P9_TA(2020)0213

Varnostno sodelovanje med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu (2020/2002(INI))

(2021/C 385/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 41, 42, 43, 44, 45 in 46,

—	ob upoštevanju poročila OECD ter Kluba držav Sahela in zahodne Afrike z naslovom The Geography of Conflict in North and West Africa (Geografija konflikta v severni in zahodni Afriki) z dne 14. februarja 2020,

—	ob upoštevanju poročila Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu z naslovom Trends in World Military Expenditure, 2019 (Gibanje svetovnih vojaških izdatkov v letu 2019) iz aprila 2020,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

—	ob upoštevanju skupne deklaracije članov Evropskega sveta in držav članic skupine G5 Sahel z dne 28. aprila 2020,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/253 z dne 25. februarja 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2018/906 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sahel (1),

—	ob upoštevanju skupne deklaracije voditeljev držav članic skupine držav G5 Sahel in predsednika Francoske republike, sprejete na vrhu 13. januarja 2020 v Pauu v Franciji (deklaracija iz Paua),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o regionalnem akcijskem načrtu za Sahel za obdobje 2015–2020, z dne 16. marca 2015 o akcijskem načrtu EU za Gvinejski zaliv za obdobje 2015–2020 in z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu/Rdečem morju,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325/1820 in resolucij, ki so ji sledile,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o strategiji EU za Afriški rog (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o Somaliji (4),

—	ob upoštevanju strategije za razvoj in varnost skupine držav G5 Sahel iz septembra 2016, okvira za celostne prednostne ukrepe iz februarja 2020, zavezništva za Sahel in partnerstva za stabilnost in varnost v Sahelu,

—

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom Koncept EU za podporo EVOP na področju reforme varnostnega sektorja z dne 13. oktobra 2005, sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom Koncept za podporo Evropske skupnosti na področju reforme varnostnega sektorja (COM(2006)0253), skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 5. julija 2016 z naslovom Elementi strateškega okvira na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja (JOIN(2016)0031) ter sklepov Sveta o strateškem okviru na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja z dne 14. novembra 2016,

—	ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja, zlasti cilja št. 16, ki spodbuja miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: uredba o konfliktnih mineralih) (5),

—	ob upoštevanju strateškega okvira za Afriški rog z dne 14. novembra 2011 in regionalnega akcijskega načrta EU za Afriški rog za obdobje 2015–2020 z dne 26. oktobra 2015,

—	ob upoštevanju poziva generalnega sekretarja OZN k svetovnemu premirju zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19),

—	ob upoštevanju strategije EU za Gvinejski zaliv z dne 17. marca 2014,

—	ob upoštevanju strategije EU za varnost in razvoj Sahela z dne 21. marca 2011, ki sta jo na poziv Sveta predstavili visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija,

—	ob upoštevanju letnih skupnih posvetovalnih sestankov mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije ter Političnega in varnostnega odbora Evropske unije,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta za okrepitev podpore EU s skupno varnostno in obrambno politiko za delovanje mirovnih sil OZN z dne 14. junija 2012 in dokumenta z naslovom Krepitev strateškega partnerstva OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje: prednostna področja za obdobje 2015–2018 z dne 27. marca 2015,

—	ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, sprejete na 2. vrhu EU-Afrika 8. in 9. decembra 2007 v Lizboni in časovnega načrta te strategije za obdobje 2014–2017, sprejetega na 4. vrhu EU-Afrika 2. in 3. aprila 2014 v Bruslju,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3 z dne 25. maja 2011 z naslovom Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah, ki so bile prizadete v konfliktih,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti (6),

—	ob upoštevanju strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018 ter njegovega akcijskega načrta za obdobje 2019–2024 z dne 5. julija 2019,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o vlogi skupne varnostne in obrambne politike v primeru podnebno pogojenih kriz in naravnih nesreč (7),

—	ob upoštevanju poročil Programa Združenih narodov za okolje iz let 2011 in 2012 z naslovom Livelihood security: Climate Change, Migration and Conflict in the Sahel (Varnost sredstev za preživljanje: podnebne spremembe, konflikti in migracije v Sahelu),

—	ob upoštevanju koncepta Sveta o okrepitvi zmogljivosti EU za mediacijo in dialog z dne 10. novembra 2009,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o gradnji zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo (8),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (9) in o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (10),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (COM(2016)0447),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0129/2020),

ker bosta razvoj in trajnostni mir dosežena samo z odpravljanjem temeljnih vzrokov revščine in lakote; ker je varnost eden temeljnih pogojev za razvoj; ker je človekova varnost eden temeljnih pogojev za trajen mir in stabilnost; ker je trdna povezanost varnostnega, razvojnega in humanitarnega posredovanja bistvena za trajnostni razvoj območij Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga; ker brez razvoja in izkoreninjenja revščine ne bo trajnostnega miru; ker se varnost na območjih Sahela in Sahare ter Afriškega roga postopoma poslabšuje, Evropska unija pa se ne zmore ustrezno odzvati na krize, kar je zlasti posledica omejenih pooblastil in delovanja;

ker je južno strateško okolje EU nestabilno; ker se sooča s številnimi izzivi, zlasti z oboroženimi spopadi na južni meji evropske celine in džihadističnim terorizmom; ker nestabilnost v tej regiji neposredno vpliva na varnost Evrope in njenih državljanov ter na stabilnost na zunanjih evropskih mejah;

C.	ker morata biti varnost in stabilnost Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga strateška cilja sodelovanja EU z vladami južnega sosedstva;

D.	ker so mandati misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) celoviti in med drugim namenjeni spodbujanju reforme varnostnega sektorja, napredku pri reformi pravosodja, okrepitvi vojaškega in policijskega usposabljanja ter napredku pri nadzoru;

E.	ker je Evropska unija kot vodilna partnerica zavezana varnosti in razvoju območja Sahela s celostnim pristopom, osredotočenim na politični in diplomatski dialog ter razvojno in humanitarno podporo;

F.	ker je treba upoštevati pobudo za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki je v letu 2017 privedla do revizije instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, kar je omogočilo financiranje usposabljanj in oskrbo oboroženih sil tretjih držav z nesmrtonosno opremo;

G.	ker morajo države članice zagotoviti osebje, ki je potrebno za misije, primanjkljaj, ki je zaradi pandemije COVID-19 še večji, pa pomeni, da se število osebja EU na teh misijah zmanjšuje iz zdravstvenih razlogov;

ker se številne države v Afriki, vse od Atlantskega oceana na zahodu pa do Rdečega morja in Indijskega oceana na vzhodu, spopadajo z izzivi, kot je destabilizacija tradicionalnega kmetijsko-pašnega gospodarstva zaradi podnebnih sprememb, izkoriščanje naravnih virov s strani zunanjih akterjev, neustrezna prehranska varnost, pomanjkanje osnovnih socialnih storitev, neustrezni kmetijski modeli, rast prebivalstva in pritisk na naravne in okoljske vire, kot je krčenje gozdov; ker je pojavljanje novih oblik mafijskega gospodarstva, vključno s trgovino z ljudmi in migranti ter nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, tihotapljenjem kulturnih artefaktov in prostoživečih živali ter nenadzorovanim izvozom zlata in mineralov še en velik izziv, ki skupaj z institucionalno šibkostjo in pomanjkljivo preglednostjo, slabim upravljanjem, vedno večjimi neenakostmi, pomanjkanjem zaupanja v vlade in korupcijo uprave ustvarja hibridizacijo med oboroženimi skupinami, tihotapci in tradicionalnimi konflikti znotraj skupnosti in regij, pri čemer se pojavlja nesprejemljiv džihadistični verski ekstremizem kot lažen odgovor za zadevne družbe, z njim pa širjenje radikalizacije;

ker se varnostni izzivi, nasilni konflikti in politično nasilje v različnih afriških regijah, državah in pokrajinah razlikujejo; ker na območjih Sahela in Afriškega roga oborožene islamistične skupine in teroristi, v manjši meri pa tudi varnostne sile, različne kriminalne združbe in milice, povzročajo številne žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom; ker je stanje v večini od 19 držav zahodne Afrike zelo drugačno, saj v nekaterih državah vladata trajna stabilnost in varnost, druge pa se soočajo s političnim nasiljem ali etničnimi konflikti;

