Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Oblikovanje novega modela večstranskih odnosov, nujnost po pandemiji COVID-19

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 364/08)

Poročevalka:

Emmanuelle BUTAUD-STUBBS

Sklep plenarne skupščine	20. 2. 2020
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	16. 6. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	16. 7. 2020
Plenarno zasedanje št.	553
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	213/3/3

1.   Sklepi in priporočila

COVID-19 in multilateralizem

1.1

Hude in doslej nevidene gospodarske, družbene in finančne posledice zdravstvene krize zaradi COVID-19 zahtevajo odločen, dolgoročen in nedvoumen odziv. EU mora podpreti gospodarstvo in mednarodno trgovino ter tako po eni strani preprečiti, da bi morala svetovna trgovina tako kot leta 1929 nadoknaditi izgubljeno, po drugi strani pa financirati okrevanje ter v duhu solidarnosti in odgovornosti zaščititi podjetja, vse delavce (tudi invalide) in državljane, pri čemer ne sme prezreti nikogar. Celovit dostop do ukrepov za okrevanje potrebujejo vsa podjetja, tudi podjetja socialne ekonomije, saj so bistveni sestavni del rešitve.

1.2

Okrevanje po zaustavitvi gospodarstva in javnega življenja mora temeljiti na trajnosti ter vključujoči in zeleni rasti. Ukrepi iz zelenega dogovora so zato pomembnejši kot kdaj koli prej (industrijska strategija, ogljična prilagoditev na mejah in ogljična nevtralnost do leta 2050).

1.3

Kriza zaradi COVID-19 je hud udarec za multilateralizem, ki so ga že prej ogrožale strukturne slabosti, kot so prekrivanje pristojnosti organizacij, zastarelo delovanje in postopek odločanja s soglasjem v kombinaciji z velikim številom članov. To se je pokazalo pri ohromitvi pritožbenega organa v okviru mehanizma Svetovne trgovinske organizacije (STO) za reševanje sporov ter zamrznitvi finančnega prispevka, nato pa še napovedanem izstopu Združenih držav iz Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg tega nacionalne izvozne omejitve za pomembno medicinsko in osebno zaščitno opremo, tudi iz držav članic EU, nacionalni egoizem ter nekateri primeri pomanjkanja solidarnosti in sodelovanja na mednarodni ravni negativno vplivajo na najranljivejše države in upočasnjujejo okrevanje svetovnega gospodarstva.

Potrebna je bolj celostna vizija

1.4

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi predstaviti svoj razmislek o novem modelu večstranskih odnosov, ki temelji na obsežnem seznamu prejšnjih predlogov (o reformi STO, vlogi Mednarodne organizacije dela itd.), pa tudi nove rešitve za obdobje po pandemiji COVID-19 (1).

1.5

Namen tega razmisleka, ki je nastal med krizo, je navdihniti novo vrsto sodelovanja in več doslednosti pri odločitvah, ki jih mednarodne, nadnacionalne in medvladne organizacije sprejemajo na področju trgovine in naložb, dostojnega dela, socialnih in človekovih pravic in podnebnih sprememb. Namen je tudi spodbuditi države, naj spoštujejo načelo lojalnega sodelovanja v teh organizacijah in okrepijo sinergije, namesto da izkoriščajo vrzeli.

1.6

Po obeh svetovnih vojnah so ljudje stavili upe na to, da bodo za mir in blaginjo poskrbele mednarodne organizacije. Ta svetovna zdravstvena kriza je odlična priložnost za ponoven razmislek o pravilih globalnega upravljanja in za to, da se vanj v določeni meri vključi duh inovativnosti, ki pride do izraza v izrednih razmerah.

Nabor konkretnih predlogov

1.7

Več deležnikov iz različnih organizacij (glej Prilogo) je poročevalki pomagalo pripraviti predloge, pri čemer so bile upoštevane pravne, politične in organizacijske omejitve.

