjkanje zdravil, preusmerjanje virov z drugih zdravstvenih področij in nenadna ustavitev nekaterih zdravljenj, vključno z oploditvami in vitro in zdravljenjem za spremembo spola, pomeni tveganje za bolnike z drugimi boleznimi (43); ker smrt, osamitev, dodatno breme za starše in delavce, ki so najbolj na udaru, da bi lahko uskladili poklicno in zasebno življenje, izguba dohodka in strah povzročajo duševne bolezni ali poslabšujejo že obstoječe, kar povečuje povpraševanje po storitvah na področju duševnega zdravja, zaradi česar je nujno treba tudi povečati financiranje teh storitev;

AG.

ker so številne države članice zaradi omejitev gibanja v prvi fazi zdravstvene krize preložile volitve (44) in ena tudi referendum (45); ker od začetka druge faze pandemije volitve ponovno potekajo; ker je izvedba ali odložitev volitev občutljivo vprašanje ravnovesja, v katerega se je poglobila Beneška komisija in pripravila smernice (46); ker so splošne, svobodne, tajne in neposredne volitve mogoče le, če so zagotovljene odprta in poštena volilna kampanja, svoboda izražanja, svoboda medijev ter svoboda zbiranja in združevanja v politične namene;

AH.

ker določbe Pogodb na področju svobode, varnosti in pravice ne smejo vplivati na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter ohranjanjem notranje varnosti v okviru vrednot Unije, ki so demokracija, pravna država in temeljne pravice, kot je določeno v členu 2 PEU;

AI.

ker Pogodbi določata, da meje pristojnosti Unije ureja načelo prenosa pristojnosti, uporabo pristojnosti Unije pa urejata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.