J.	ker je bilo lani s temi skupinami povezanih 3 471 prijavljenih nasilnih dogodkov; ker se je tudi število prijavljenih smrtnih žrtev zaradi dejavnosti afriških militantnih islamističnih skupin lani povečalo za 7 % in po ocenah znašalo 10 460 smrtnih primerov;

ker so teroristične dejavnosti večinoma zgoščene na petih glavnih območjih, ki vključujejo Somalijo, Čadsko kotlino in Sahel, z manjšimi, vendar stalnimi grožnjami pa tudi severno Afriko in zahodno obalo Indijskega oceana; ker se je število nasilnih ekstremističnih dejavnosti v Sahelu leta 2019 povečalo hitreje kot v drugih regijah; ker ima vsako območje svojo dinamiko in je zanj potreben edinstven regionalni pristop;

ker so voditelji EU in skupine držav G5 Sahel izrazili globoko zaskrbljenost zaradi rasti terorizma ter slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer na območju Sahela; ker se zaradi terorizma povečuje pritisk na skupino držav G5 Sahel in njihovo sosedstvo; ker terorizem zaostruje lokalne politične, etične in verske napetosti, podžigajo pa ga kriminalne in fundamentalistične združbe, socialno-ekonomske stiske, slabo upravljanje ter v nekaterih primerih tudi varnostne in obrambne sile;

M.	ker teroristični napadi, usmerjeni proti civilnemu prebivalstvu, institucijam in predstavnikom držav, varnostnim in obrambnim silam ter na infrastrukturo, ogrožajo socialno kohezijo in ker teroristične skupine v ta namen izrabljajo tudi obstoječe lokalne konflikte;

N.	ker vsi ti izzivi zelo vplivajo na stabilnost in mir lokalnih skupnosti in tradicionalne ureditve, ki temelji na kompromisih in moralni avtoriteti starešin in tradicionalnih voditeljev, ki jih nadomešča prevlada oboroženih skupin tihotapcev in teroristov;

O.	ker je bistveno ustvariti varnostne pogoje, potrebne za ponovno vzpostavitev osnovnih državnih struktur, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, v katerih se prebivalci verjetno počutijo najbolj spregledane;

P.	ker so tarče terorističnih in zločinskih napadov običajno civilno prebivalstvo, predstavniki države, varnostne in obrambne sile ter socialno-ekonomska infrastruktura, kar ogroža kohezijo in vključenost družbe in skupnosti;

ker je Sahel ena od najbolj prizadetih regij zaradi širjenja nedovoljenega osebnega orožja in ker to neevidentirano in pretežno nezakonito posedovano orožje ogroža varnost skupnosti, poleg tega pa ga uporabljajo nevarne čezmejne kriminalne mreže, ki so vpletene v različne oblike trgovine z orožjem in ljudmi ter nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami;

ker iz novih podatkov Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu izhaja naslednje:

(a)	skupni vojaški odhodki držav v Afriki so se v letu 2019 povečali za 1,5 % na približno 41,2 milijarde USD, kar je prvo povečanje porabe v tej regiji v zadnjih petih letih;

(b)	Afrika je 49 % svoje vojaške opreme uvozila iz Rusije, 14 % iz ZDA in 13 % s Kitajske; ker je Kitajska 20 % svojega orožja, prodanega na svetovni ravni, izvozila v Afriko;

S.	ker vojaški vpliv Rusije v Afriki sestavljajo prodaja orožja, napotitve najemniških vojakov in političnih svetovalcev, varnostni sporazumi in programi usposabljanja za nestabilne države;

ker se iz zahodnoafriških držav prek Združenih arabskih emiratov (ZAE) na Bližnjem vzhodu vsako leto pretihotapi zlato, vredno več milijard dolarjev; ker po navedbah OZN somalijska ekstremistična skupina Al Šabab ustvarja prihodke v vrednosti več milijonov dolarjev z izvozom oglja v Iran in nato v ZAE, s čimer krši sankcije OZN;

ker revščina, neizobraženost, brezposelnost, konflikti, krize in negotovost skupaj z drugimi dejavniki, kot so propadle države, slabo upravljanje in korupcija, zlasti vplivajo na mlade in na priložnosti, ki so jih deležni, zaradi česar jih mnogo pobegne in zapusti svoje domove in družine ter se napotijo v varnejše regije ali na druge celine, s čimer tvegajo svoja življenja;

V.	ker se bodo zgoraj omenjeni izzivi še poslabšali zaradi pandemije COVID-19 in vse hujših učinkov podnebnih sprememb; ker je Komisija napovedala dodatnih 194 milijonov EUR za podporo varnosti, stabilnosti in odpornosti v Sahelu;

W.	ker grožnja militantnih islamističnih skupin v Afriki ni enotna, ampak jo sestavljajo dejavnosti nenehno spreminjajočih se kombinacij več kot dvajsetih skupin, ki so aktivne v štirinajstih državah;

ker je Evropska unija izvedla tri vojaške misije in operacije SVOP za usposabljanje in svetovanje oboroženim silam Somalije (misija EU za usposabljanje (EUTM) Somalia – 2010), Malija (EUTM Mali – 2013) in Srednjeafriške republike (EUTM CAR – 2016), eno pomorsko vojaško operacijo (operacija pomorske sile EU (NAVFOR) ATALANTA – 2009) in tri civilne misije za usposabljanje in svetovanje notranjim varnostnim silam Malija (misija EU za krepitev zmogljivosti (EUCAP) Sahel Mali – 2012), Nigra (EUCAP Sahel Niger – 2014) in Somalije (EUCAP Somalija – 2014), projekt GAR-SI Sahel ter pripravila svetovalno misijo (EUAM) v Srednjeafriški republiki, ki jo bo kmalu začela izvajati;

ker številna vojaška oporišča posameznih držav, kot so Francija in Združene države Amerike, lokalnim partnerjem nudijo pomoč pri varnosti, izvajajo protiteroristične naloge in druge operacije; ker so ta, poleg političnih rešitev, prizadevanj za konsolidacijo države in razvojnih pobud, bistvena za to, da se porazijo teroristične skupine in se prispeva k izgradnji regionalne stabilnosti;

Z.	ker je treba stalno pritiskati na teroriste, da se prepreči širitev te grožnje v druge regije in na druge celine, vključno z Evropo;

AA.	ker so afriške varnostne institucije v preteklem desetletju na mirovne operacije v Afriki poslale več deset tisoč ljudi, s čimer so izkazale resnično voljo, da bi prispevale k upravljanju varnosti na svoji celini;

AB.	ker EU podpira tudi operacionalizacijo skupnih sil držav G5 Sahel, ključnega protiterorističnega instrumenta, ki je bistven za boj proti terorizmu, džihadističnim dejavnostim in varnostnim grožnjam ter za izboljšanje varnosti v regiji;

AC.