1.8

Namen teh predlogov je zagotoviti večjo skladnost med: — globalnimi socialnimi standardi ter zavezami glede podnebnih sprememb in varstva okolja, — pravili v zvezi s trgovino ter pogodbami v zvezi s podnebnimi spremembami in varstvom okolja ter — pravili v zvezi s trgovino in globalnimi socialnimi standardi.

1.9

Predlogi zajemajo boljši dostop do statusa opazovalca, financiranje spodbujanja študij, ustanovitev novih delovnih skupin, okrepljeno usklajevanje med sekretariati, skupne politike na področju raziskav, razlago nekaterih veljavnih pravnih določb in politične zaveze.

1.10

EESO se zaveda, da se morajo spremembe začeti na politični ravni. Trdno verjame, da lahko EU kot eden od maloštevilnih svetovnih akterjev z ustavno dolžnostjo in mandatom za odgovorno politiko na področju globalnega upravljanja odločilno prispeva k temu, da se od znotraj oblikuje učinkovitejši model večstranskih odnosov.

2.   Skromni rezultati dolgoletnih pozivov k skladnosti na področju večstranskih pravil

2.1    Poziv ključnih akterjev civilne družbe

2.1.1

Številni deležniki so večkrat pozvali k večji skladnosti mednarodnih, nadnacionalnih in medvladnih organizacij pri oblikovanju politik.

2.1.2

V imenu poslovne skupnosti je Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) poudarila zlasti, da je ena od temeljnih spornih točk v sedanji razpravi o globalizaciji zaznano neskladje med trgovinskimi, delovnimi in okoljskimi standardi (2).

2.1.3

Podjetniške in delavske organizacije iz držav skupine G7 so v izjavi, sprejeti na vrhu leta 2019, v odstavku 3 poudarile, da bi bilo treba pri globalnem upravljanju bolje upoštevati sedanje družbene izzive, vključno s potrebo po novih znanjih in spretnostih, da bi zagotovili dostojno delo v skladu z mednarodnimi standardi ter pogoje, v katerih bi podjetja podprla produktivnost in višje plače ter ustvarjala dobra delovna mesta.

2.2    Pregled dosedanjih ukrepov

2.2.1   Razumevanje kompleksnosti globalizacije

2.2.1.1

Organizacija združenih narodov (OZN) ima pomembno vlogo kot krovna mednarodna organizacija, ki lahko določa pravila in standarde z največjim geografskim dosegom. EESO zato podpira reformo OZN, pri kateri je treba s pristopa, ki v ospredje postavlja postopke, preiti na pristop, ki temelji na rezultatih. OZN je septembra 2015 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki zajemajo najbolj univerzalne izzive človeštva. Čeprav cilji trajnostnega razvoja niso pravno zavezujoči, se od vlad in institucij EU pričakuje, da bodo prevzele odgovornost in vzpostavile lastne okvire za njihovo doseganje.

2.2.1.2

Leta 2017 je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozorila, da globalizacija potrebuje nekatere popravke, vendar še ne vemo povsem, kako jih lahko dosežemo (3). V strateškem dokumentu je navedla spremljajoče politike (socialna politika, politika trga dela, izobraževanje ter znanja in spretnosti, družbena in okoljska odgovornost podjetij) ter potrebo po nujni okrepitvi javnega posvetovanja in sodelovanja deležnikov civilne družbe pri določanju standardov v mednarodnih organizacijah.

2.2.2   Globalni socialni standardi in multilateralna trgovinska pravila: zgodba o izgubljeni priložnosti

2.2.2.1

STO je neposredno po neuspelem poskusu vključitve socialne klavzule v svoj pravilnik leta 1996 (4) pojasnila, da je MOD pristojni organ za določitev in obravnavanje temeljnih delovnih standardov. Od takrat je MOD sprejela več pomembnih instrumentov. V točki 5 deklaracije MOD iz leta 1998 je navedeno, da se delovni standardi ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov, da se v ta namen ni dovoljeno sklicevati na noben del deklaracije in z njo povezanih postopkov ali ga kako drugače uporabiti ter da se primerjalna prednost držav ne sme postavljati pod vprašaj na podlagi te deklaracije in z njo povezanih postopkov.