ker se nadaljnja operacionalizacija ključnih varnostnih akterjev v regiji, kot so Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), vzhodnoafriške sile v pripravljenosti (EASF) in afriške sile v pripravljenosti Afriške unije, prekriva z interesom EU za pomoč državam v težavah, da bi njihovim državljanom zagotovili mir in blaginjo;

AD.	ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med državami na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu nepogrešljivi za ohranjanje in krepitev stabilnosti v teh regijah;

AE.	ker Afriška unija ostaja ključna partnerica za prizadevanja EU za mir in stabilnost;

AF.	ker je Afriška unija na svojem letnem vrhu februarja 2020 napovedala načrt, da bo v Sahel poslala 3 000 vojakov za podporo državam G5 Sahel v boju proti oboroženim skupinam;

AG.	ker EU od leta 2017 izvaja proces regionalizacije svojih misij SVOP, ki je poleg okrepitve sodelovanja z državami G5 Sahel namenjen boljšemu prepoznavanju in zapiranju vrzeli v čezmejnem sodelovanju v regijah;

AH.

ker sta bili po letih posebnega usposabljanja trajnost in učinkovitost zgoraj navedenih misij EU in OZN ogroženi zaradi omejitev njihovega mandata, programov usposabljanja, načrtov trajnosti in lokalne odgovornosti ter dejstva, da ne morejo zagotoviti potrebne opreme enotam, ki se usposabljajo, ali lokalnim obrambnim silam, kar vključuje orožje, strelivo in vozila; ker je treba pregledati mandate in namen misij EU, da se pripravi analiza pridobljenih izkušenj, ki bi se morala uporabiti za prilagoditev obstoječih in prihodnjih misij;

AI.

ker bi moralo vsakršno usposabljanje, financiranje ali opremljanje varnostnih sil v tretjih državah spoštovati evropske temeljne vrednote in prispevati k vzpostavitvi zanesljivega varnostnega sektorja, katerega cilj je predvsem zagotavljanje varnostnih koristi vsem lokalnim prebivalcem ob spoštovanju pravne države in zlasti mednarodnega prava človekovih pravic;

AJ.

ker te omejitve in odsotnost celostne in strateške prisotnosti Evropske unije vplivajo na verodostojnost zunanjega delovanja Unije, medtem ko drugi globalni akterji krepijo svoje ukrepe, pošiljajo najemniške vojake in gradijo lastne vojaške objekte ter so povečali dobavo orožja in streliva državam v regiji, ne glede na upravljanje, to pa počnejo predvsem v korist popolnoma dvostranskih interesov;

AK.

ker je kitajska komunistična partija leta 2017 na nacionalnem partijskem kongresu formalno sprejela pobudo En pas, ena pot z napovedano naložbo do 8 bilijonov USD v obsežno mrežo prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki bo povezala Evropo, Afriko in Azijo; ker je Kitajska pomemben deležnik v afriškem gospodarstvu z znatnim vplivom na številne zadeve na tej celini;

AL.	ker je ZAE v zadnjem desetletju postopoma povečal svojo prisotnost v Afriškem rogu, tako da je z razvojnimi in humanitarnimi projekti okrepil svoj geostrateški pomen, zlasti v Adenskem zalivu; ker je Somalija pozvala Varnostni svet OZN, naj ukrepa proti gradnji vojaškega oporišča ZAE v Somalilandu;

AM.	ker Turčija več let vzpostavlja zaupanje v Afriškem rogu, ker želi povečati svoj vpliv, zlasti v regiji Rdečega morja; ker turške družbe še vedno upravljajo glavno pristanišče in letališče v Mogadišu in celo zagotavljajo vojaško usposabljanje za vojake somalijske vlade;

AN.

ker je mornarica kitajske ljudske osvobodilne vojske v Džibutiju vzpostavila svoje prvo čezmorsko vojaško oporišče, džibutski dolg Kitajski pa znaša več kot 70 % bruto domačega proizvoda; ker posojila v okviru pobude En pas, ena pot ranljive države v razvoju ujamejo v dolžniško past, tako da izčrpavajo vladne rezerve, več rodovom davkoplačevalcev pa naložijo velikanske dolgove;

AO.

ker niti somalijska ali malijska vojska niti vojski Burkina Fasa ali Srednjeafriške republike nimajo učinkovitega odziva in se s težavo borijo proti džihadistom in oboroženim skupinam ter zadržanjem in zavarovanjem ozemlja s pomočjo prijateljskih mednarodnih sil, kar pomeni, da se lokalno prebivalstvo počuti zapuščeno in se boji, da bi jih džihadisti ali oborožene skupine obtožili sodelovanja z vlado, ko se bodo vrnili in ponovno zasedli območje, s katerega so bili izgnani;

AP.	ker se je piratstvo ob obalah vzhodne in zahodne Afrike močno zmanjšalo zaradi prizadevanj EU in zveze NATO za mednarodno pomorsko varnost, ki so precedens za evropsko, afriško in čezatlantsko varnostno sodelovanje;

AQ.

ker se po več letih sodelovanja v zgoraj omenjenih civilnih in vojaških misijah splošno stanje ni znatno izboljšalo in se zdaj zdi, da se kljub prizadevanjem še poslabšuje; ker so zaradi tega še vedno prisotni številni stari in novi izzivi in je zato treba uvesti celovito strategijo s posebno osredotočenostjo na regije, v katerih so ranljivosti in napetosti največje, da bi dosegli končni cilj regionalne stabilnosti in prenosa odgovornosti za varnost v roke Afričanov; ker se bo ta strategija odzvala na nujne potrebe ter velika pričakovanja tako akterjev na terenu kot lokalnega prebivalstva in bi morala obravnavati temeljne vzroke krize;

AR.

ker je vprašanje financiranja misij in operacij v okviru SVOP ključnega pomena za trajnost te politike in ker Evropski razvojni sklad prek mirovne pomoči za Afriko, v prihodnje pa tudi prek evropskega mirovnega instrumenta, zagotavlja podporo Afriški uniji in med drugim financira operativne stroške vojaških mirovnih operacij v Afriki, zlasti misije AMISOM v Somaliji; ker bo evropski mirovni instrument nadomestil mehanizem Athena za financiranje skupnih stroškov vojaških operacij SVOP, mirovna pomoč za Afriko pa bo novo orodje EU za prožnejše vzpostavljanje vojaških operacij in znatno okrepila možnosti za varnostno pomoč partnerjem; ker bo končni učinek evropskega mirovnega instrumenta kot instrumenta za trajnostno obravnavo nasilnih konfliktov in neustrezne varnosti odvisen od obsega, v katerem ga bodo dopolnjevali potrebni zaščitni ukrepi in sistemi spremljanja, da se preprečijo morebitne zlorabe zagotovljene pomoči ter zagotovi ustrezno upoštevanje vprašanj odgovornosti, človekovih pravic in spoštovanja humanitarnega prava; ker bi bilo treba področje uporabe prihodnjega evropskega mirovnega instrumenta, ki naj bi leta 2021 nadomestil mirovno pomoč za Afriko, razširiti na partnerske države in omogočiti dobavo vojaške opreme;

AS.

ker je nujno, da EU podpira svoje partnerje na območjih Sahela in Sahare ter Afriškega roga, ki se soočajo s večjimi izzivi v svojem boju proti oboroženim terorističnim skupinam, vključno z džihadisti; ker se lahko Evropska unija ustrezno odzove, tako da zadevnim državam v regiji zagotovi potrebno pomoč, vključno z orožjem in strelivom, prek evropskega mirovnega instrumenta; ker bi bilo treba ta instrument nemudoma potrditi, da bi omogočili potrebno vojaško pomoč;

AT.

ker temperature v Sahelu naraščajo 1,5-krat hitreje kot v drugih delih sveta in ker je po podatkih Organizacije združenih narodov približno 80 % kmetijskih zemljišč v Sahelu degradiranih, obenem pa je približno 50 milijonov ljudi, ki so odvisni od živinoreje, v sporu zaradi zemljišč; ker po mnenju Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) zaradi takšnega stanja prebivalstvo nima zagotovljene ustrezne prehranske varnosti in se sooča s težkimi odločitvami;

AU.	ker so učinki podnebnih sprememb dejavnik tveganja za destabilizacijo, nasilje in konflikte;

AV.	ker je po podatkih Unicefa porast nasilnih napadov na šole, umorov, ugrabitev, pretepanj in groženj s smrtjo, usmerjenih proti učiteljem in učencem, privedel do zaprtja več kot 9 000 šol v srednji in zahodni Afriki, zato je skoraj dva milijona otrok ostalo brez ustrezne izobrazbe;

AW.	ker je EU še vedno resno zaskrbljena zaradi povečanega števila otrok, ki jih ekstremistične skupine novačijo kot otroke vojake;

AX.

ker je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) poročal o zaskrbljujočih novih trendih glede nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami v regiji, ki negativno vplivajo na upravljanje, varnost, gospodarsko rast in javno zdravje; ker je po navedbah urada 87 % vseh farmacevtskih opiatov zaseženih po svetu izhaja iz zahodne, srednje in severne Afrike in ker UNODC izpostavlja tesno povezavo med nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in financiranjem oboroženih skupin;

AY.	ker je v strateškem pristopu EU k vprašanju žensk, miru in varnosti poudarjena potreba po vključevanju vidika spola v vsa področja in dejavnosti v zvezi z mirom in varnostjo, da se zagotovi učinkovitost politik EU;

AZ.	ker napadi ekstremističnih skupin in zaostrovanje nasilja med skupnostmi zaradi virov vplivajo na dostop do izobraževanja in zdravstva, najbolj izpostavljene različnim vrstam telesne in spolne zlorabe pa so številne deklice;

BA.	ker bi morala Evropska unija zaradi vedno večje prisotnosti tujih sil še bolj strateško povečati svojo gospodarsko prisotnost;

BB.	ker je komisar za sosedsko politiko in širitev predlagal, naj se iz obstoječih programov prerazporedi, pospeši in prednostno obravnava 3,25 milijarde EUR za odziv na potrebe v Afriki, povezane s koronavirusom, vključno z 2,06 milijarde EUR za podsaharsko Afriko;

BC.	ker morala EU poglobiti sodelovanje z državnimi parlamenti, med drugim odbori za varnost in obrambo, da bi izboljšala ključne funkcije nadzora nad državnimi in zunanjimi varnostnimi operacijami;

Ukrepi Evropske unije in držav članic

meni, da morajo Komisija, Svet in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko usklajevati razvojne, humanitarne in varnostne strategije, pri katerih sodelujejo v sklopu celovite strategije, ki vodi do samostojne odgovornosti Afrike za varnostne in obrambne zadeve; meni, da so Afriška unija in afriške države iz regije ključne partnerice, s katerimi EU pomembno sodeluje, da bi skupaj dosegle trajnostni razvoj in človekovo varnost; podpira načrt Afriške unije glede napotitve 3 000 vojakov v podporo skupine G5 Sahel; je prepričan, da morajo EU in njene države članice okrepiti zmogljivosti partnerjev ter pregledati varnostno in obrambno sodelovanje na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga, tudi z zagotavljanjem vojaške opreme ob spoštovanju načela neškodovanja;

opozarja, da je boj proti terorizmu odvisen zlasti od sposobnosti zadevnih držav, da vzdržujejo trdne in zanesljive institucije, dobro vzpostavljene osnovne storitve, vključno z notranjimi varnostnimi zmogljivostmi, in pravosodni sistem, v katerega lahko državljani zaupajo, zlasti na področju kazenskih zadev; meni, da se morajo z varnostno strategijo za območja Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga obravnavajo predvsem temeljni vzroki konfliktov v tej regiji, saj je izkoreninjenje revščine ključno za trajnostni mir;

poziva k spodbujanju obnovljenih odnosov med EU in afriško celino, temelječih na solidarnosti, vzajemnem spoštovanju in vzajemni koristi, vedno v skladu z načeli spoštovanja mednarodnega prava, nacionalne suverenosti in enakosti med stranmi;

meni, da bi moral podpredsednik/visoki predstavnik pod okriljem Sveta v skladu s členom 43(2) PEU usklajevati vse misije, operacije in projekte EU s področja SZVP, skupna podporna koordinacijska celica pa bi morala zagotavljati več svetovanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku ter imeti poudarjeno usklajevalno vlogo in predlagati centralizirano središče za civilno-vojaško doktrino, ki bi okrepilo zmogljivosti za vojaško načrtovanje in izvajanje operacij ter misije in projekte za zmogljivosti za civilno načrtovanje in izvajanje operacij;

je prepričan, da bi morala EU v največji možni meri vlagati v procese, namenjene preprečevanju konfliktov z uvedbo številnih zelo konkretnih procesov in projektov mediacije, dialoga in sprave vzporedno z drugimi varnostnimi ukrepi; poudarja, da je treba ubrati tudi pristope, ki niso osredotočeni na državo in so namenjeni spodbujanju stabilnosti in varnosti, zlasti kar zadeva napetosti med skupnostmi; je trdno prepričan, da bo srednje- in dolgoročno učinkovita le varnostna pomoč, ki v ospredje postavlja človekovo varnost;

poudarja, da je nujno treba okrepiti misije in operacije SVOP ter splošno strateško načrtovanje in komunikacijsko politiko EU, da bi povečali prepoznavnost ukrepov EU;

pozdravlja vsestransko delovanje EU v Sahelu, zahodni Afriki in Afriškem rogu ter ceni prispevek misij in operacij SVOP k miru, varnosti in mednarodni stabilnosti; vendar poudarja, da je treba finančna in upravna pravila ter procese sprejemanja političnih odločitev prilagoditi za hitrejše in učinkovitejše odzivanje na krize;

ponovno poziva k beli knjigi o evropski obrambi, v kateri bodo zasnovani in začrtani zelo natančni scenariji za morebitna vojaška posredovanja EU in njihove temeljne doktrine v skladu z vojaškimi nalogami iz člena 43(1) PEU;

izraža pohvalo osebju misij EU, ki se je kljub zelo zahtevnim pogojem izredno izkazalo ter pokazalo predanost in strokovnost;

10.

poudarja, da je treba zaradi hudega in obsežnega poslabšanja varnostnih razmer v regiji ter za zapolnitev vrzeli v misijah in projektih EU okrepiti gradnjo zmogljivosti partnerjev v varnostnem sektorju, da bi se ustrezneje odzvali na velike izzive in resne varnostne razmere v regiji, tudi s podpiranjem tretjih držav v boju proti terorizmu na njihovih ozemljih;

11.

podpira skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. aprila 2015 z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz (11);

12.

pozdravlja predlog Komisije in potekajoča medinstitucionalna pogajanja, namenjena sprejetju uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki bo obsegal vse naloge sedanjega instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru;

13.