2.2.2.2

Leta 2019 je MOD v deklaraciji ob svoji stoletnici prevzela pobudo z zavezo, da bo okrepila sodelovanje in razvijala institucionalne dogovore z drugimi organizacijami, da bi spodbudila skladnost politik v okviru prizadevanj za pristop k prihodnosti dela, ki je osredotočen na človeka, pri čemer je priznala trdne, kompleksne in ključne povezave med socialno, trgovinsko, finančno, gospodarsko in okoljsko politiko (odstavek F poglavja IV).

2.2.2.3

Čeprav sta MOD in STO ločeni organizaciji, sodelujeta na številnih področjih, in sicer objavljata zanimive skupne publikacije o trgovini in zaposlovanju ter trgovini in neformalnem zaposlovanju, s čimer zagotavljata, da je globalizacija socialno vzdržna, pomembnost razvoja politik znanj in spretnosti pa delavcem in podjetjem pomaga izkoristiti prednosti trgovine.

2.2.2.4

Ta politika sodelovanja ni nikoli presegla meje, začrtane v Singapurski ministrski deklaraciji STO iz leta 1996, v kateri so podpisniki nasprotovali uporabi delovnih standardov za namene protekcionizma in se strinjali, da se v nobenem primeru ne sme dvomiti o primerjalni prednosti držav, zlasti držav v razvoju z nizkimi plačami. V zvezi s tem so ugotovili, da bosta sekretariata STO in MOD še naprej sodelovala.

2.2.3   Postopno vključevanje podnebnih in okoljskih zavez v večstransko okolje

2.2.3.1

Od leta 1994, tj. od začetka veljavnosti Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), se vlade redno sestajajo ter spremljajo napredek na poti do zanesljivega sistema preglednosti in odgovornosti. Vendar je bil Pariški sporazum, tj. prvi univerzalen, pravno zavezujoč sporazum o podnebnih spremembah, ki predpisuje sistem nacionalno določenih prispevkov, sprejet šele proti koncu leta 2015.

2.2.3.2

MOD je s statusom opazovalke v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter z mandatom za spodbujanje dostojnega dela in pravičnega prehoda znatno prispevala k delu izboljšanega foruma o učinkih izvajanja odzivnih ukrepov (2015–2018). Forum je zlasti proučil učinke izvajanja politik, programov in ukrepov za blažitev, z vplivi v jurisdikciji in zunaj nje (čezmejnimi), ki so jih pogodbenice Konvencije, Kjotskega protokola in Pariškega sporazuma sprejele za boj proti podnebnim spremembam.

2.2.3.3

MOD je na podlagi memoranduma o soglasju iz leta 2016 tesno sodelovala z osebjem in strokovnjaki Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, da bi okrepila vzajemno razumevanje. V okviru tega se izvaja usposabljanje o vlogi socialnih akterjev, krepitev zmogljivosti za merjenje vpliva ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, regionalne delavnice o pravičnem prehodu in globalni forum, ki poteka dvakrat na leto.

2.2.3.4

Glavni instrument MOD na področju okolja je skupni konzorcij s Programom Združenih narodov za okolje (UNEP), Programom Združenih narodov za razvoj (UNDP), Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) ter Inštitutom Združenih narodov za usposabljanje in raziskave (UNITAR), imenovan Partnerstvo za ukrepe na področju zelenega gospodarstva (PAGE).

2.2.3.5

K temu so prispevali različni večstranski okoljski sporazumi. Uporablja jih predvsem OZN, zajemajo pa najrazličnejše okoljske teme s področja biotske raznovrstnosti, zemljišč, morij, kemikalij in nevarnih odpadkov ali ozračja. EU je pogodbenica približno 30 takih sporazumov.