pozdravlja predlog podpredsednika/visokega predstavnika, ob podpori Komisije, naj se v okviru SVOP Unije vzpostavi evropski mirovni instrument za financiranje vojaškega in obrambnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno z opremo s skupnega seznama vojaškega blaga EU, ki bo zapolnil veliko vrzel v podpori EU in skupaj z NDICI omogočil, da se EU hitreje in učinkoviteje odziva na varnostne izzive, ter poziva k njihovemu hitremu sprejetju; želi spomniti, da je cilj evropskega mirovnega instrumenta vključiti mirovno pomoč za Afriko in uvesti element gradnje zmogljivosti, ki bi omogočal zagotavljanje vojaške opreme, tudi orožja in streliva, partnerskim državam, ob polnem spoštovanju skupnega stališča, človekovih pravic in humanitarnega prava in z učinkovitimi določbami glede preglednosti, kot je navedeno v njegovem priporočilu z dne 28. marca 2019 o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, da se zagotovi, da nobena vojaška oprema ne bo prišla v roke prejemnikom, ki so krivi zlorab, grozodejstev in drugega škodovanja civilnemu prebivalstvu; ugotavlja, da države članice od junija 2018 pripravljajo sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, ki naj bi bil uveden najpozneje do januarja 2021; v zvezi s tem in ob upoštevanju trenutnih razmer v Afriki poziva Svet, naj ta predlog brez odlašanja odobri in sprejme potrebni sklep o vzpostavitvi tega novega instrumenta za podporo vojaškim zmogljivostim afriških oboroženih sil, ter:

(a)	naj bo proračun tega instrumenta dovolj obsežen, da bo mogoče z njim učinkovito obravnavati aktualne izzive v zvezi z usposabljanjem, operacijami, misijami, projekti in vojaško opremo, vključno z orožjem, strelivom in prevozom;

(b)	naj se zagotovi, da bo evropski mirovni instrument presegel trenutne omejitve v okviru mirovne pomoči za Afriko in proračuna Unije pri nabavi orožja in streliva;

(c)	poziva, naj se za upravne odhodke, ki izhajajo iz tega sklepa Sveta, tudi za osebje, zagotovi financiranje iz proračuna EU;

(d)	poziva Svet, naj za operativne stroške izvajanja sklepa, vključno z opremo in usposabljanjem, bremeni države članice;

(e)	je seznanjen, da bi se lahko države članice, ki ne sodelujejo pri financiranju specifičnega ukrepa ali njegovega dela, vzdržale glasovanja v Svetu;

(f)	poziva, naj se v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) ustanovi nov namenski oddelek za upravljanje tega novega instrumenta, ki bo nadziral dobavo in uporabo opreme in usposabljanja, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in ukrepi za zmanjšanje tveganja;

(g)	meni, da bi morali dobavo in uporabo takšne opreme in usposabljanja spremljati strokovnjaki, ki jih v ta oddelek napotijo države članice, za obveščanje podpredsednika/visokega predstavnika, ter nadzirati Parlament in revidirati Evropsko računsko sodišče;

14.

meni, da je trajnost, učinkovitost in prepoznavnost civilnih in vojaških misij EU v Afriki kljub visoki ravni predanosti in strokovnosti njihovega osebja posebej oviralo pomanjkanje lokalne odgovornosti, načrtov trajnosti in osnovne opreme v prizadetih državah, pa tudi njihova zmožnost okrepiti zmogljivosti partnerjev;

15.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bo preučila uporaba vseh instrumentov financiranja, da bi obravnavali temeljne vzroke konfliktov ter podprli razvoj varnostnih zmogljivosti v prizadetih afriških državah, kakor je določeno v členih 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in kakor terjajo zelo resne varnostne krize na območju Sahela in Sahare ter vzhodne Afrike;

16.

pozdravlja predlog o okrepitvi načela partnerstva v odnosih med Afriko in EU v skupnem sporočilu z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004); poziva Komisijo, zlasti podpredsednika/visokega predstavnika, naj uvede posebej prilagojena dvostranska partnerstva za preobrazbo na različnih področjih, s poudarkom na varnosti in obrambi; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj državam, ki so na področju utrjevanja demokracije in človekove varnosti napredovale, izkaže spoštovanje in jih povabi, naj se pridružijo dvostranskim partnerstvom po načelu „več za več“; poleg dvostranskih partnerstev ga poziva, naj prispeva k utrjevanju varnostnih funkcij podregionalnih organizacij, kot so ECOWAS, Vzhodnoafriška skupnost (EAC) in Južnoafriška razvojna skupnost (SADC);

17.

priporoča, naj EU razmisli o tem, da bi v okviru mirovnih operacij na območju Sahela in Sahare prispevala k operativnim in logističnim stroškom operacij proti terorizmu, ki jih izvajajo nacionalne oborožene sile Mavretanije, Malija, Burkina Fasa, Nigra in Čada, pri čemer naj k financiranju pristopi podobno kot k financiranju skupnih sil držav G5 Sahel in misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM), in ugotavlja, da bi bil evropski mirovni instrument primeren instrument za to;

18.

spodbuja razpravo o tem, ali je primerno – ko gre za veljavne programe usposabljanja – za nabavo vojaške opreme, tudi orožja, uporabiti ista sredstva kot za napotitev in usposabljanje skupnih sil držav G5 Sahel, vključno s finančno podporo, če je potrebna;

19.

priporoča, naj bo vsakršno financiranje vzpostavljanja zmogljivosti v afriških državah pogojeno s tem, da država prejemnica predloži skupno dogovorjen načrt podpore, ki vključuje usposabljanje o reformi varnostnega sektorja, človekovih pravicah, mednarodnem humanitarnem pravu in pravni državi, z razumnimi roki in uresničevanjem ob spremljanju EU ter možnostjo naknadnih prilagoditev glede na razvoj dogodkov;

20.

je globoko zaskrbljen zaradi številnih primerov hudih kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile malijske varnostne sile ter jih je raziskala in prijavila večdimenzionalna integrirana stabilizacijska misija OZN v Maliju (MINUSMA);

21.

se zaveda pomembne vloge Malija za stabilnost Sahela in se pridružuje resnim pomislekom ECOWAS v zvezi z državnim udarom v Maliju dne 18. avgusta 2020; poudarja, da sta nadaljnje sodelovanje z mednarodno skupnostjo, zlasti EU in OZN, ter podpora te skupnosti lahko učinkovita le, če se sprejmejo številni pomembni ukrepi, in sicer vzpostavitev dobro pripravljenega, izvedljivega, preglednega in trajnega volilnega sistema, ki bo zagotavljal verodostojne, svobodne in pravične volitve ter resnično enake tekmovalne pogoje za politične stranke; se strinja, da je potrebna vključujoča prehodna vlada, ki mora vključevati vse politične in družbene skupine ter si prizadevati za varovanje ustavnih pravic in svoboščin vseh državljanov, pri tem pa ne sme pozabiti na aktualne pereče družbene, varnostne in gospodarske izzive, ki zahtevajo nujno ukrepanje v odziv na legitimne zahteve ljudi za vključujoč in konstruktiven dialog o prihodnji poti njihove države; podpira prizadevanja ESZD, da bi dosegli miroljubno in demokratično rešitev, ki bo na koncu obnovila trajno stabilnost in zaupanje malijskih državljanov v njihove institucije in javno upravo, ki bi morale biti resnično vključujoče, brez korupcije ter služiti vsem državljanom pri njihovih prizadevanjih za blaginjo, mir, razvoj, stabilnost in varnost;

22.

je seznanjen s poročili OZN o oceni izvrševanja in pomoči za izboljšanje položaja v zvezi s spolnim izkoriščanjem ter zlorabo s strani osebja Organizacije združenih narodov in povezanega osebja v operacijah za ohranjanje miru; je globoko pretresen zaradi zaskrbljujoče razsežnosti teh zločinov in zaradi tega, ker storilcem ni bilo sojeno; je prav tako pretresen zaradi obtožb o spolnih zlorabah otrok proti evropskim enotam in enotam OZN, zlasti v Srednjeafriški republiki leta 2016, in poziva k pravici; poziva OZN, države članice EU in organe EU, pristojne za SVOP, naj brez odlašanja in najstrožje preiščejo, izvedejo pregon in obsodijo vse osebje OZN, EU in nacionalno osebje, ki je zagrešilo dejanja spolnega nasilja; poudarja, da je nujno treba opraviti reformo ustreznih struktur, tako da bi končali nekaznovanje osebja OZN in EU, tudi z vzpostavitvijo delujočih in preglednih mehanizmov nadzora in odgovornosti; meni, da je nesprejemljivo, da so trenutno pravni ukrepi glede domnevnih zlorab zgolj izključno prostovoljni in odvisni od države, ki je zagotovila enote; je prepričan, da se lahko tako huda kazniva dejanja zmanjšajo in preprečijo tudi z usposabljanjem in izobraževanjem; odločno opozarja, da je treba taka kazniva dejanja v prihodnosti nujno preprečiti tudi zato, da se med lokalnim prebivalstvom ponovno vzpostavi zaupanje v mednarodne mirovne operacije;

23.

poziva, naj se na novo opredeli oblika misij za usposabljanje EUTM Mali, EUTM CAR in EUTM Somalia, da bi jih bolje prilagodili dejanskim potrebam oboroženih sil in prebivalcev v državah upravičenkah, in sicer tako:

(a)	da se uskladijo metode za usposabljanje ter pravila za postopke in ukrepanje, in poskrbi, da so edinstveni in prilagojeni ugotovljenim potrebam države, ter da se vključi usposabljanje o enakosti spolov in pravicah žensk, vključno z agendo o ženskah, miru in varnosti;

(b)	da se oblikuje in uporablja krovna politika reforme varnostnega sektorja, ki v ospredje postavlja človekovo varnost, vsi njeni sestavni deli pa temeljijo na varnostnih potrebah celotnega prebivalstva;

(c)

da se zagotovi, da so inštruktorji EU pooblaščeni, da v sodelovanju z lokalnimi vojaškimi organi izberejo vojake izmed tistih, ki jih predlagajo lokalne vlade, da bi jih usposobili in okrepili njihove sposobnosti, tudi s poznavanjem mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic, ter jih po končanem usposabljanju nadzirali in spremljali na terenu, da bi jih ocenili ter preprečili, da bi se enote razpustile, vojaki pa razkropili;

(d)

da se centrom za usposabljanje dobavi vojaška oprema za skupno in individualno rabo, vključno z orožjem (če ga ne zagotovi zadevna država), da bi zagotovili izvedbo ustreznega usposabljanja, potem ko EU sprejme zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da je prenos orožja v tretje države skladen z osmimi merili skupnega stališča 944, in se zagotovi nadzor po opravljeni dostavi in nadzor končne uporabe ter tako prepreči preusmerjanje k oboroženim skupinam, vključno s teroristi;

(e)	da se poveča stopnja zasedenosti delovnih mest v misijah, da se ublažijo ponavljajoče se težave;

(f)	da se zagotovi, da bo usposabljanje ustrezalo operativni realnosti, kar pomeni, da bi moralo zajemati tudi mobilnost ter zmogljivosti poveljevanja in kontrole;

(g)	da se izkoristi napotitev zahtevanih vojaških strokovnjakov, zlasti na področju strateškega svetovanja;

(h)	da se vzpostavi mehanizem za spremljanje in varstvo človekovih pravic, da se preprečijo njihove kršitve;

24.

meni, da bi krepitev svetovalne sestavine nekaterih misij (EUTM Somalia) v strukturah poveljevanja lokalnih sil omogočala pomembno vplivanje na izvajanje operacij in tudi v okviru večstranskega sistema vojaške pomoči;

25.

meni, da bi morala EU uvesti ustrezen nadzor in še naprej opravljati učinkovite redne ocene in strateške preglede civilnih misij EUCAP Sahel Mali, EUCAP Sahel Niger, EUCAP Somalia in EUAM CAR, v okviru katerih bi pregledala njihov mandat, proračun in človeške vire, ter še naprej uporabljati sisteme spremljanja v okviru načrta za izvajanje misij ter primerjalne analize kot celovito usmerjevalno orodje; je prepričan, da bi bile misije bolje prilagojene na razvijajoče se varnostne in politične razmere, če bi bile prilagojene lokalnim potrebam in če bi se sodelovanje z lokalnimi partnerji okrepilo, s čimer bi postale bolj operativne in učinkovite in bi se vključile v širša prizadevanja za reformo varnostnega sektorja, ki bi koristila varnosti lokalnega prebivalstva; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in ESZD, naj se Parlamentu odzoveta v zvezi z letnim poročilom SVOP za leto 2019 (12) ter oceno misij v Afriki, ki jo je pripravil Parlament; ponovno izraža kritiko, da ni „ustreznih kazalnikov za spremljanje rezultatov misij EUCAP Niger in EUCAP Mali ter da sta bila spremljanje in ocenjevanje dejavnosti v okviru misij neustrezna in nista bila osredotočena na upoštevanje njihovih posledic“; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in ESZD, naj se odzoveta na oceno sestave sil misije EUTM Somalia, ki jo je pripravil Parlament;

26.

ugotavlja, da so varnostne razmere v Somaliji zelo zaskrbljujoče in da so gonilna sila za destabilizacijo v celotnem Afriškem rogu in zunaj njega; meni, da somalijska zvezna vlada ne zmore opravljati vseh svojih nalog in da se somalijska narodna vojska kljub nedavnemu napredku še vedno ni zmožna sama zoperstaviti terorističnim dejavnostim Al Šababa; opozarja, da bi morala somalijska vojska te dejavnosti od misije AMISOM prevzeti decembra 2021; poudarja, da je mogoče ta cilj uresničiti le z novim in celovitim programom pomoči, ter poziva EU, naj z Afriško unijo in somalijsko vlado doseže dogovor o mehanizmu, ki naj se uvede, ko bo misija AMISOM končana;

27.

meni, da ima zalivska kriza resne posledice v Somaliji, kjer ZAE še naprej podpira neprikrite ukrepe, ki neposredno ogrožajo varnost in politični napredek, ki ju je doslej dosegla Somalija, in povzročajo nacionalno neenotnost med zvezno vlado Somalije in zveznimi državami članicami glede varnosti, državnih volitev in razvojnih vprašanj, ter poziva, naj se taki ukrepi takoj ukinejo;

28.

zahteva, da malijske podpisnice upoštevajo sporazum za mir in spravo v Maliju, ki izhaja iz alžirskega procesa, ter ga začnejo brez nadaljnjega odlašanja izvajati;

29.

meni, da bi morala Evropska unija prek mirovne pomoči za Afriko še naprej zagotavljati finančno podporo misiji AMISOM, ohraniti, vendar revidirati tri vojaške ali civilne misije in operacije EU (ATALANTA, EUTM Somalia in EUCAP Somalia), podpirati demokratične institucije ter nadaljevati usposabljanje narodne vojske in vzpostavitev preglednih, odgovornih in demokratično nadzorovanih varnostnih sektorjev;

30.

poziva države članice in EU, naj s finančno pomočjo ter zagotavljanjem vojaške opreme in usposabljanja pomaga skupnim silam držav G5 Sahel, da bodo lahko začele delovati, pri tem pa vključi ustrezne zaščitne in blažilne ukrepe ter nasvete na področju doktrine, načrtovanih zmogljivosti in upravljanja; poudarja, da je v zvezi s tem potrebna trdna in verodostojna policijska komponenta; poziva partnerje, naj začnejo hitro uresničevati zaveze, sprejete na konferenci donatorjev v Bruslju 22. februarja 2018;