2.2.3.6

Odbor STO za trgovino in okolje neodvisno od mreže OZN zagotavlja forum za izmenjavo informacij, dogodke ter izmenjavo stališč o trgovini in trajnostnem razvoju (tj. krožnem gospodarstvu, prostovoljnih pobudah v zvezi s standardi, reformo subvencij za fosilna goriva, plastiki itd.).

2.2.3.7

Glede na prakso STO lahko članice uvajajo ukrepe za izboljšanje zdravja državljanov, varstvo okolja ali ohranjanje biotske raznovrstnosti, če izpolnjujejo določena merila za zagotovitev skladnosti s pravili in normami STO. Ta odstopanja se na podlagi člena XX GATT štejejo za združljiva, če so sorazmerna in nediskriminatorna. Uporaba takega ukrepa ne sme biti „sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali prikritih omejitev v mednarodni trgovini“.

2.2.3.8

Renato Ruggiero, generalni direktor STO, je na konferenci v Bonnu 9. decembra 1997 jasno navedel omejitve za to, kaj vlada sme in česa ne sme početi: „Vlade lahko zaradi varstva okolja ali ohranjanja virov v okviru svojih pristojnosti uporabijo katero koli vrsto omejitve trgovine, vključno z uvoznimi in izvoznimi kvotami ter prepovedmi, ali uvedbo davkov ali drugih dajatev na mejah, če so izpolnjene osnovne zahteve glede nediskriminacije in čim manjšega omejevanja trgovine. […] Država pa na podlagi pravil STO ne more uporabiti trgovinskih omejitev, da bi spremenila postopke in načine proizvodnje ali druge politike trgovinskih partneric. Zakaj? Ker spadajo vprašanja postopkov in načinov proizvodnje v suvereno pristojnost posamezne države.“

2.2.3.9

Ta omejitev, ki preprečuje poseganje v postopke in načine proizvodnje, je jasna ovira za spodbujanje proizvodnje in trgovine s trajnim blagom.

2.2.4   Dvostranski ukrepi za večjo skladnost med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi pravili

2.2.5   Prednosti in slabosti poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju

2.2.5.1

EU je poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju vključila v sporazume o prosti trgovini, da liberalizacija trgovine in naložb ne bi povzročila poslabšanja okoljskih razmer in delovnih pogojev.

2.2.5.2

Leta 2017 je Sodišče priznalo „posebej pomembno mesto“ določb o trajnostnem razvoju v sporazumu (5).

2.2.5.3

EESO je leta 2018 (6) pozval k okrepitvi ambicioznosti in izvršljivosti poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bi morala imeti enak pomen kot poglavja o trgovinskih, tehničnih ali tarifnih vprašanjih.

2.2.5.4

Leta 2016 je MOD (7) poročala, da je bilo 63 % sporazumov z delovnopravnimi določbami sprejetih po letu 2008, iz česar je razviden nagel razvoj, 46,8 % sporazumov o prosti trgovini z delovnopravnimi določbami pa je vključevalo EU, ZDA ali Kanado. Referenčna besedila, navedena od tistega z največ do tistega z najmanj sklicevanji, so Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Konvencija št. 182 (delo otrok), agenda za dostojno delo in Deklaracija o socialni pravičnosti.

3.   Nova miselnost za oblikovanje novega modela večstranskih odnosov

3.1    Splošna izhodišča

3.1.1

Vsi novi predlogi za večjo povezanost bi morali upoštevati štiri načela: — specializacijo: mednarodne organizacije imajo pristojnosti samo, če so jim jih dodelile države, ki so njihove članice (8), — zmogljivost odločanja: organizacije imajo jasna notranja pravila in postopke, ki organom upravljanja (tehnični odbori ali generalne skupščine) omogočajo delovanje, — preglednost: vsako funkcionalno spremembo, kot je uvedba skupnih skupin, novih statutov ali skupnih izjav, je treba tako notranje kot zunanje pregledno sporočiti, — ocenjevanje: spodbujati bi bilo treba vzpostavitev kulture ocenjevanja notranjega delovanja.