31.

meni, da morajo afriške države prevzeti odgovornost za izpolnjevanje svojih suverenih dolžnosti glede stabilizacije vseh območij, osvobojenih od džihadističnih teroristov, tihotapcev in razbojnikov, zaščite državljanov in zagotovitve temeljnih storitev (uprava, oskrba z vodo in električno energijo, zdravstvo, sodstvo, izobraževanje); ker bi morala vojska ali varnostne sile začasno zagotoviti ustrezno varnostno okolje in osnovne storitve, dokler nadzora ne prevzame civilna uprava, poziva, naj Evropska unija okrepi svoja prizadevanja pri podpiranju afriških držav pri zagotavljanju osnovnih storitev;

32.

podpira prošnjo Afriške unije v OZN, naj dobi dostop do odmerjenih prispevkov OZN za misije pod afriškim vodstvom po pooblastilu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov;

33.

poudarja, da je potrebno usklajevanje z državami severne Afrike, pa tudi učinkovito prispevanje k miru in spravi v Libiji, s čimer bi preprečili, da bi ta država postala žarišče širjenja džihadizma, terorističnih, kriminalnih in oboroženih skupin ter trgovine z orožjem in ljudmi; zato spodbuja mirovne pogovore 5+5 in poziva vse države, naj spoštujejo duh berlinske konference; upa, da se bodo uresničili nedavni znaki glede premirja in miru v Libiji; v zvezi s tem pozdravlja nedavne pobude ESZD in podpredsednika/visokega predstavnika, zlasti njegov obisk Libije 1. septembra 2020, ter poudarja, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v procesu mediacije;

34.

poziva, naj EU obravnava stalne in vse pogostejše grožnje varstvu in ohranjanju kulturne dediščine ter ukrepa proti tihotapljenju kulturnih artefaktov, zlasti na konfliktnih območjih;

35.

meni, da bi bilo treba sodelovanje z državami severne Afrike predvideti predvsem v obliki izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, vojaškega usposabljanja in boja proti radikalizaciji ter pri tem upoštevati dokazane izkušnje nekaterih od njih;

36.

meni, da bi se morala celovita in srednje- do dolgoročna varnostna politika za te regije osredotočati tudi na spodbujanje odpornosti;

37.

pozdravlja in podpira celoviti in globalni pristop Mavretanije k vojaškemu in varnostnemu odzivu, ki vključuje strategijo, ki temelji na socialnih in razvojnih vidikih; izraža solidarnost z Nigrom, Malijem in Burkino Faso, državami, ki so močno prizadete zaradi terorizma; želi pohvaliti prizadevanja in požrtvovalnost mednarodne skupnosti, večdimenzionalne integrirane stabilizacijske misije OZN v Maliju, mednarodnih združenih namenskih sil, G5 in francoskih oboroženih sil (operacija Barkhane), regionalne svetovalno-usklajevalne enote EU, EUCAP Sahel Mali in Niger, EUTM Mali, GAR-SI Sahel in čadske vojske, ki je bistvena sila v osrednjih in vzhodnih sektorjih, kjer je potrebna posebna podpora za bataljone G5; poziva države G5 Sahel, naj si prizadevajo za domače reforme ter v celoti uveljavljajo človekove pravice, dobro upravljanje in demokratično odgovornost, pri tem pa spoštujejo človekove pravice in demokratične standarde;

38.

pozdravlja skupno deklaracijo Charlesa Michela, predsednika Evropskega sveta, in Mohameda Cheikha el Ghazouanija, predsednika Islamske republike Mavretanije in predsedujočega skupini G5 Sahel, z dne 28. aprila 2020, v kateri sta se ponovno in še trdneje zavezala varnosti, stabilnosti in razvoju Sahela v tesnem sodelovanju z generalnim sekretarjem OZN, predsednikom komisije Afriške unije in trenutnim predsednikom ECOWAS;

39.

spodbuja države članice, naj podprejo operaciji Barkhane in Takuba ter sodelujejo pri njiju, pa tudi misiji Gazelle in New Nero; poudarja pomembne naložbe človeških in vojaških virov tistih držav članic, ki že sodelujejo v teh operacijah; vztraja, da je potrebna odločnejša evropska udeležba, da pa to ne more nadomestiti obveznosti držav, da izvajajo potrebne domače reforme, namenjene zagotavljanju trajnostnega razvoja in varnostnih sektorjev;

40.

poziva, naj EU posebno pozornost nameni širjenju oboroženih terorističnih skupin, zlasti islamističnega terorizma in nasilnega vahabitskega ekstremizma, na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga ter naj vztraja v svojih svetovnih prizadevanjih v boju proti džihadizmu; glede na strateški vpliv teh regij na stabilnost in varnost držav južnega sosedstva, na pomorsko varnost in glede na nedvomen pritisk na zunanje evropske meje poziva k nadgradnji sodelovanja na področju varnosti in programov pomoči z zadevnimi državami;

41.

poziva EU, naj opravi celovito oceno skupne strategije EU-Afrika in skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom Za celovito strategijo z Afriko z dne 9. marca 2020 ter naj spodbuja izvajanje sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o regionalnem akcijskem načrtu za Sahel za obdobje 2015–2020, z dne 16. marca 2015 o akcijskem načrtu EU za Gvinejski zaliv za obdobje 2015–2020, z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu/Rdečem morju in Sahelu/Maliju ter deklaracije iz Paua;

42.

zahteva dodatno zaščito in podporo za izobraževalne organe, skupnosti in organizacije, ki delujejo na terenu ter iščejo možnosti za alternativno učenje v centrih lokalnih skupnosti, s katerim več tisoč zahodnoafriških in sahelskih otrok vključujejo v programe izobraževanja in pridobivanja spretnosti;

Dobro upravljanje in trajnostni razvoj

43.

meni, da varnostna strategija ni mogoča brez skupnega trajnostnega razvoja in humanitarnih ukrepov; opozarja na različne temeljne vzroke terorizma in oboroženih konfliktov; poziva k podpiranju človeškega kapitala in človekovega razvoja, zadovoljevanju potreb najranljivejših skupnosti in krepitvi odpornosti ljudi;

44.

meni, da bi morala Evropska unija zagotoviti, da bodo trajnostni razvojni načrti upoštevali okoliščine in vključevali več sektorjev ter omogočali globalno rešitev za izzive v zadevni regiji; poudarja, da je za integrirani pristop k miru, varnosti in trajnostnemu razvoju potrebna vsebinska udeležba akterjev lokalne civilne družbe, zlasti žensk in mladih, pri tem pa želi spomniti na vlogo starešin in tradicionalnih voditeljev v družbah Sahela in Sahare; meni, da morajo biti ti načrti v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, ki so bila potrjena v evropskem soglasju za razvoj, ter jih mora uprava sprejeti v dogovoru z lokalnimi upravičenimi skupnostmi in jih izvajati v sodelovanju z lokalno civilno družbo in humanitarnimi organizacijami, da se zagotovijo učinkovito usklajevanje, preglednost in lastna odgovornost;

45.

poudarja pomen partnerstva z OZN, sodelovanja z drugimi mednarodnimi institucijami, zlasti Afriško unijo, in dialoga z drugimi regionalnimi in podregionalnimi organizacijami;

46.

meni, da mora tvorno varnostno sodelovanje med EU in Afriko temeljiti na trajnostnem razvoju in se osredotočiti zlasti na:

(a)	utrjevanje demokracije z zagotovitvijo odgovornih demokratičnih sistemov upravljanja z učinkovitim parlamentarnim nadzorom, pa tudi demokratičnih institucij in pravne države, ki bi omogočali vse svoboščine civilne družbe;