3.1.2

EESO načeloma podpira bolj odprto komunikacijo in posvetovanje s civilno družbo o politikah mednarodnih organizacij ter poziva k postopni vzpostavitvi stalnega dialoga. Glede na svoje izkušnje je pripravljen voditi vzpostavitev takih postopkov. Podobno kot UNFCCC in OECD, ki vzdržujeta bogat dialog z najrazličnejšimi partnerji, je tudi STO nedavno okrepila sodelovanje s civilno družbo, ki zdaj presega tisto v okviru letnega javnega foruma. Ti stiki lahko pomembno prispevajo k večji učinkovitosti in demokratičnosti v multilateralnem trgovinskem sistemu. EESO je hvaležen za podporo Evropske komisije pri krepitvi glasu civilne družbe na večstranski ravni in pozdravlja ukrep 6 nedavno sprejetega akcijskega načrta skupine iz Ottawe v 6 točkah (9).

3.1.3

Tudi zmogljivost socialnih partnerjev za pogajanja si zasluži večje priznanje. Tristranska izjava socialnih partnerjev na mednarodni ravni in vrsta večnacionalnih okvirnih sporazumov vključujeta koristna praktična pravila in orodja (socialni standardi, odnosi z dobavitelji, socialni dialog, boj proti delu otrok in boj proti prisilnemu delu).

3.2    Multilateralna zbirka orodij

Vključitev STO v sistem OZN s funkcionalnega vidika

3.2.1

Sistem OZN je steber mednarodnega reda s svojo mrežo specializiranih agencij, kot so Mednarodna organizacija dela, UNESCO, Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in banke za regionalni razvoj. Čeprav morajo trgovinska pravila prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, je bila STO ustanovljena kot samostojna organizacija in je zunaj sistema OZN. Kljub temu pa generalni direktor STO sodeluje v odboru izvršnih direktorjev OZN skupaj z vsemi generalnimi direktorji specializiranih agencij in drugih glavnih organov OZN. EESO predlaga, da bi STO odbor izvršnih direktorjev OZN obveščala o vsakem dosežku sistema trgovinskih pravil, ki bi pripomogel k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

3.2.2

Izrecno navedbo trajnostnega razvoja v preambuli sporazuma STO iz leta 1994 je treba razlagati v smislu, da zajema cilje trajnostnega razvoja, ki so nova univerzalno sprejeta uresničitev trajnosti v mednarodnem pravu. Zdi se, da je STO to že sprejela, saj na svojem spletišču navaja, da ima osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

Nadaljnje povezovanje ločenih sklopov pravil

3.2.3   Strožja socialna in okoljska pravila

3.2.3.1

MOD je leta 2018 pripravila več študij o splošnem potencialnem vplivu Pariškega sporazuma, vprašanju ekološkega prehoda ter znanjih in spretnostih (10), znanjih in spretnostih za bolj zeleno prihodnost ter vplivu segrevanja ozračja na delovne pogoje (11).

3.2.3.2

EESO poziva k nadaljnjemu širjenju teh poročil in se zavzema za organizacijo regionalnih delavnic, ki bi jih financirala Komisija, v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah ter otoških in ranljivih gospodarstvih, ki so v socialnem smislu najbolj prizadeti zaradi neprizanesljivih učinkov globalnega segrevanja.

3.2.3.3

Leta 2015 je MOD objavila smernice za pravičen prehod v okoljsko vzdržne družbe in gospodarstva za vse (Guidelines for a just transition towards environmentally sustainable economies and societies for all). EESO predlaga, naj službe Komisije te smernice pogosteje uporabljajo pri določanju standardov. Poleg tega bi morala biti posodobitev teh smernic na dnevnem redu upravnega organa MOD.

3.2.4   Nadaljnje povezave med trgovinskimi pravili in socialnimi standardi

3.2.4.1

EESO želi, da bi STO na podlagi vzajemnosti MOD dodelila uraden status opazovalke na sejah svojih glavnih organov in odborov. Poleg uradnega sodelovanja MOD na ministrskih konferencah STO bi to pripomoglo k večji vključenosti MOD v notranje organe STO, lahko pa bi prispevalo tudi k vključevanju spoštovanja mednarodnih standardov dela v okviru mehanizma STO za pregled trgovinske politike. EESO predlaga ustanovitev namenske začasne delovne skupine med sekretariatoma STO in MOD, ki bi do junija 2021 pripravila in predstavila smernice.

3.2.4.2

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju posledic pandemije COVID-19 na globalne vrednostne verige oživiti Svetovno komisijo MOD za socialno razsežnost globalizacije. Na podlagi svojega mnenja o zavezujoči pogodbi OZN (12), se EESO zavzema za to, da se med nemškim predsedovanjem EU vzpostavi učinkovit regulativni okvir, ki bo zagotavljal spoštovanje človekovih pravic in dostojno delo v globalnih vrednostnih verigah, ki bi vključeval evropski akcijski načrt z zakonodajnimi instrumenti in oprijemljivimi dosežki ter ambiciozne in učinkovite normativne ukrepe na svetovni ravni. Tako MOD kot STO morata prispevati vsaka na svojem področju nalog.

3.2.4.3

Pri preučevanju regionalnih in dvostranskih trgovinskih režimov, katerih število in geografska pokritost stalno naraščata, mora STO prevzeti novo vlogo na področju delovnopravnih določb. Ker večina novih prostotrgovinskih sporazumov vsebuje delovnopravne določbe, bi moral sekretariat STO zbirati, primerjati in spremljati ta novi korpus. Takšno spremljanje bi si v okviru akcijskega načrta MOD za dostojno delo v svetovnih dobavnih verigah lahko delil z MOD, kar bi lahko vodilo k tesnejšemu sodelovanju med MOD in STO.

3.2.5   Nadaljnje povezave med pravili in politikami na področju trgovine in podnebja

3.2.5.1

Oprostitev obveznosti STO zaradi podnebnih ukrepov, o kateri se je že razpravljalo v akademskih in poslovnih krogih, bi lahko vključevala opredelitev podnebnih ukrepov: značilnosti, cilje v splošnem interesu in merila za združljivost s pravili STO. Taka oprostitev obveznosti bi članicam STO omogočila, da uvedejo podnebne ukrepe doma (sistem za trgovanje z emisijami) ali na mejah, pod pogojem, da pri teh ukrepih ne gre za prikrit protekcionizem.

3.2.5.2

Neformalna delovna skupina STO bi morala za 12. ministrsko konferenco leta 2021 pripraviti ministrsko deklaracijo STO o trgovini in okolju, v kateri bo priznana vloga trgovine, trgovinske politike in multilateralnega trgovinskega sistema pri podpiranju prizadevanj mednarodne skupnosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in drugih skupnih mednarodnih okoljskih zavez, kot je Pariški sporazum. EESO spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji v tej smeri.

3.2.5.3

EESO poziva Evropsko komisijo, naj pojasni svoje stališče o postopni odpravi subvencij za fosilna goriva v EU in brez zadržkov podpre vse nove večstranske pobude v okviru STO.

3.2.5.4

EESO poziva k hitri obnovitvi večstranskih pogajanj STO o sporazumu o okoljskih dobrinah. Ta bi moral biti bolj neposredno povezan s Pariškim sporazumom, primer je kitajski predlog iz Tajpeja iz leta 2019 o sporazumu o okoljskih dobrinah in storitvah, ki bi bil povezan s Pariškim sporazumom ter temeljil na odpravi tarif za blago in storitve v zvezi z zmanjševanjem emisij ogljika. Začetek povsem novih pogajanj, na primer o sporazumu o okoljskih dobrinah in storitvah, povezanem s Pariškim sporazumom (PAEGSA), namenjenih obravnavanju tematsko tako pomembnih vprašanj, kot so podnebne spremembe in liberalizacija mednarodne trgovine, bo ključen dosežek za multilateralni trgovinski sistem (13).