(b)	odpravljanje konfliktov in preprečevanje njihovega ponavljanja, hkrati pa obravnavanje njihovih temeljnih vzrokov, da bi dosegli trajen mir in varnost;

(c)	razvoj politik, s katerimi se spodbujata gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest, osredotočena na mlade; poudarja, da je treba mlade vključiti v politične, gospodarske in mirovne procese;

(d)	podpiranje akcijskih načrtov za preventivno stabilizacijo;

(e)

krepitev vloge žensk, tako da se jih prizna kot nosilke sprememb v afriških skupnostih, povečanje njihovih izobraževalnih in ekonomskih priložnosti, spodbujanje njihove udeležbe v lokalnih in nacionalnih institucijah ter pri odločanju kot tudi spodbujanje njihove vloge pri vzpostavljanju miru, preprečevanju konfliktov in mediaciji ter boju proti spolnemu nasilju nad ženskami in dekleti;

(f)	ponujanje osnovnih storitev, kot so zdravstvo, prehranska varnost, voda, sanitarna oskrba in higiena, socialno varstvo, bivališča in varnostne mreže, podpora in zaščita duševnega zdravja, izobraževanje in podpora razseljenemu prebivalstvu, da bi povečali zaupanje ljudi v državo;

(g)	zagotavljanje varnosti ter upravne in pravne stabilnosti;

(h)	izkoreninjenje revščine, nekaznovanosti in korupcije;

(i)	obvladovanje posledic podnebnih sprememb z upoštevanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi zagotovili, da življenjske razmere postanejo trajno odporne na okoljske grožnje;

(j)	spoštovanje pravne države in spodbujanje trajnostnega razvoja in človekovih pravic brez kakršne koli diskriminacije, svobode izražanja, svobode medijev, svobode združevanja ter krepitev strukturne podpore za civilno družbo in neodvisne medije;

(k)

spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks, kot je agroekologija, podpiranje malih proizvajalcev in kmetov, izvajanje prehrambne povezave za obravnavanje vseh oblik slabe prehranjenosti v vseh kontekstih in nadaljnje financiranje dejavnosti, s katerimi se premoščajo humanitarna in razvojna posredovanja za odpravo temeljnih vzrokov;

47.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi dejstva, da bi utegnili sedanji varnostni izzivi v Afriki ob stalnih neenakostih, pomanjkanju priložnosti za mlade in slabem upravljanju, spodbuditi migracije ter voditi k znatnemu razseljevanju prebivalstva, pri tem pa ogroziti severnoafriške države in prizadeti Evropo ter povzročiti razširjeno humanitarno krizo; se zaveda, da konflikti, revščina, neenakosti in podnebne spremembe prispevajo k prisilnemu razseljevanju, in poziva Evropsko unijo, naj omogoči urejene, varne in dostojanstvene migracije; zato poudarja pomembnost okrepitve sodelovanja, zlasti med EU in območjem Sahela, da bi obravnavali to pomembno vprašanje, pri tem pa opozarja na sprejeto prakso neuporabe pogojevanja za humanitarno pomoč, povezano z ukrepi na področju migracij v tej regiji;

48.

pozdravlja strategijo EU za Afriški rog, ki ne zajema samo varnostne in humanitarne politike, temveč tudi dolgoročno razvojno politiko in razvojne cilje tisočletja; poudarja pomen te dolgoročne vizije razvojne politike in poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo svoje politike v zvezi s tem in začnejo čim prej skupaj načrtovati programe za posamezne države in celotno regijo;

49.

poziva k izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN o mladih, miru in varnosti v varnostnem sodelovanju med EU in Afriko;

50.

poziva EU, naj se zavzame za učinkovito izvajanje programa OZN za ženske, mir in varnost na vseh področjih zunanjega delovanja EU, vključno z vidikom spola na ključnih političnih področjih strateškega partnerstva EU in Afriške unije za varnost;

51.

meni, da bi morala EU okrepiti sodelovanje z državnimi parlamenti, tudi z odbori za varnost in obrambo, da bi izboljšala ključne funkcije nadzora nad državnimi in zunanjimi varnostnimi operacijami;

52.

vse vojaške akterje v Sahelu poziva, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in se odzivajo vsestransko, pri tem pa se osredotočijo na lajšanje trpljenja najbolj ranljivih delov prebivalstva, zlasti z varnostjo civilistov, ki je ključni kazalnik uspeha vsake celovite varnostne strategije; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da izvajanje varnostnih operacij ne bo poslabšalo humanitarnih razmer; poziva vse varnostne akterje, naj spremljajo posledice svojih vojaških operacij in varnostnih ukrepov za razpoložljivost storitev – vključno z živili in prehrano – in za prisilno razseljevanje, da bi zmanjšali njihove negativne učinke na humanitarne potrebe;

53.

meni, da je treba nujno ponuditi izredno in celostno pomoč regijam, ki se spoprijemajo z izrednimi izzivi zaradi pandemije COVID-19, ohraniti neprekinjenost delovanja misij in operacij SVOP, tako da se lokalne oborožene sile podprejo z nasveti o tem, kako se spoprijeti s to epidemijo, okrepiti razvojne ukrepe EU v teh regijah, saj lahko odigrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju posledic zdravstvene krize, ter zagotoviti nujno humanitarno pomoč, ob tem pa izkazati prožnost in prilagodljivost glede na razmere; pozdravlja odločitev, ki jo je soglasno sprejela skupina G20, da se začasno ustavijo stroški servisiranja dolga za najrevnejše države;

54.

priporoča, naj EU skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Afriško razvojno banko posreduje na finančni ravni, da bi pomagala pri nadzoru nad dolgom in plačevanjem obresti; poziva, naj se zaradi pandemije COVID-19 in njenih finančnih posledic preučijo vse možnosti za odpis, odlog in vzdržnost dolgov afriških držav;

55.

priporoča, naj ustrezne države v celoti prevzamejo svojo mednarodno pravno odgovornost in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bodo zahtevale odgovornost v okviru mednarodnega humanitarnega prava, in sicer od vseh strani in za vse kršitve, naj ljudem v stiski, tudi tistim, ki živijo na ozemljih, ki niso pod vladnim nadzorom, omogočijo prost dostop do humanitarne pomoči in osnovnih storitev, naj preprečijo vsakršno tveganje preusmeritve humanitarne pomoči in naj vsem stranem v konfliktu omogočijo pogajanja o humanitarnem dostopu, ter poudarja, kako pomembno je, da se humanitarna pomoč obravnava kot nevtralna in nepristranska ter da se zagotovi varnost humanitarnih delavcev;

56.

pozdravlja predlog o okrepitvi načela multilateralizma v odnosih med Afriko in EU v skupnem sporočilu z naslovom Za celovito strategijo z Afriko; meni, da imata komunistična Kitajska in avtoritarna Rusija drugačne pristope v odnosih z afriškimi državami in v nasprotovanju prizadevanjem EU; poziva Komisijo, naj izboljša javno diplomacijo in dialog z Afriško unijo, vladami, parlamenti in civilnimi družbami, da bi učinkoviteje pojasnila varnostno podporo EU v Afriki kot prispevek k strategiji afriškega razvoja do leta 2063;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 54I, 26.2.2020, str. 9.

(2) UL C 440, 30.12.2015, str. 38.

(3) UL C 86, 6.3.2018, str. 33.

(4) UL C 118, 8.4.2020, str. 113.

(5) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 56.

(7) UL C 419, 16.12.2015, str. 153.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0158.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009.

(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0008.

(11) JOIN(2015)0017.

(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009).