3.2.5.5

Zaradi večje skladnosti bi morali sekretariati večstranskih okoljskih sporazumov imeti status opazovalcev v različnih odborih STO, ne samo v odboru za trgovino in okolje (na primer v odborih, ki obravnavajo tehnične ovire ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe).

3.2.5.6

EESO priporoča ustanovitev skupne delovne skupine za Program OZN za okolje, Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in STO. Obravnavala bi emisije toplogrednih plinov in vprašanja mednarodne trgovine ter pripravila metodologije za meritve ali sisteme nadomestil v okviru sporazumov o prosti trgovini (na primer s pogozdovanjem). Take sisteme nadomestil, dogovorjene s tretjimi državami, bi bilo treba upoštevati pri nacionalno določenih prispevkih na podlagi Pariškega sporazuma.

4.   Prispevek EU k novemu modelu trajnostnega multilateralizma

4.1

Za boj proti selitvi virov ogljika EESO podpira mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah EU, ki bo združljiv s pravili STO in izenačeval konkurenčne pogoje za sektorje z visokimi emisijami CO2 (14). EESO poziva Evropsko komisijo, naj upošteva svojo prvotno časovnico in spomladi 2021 predloži zakonodajni predlog. Iz nedavne začetne ocene učinka (načrt) je razvidna podpora, zlasti v sektorjih, kot so jeklarstvo, industrija cementa, kemična industrija in energetika.

4.2

EESO poudarja, kako pomembno je v naslednji splošni sistem preferencialov vključiti celovito socialno in okoljsko pogojenost za države prejemnice (Uredba (EU) št. 978/2012 (15)).

4.3    Strožje določbe o trajnostnem razvoju v sporazumih o prosti trgovini

4.3.1

V sporazumih EU o trgovini in naložbah bi bilo treba okrepiti poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju: — v skladu s priporočilom Evropskega parlamenta bi morala poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju določati, da morata obe partnerici ratificirati in izvajati temeljne mednarodne instrumente v zvezi s človekovimi pravicami (npr. Mednarodno listino o človekovih pravicah), temeljne konvencije MOD (kot je Konvencija o varnosti in zdravju pri delu), Pariški sporazum in druge mednarodne okoljske sporazume; — spremljevalni odbor EESO za mednarodno trgovino meni, da bi bilo treba v okviru ocen učinka na trajnostni razvoj oceniti „izračunljivi model splošnega ravnotežja […] glede na alternativne modele, vsebovati pa bi moral tudi širši sklop kazalnikov, ki bi merili učinke z vidika človekovih in delovnih pravic, podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, potrošnikov in neposrednih tujih naložb“. „Potreben je širši sklop kazalnikov, pri čemer je treba odprtega duha preučiti tudi alternativne modele“; — EESO poziva k prenovitvi panelnih mehanizmov, v okviru katerih bi lahko trgovinski odvetniki, pa tudi strokovnjaki s področja dela, podnebja ali človekovih pravic, preiskovali pritožbe na podlagi poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju. Če bi taki paneli ugotovili kršitve, bi se sprožil mehanizem za reševanje sporov med državami, ki bi vključeval možnosti za finančne kazni ali sankcije in ukrepe za oškodovano pogodbenico.

4.3.2

Prihodnji sporazumi EU o prosti trgovini bi morali vključevati sklicevanje na Pariški sporazum in vsebovati spodbude, kot je ničelna stopnja dajatve za okoljsko blago ali storitve. Člen 22.3 sporazuma CETA, v skladu s katerim si pogodbenici prizadevata spodbujati ekonomske in trgovinske tokove, ki prispevajo k spodbujanju dostojnega dela in varstvu okolja, bi bilo treba uporabiti tudi pri drugih trgovinskih partnericah (Novi Zelandiji, Avstraliji). Prihodnji sporazumi EU o prosti trgovini bi morali vlogo spremljanja, ki jo imajo notranje svetovalne skupine, razširiti onkraj področij okolja, zaposlovanja in socialnih vprašanj.

4.3.3

Vsak sporazum o naložbah, o katerem se pogaja EU, zlasti s Kitajsko, mora vsebovati celovite določbe o: — trajnostni uporabi naravnih virov, — pristopu k zdravju ljudi, naravnim virom in ekosistemom na podlagi previdnostnega načela, — načelu sodelovanja javnosti ter dostopa do informacij in pravnega varstva ter — načelu integracije in medsebojne povezanosti, zlasti kar zadeva človekove pravice ter socialne, ekonomske in okoljske cilje.

4.3.4

S prihodnjim imenovanjem glavnega uradnika EU za trgovinsko skladnost se bo zagotovilo učinkovito izvajanje trgovinskih sporazumov, vključno s pravicami delavcev, okoljskimi zavezami in vlogo civilne družbe.

4.4    Vodilna vloga EU pri oblikovanju novega modela večstranskih odnosov

4.4.1

Unija je eden od maloštevilnih svetovnih akterjev z ustavno dolžnostjo in mandatom za „podpiranje mednarodne ureditve, ki temelji na okrepljenem večstranskem sodelovanju in odgovorni svetovni politiki“ (člen 21(2)(h) Pogodbe o Evropski uniji (PEU)).

4.4.2

Vendar pa EU kot organizacija regionalnega povezovanja ne more v celoti sodelovati pri delu številnih teles, organov in organizacij sistema Združenih narodov (OZN). Namesto tega se mora pri zagovarjanju stališč in interesov Unije zanesti na države članice. Več kot deset let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, v kateri se je EU zavezala k zavzemanju za „večstranske rešitve skupnih problemov, zlasti v okviru Združenih narodov“ (člen 21(1) PEU), je skrajni čas, da Unija skupaj z državami članicami razvije celovito strategijo za doseganje boljšega položaja v sistemu OZN.

---

(1)  Mnenja EESO REX/509 – Reforma STO zaradi prilagoditve razvoju svetovne trgovine (UL C 159, 10.5.2019), REX/486 – Vloga trgovinske in naložbene politike EU za izboljšanje gospodarske uspešnosti EU (UL C 47, 11.2.2020), REX/500 – Poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini (UL C 227, 28.6.2018), NAT/760 – Dokument za razpravo – Za trajnostno Evropo do leta 2030 (UL C 14, 15.1.2020).

(2)  Priporočila ICC o reformi STO, oktober 2019.

(3)  http://www.oecd.org/about/sge/fixing-globalisation-time-to-make-it-work-for-all-9789264275096-en.htm, str. 9.

(4)  Singapurska ministrska deklaracija STO, 1996, odstavek 4.

(5)  Mnenje 2/15 z dne 16. maja 2017, EU:C:2017:376.

(6)  Mnenje EESO REX 500 – Poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini (UL C 227, 28.6.2018), točka 2.4.

(7)  MOD, Labour-related provisions in trade agreements: Recent trends and relevance to the ILO (Z delom povezane določbe v trgovinskih sporazumih: nedavni trendi in pomembnost za MOD), GB.328/POL/3, odstavek 9.

(8)  Jan Wouters, Cedric Ryngaert, Tom Ruys in Geert De Baere, International Law: A European Perspective (Oxford, Hart Publishing, 2018), str. 259.

(9)  Kanada vodi skupino članic STO, znano pod imenom skupina iz Ottawe, ki obravnava konkretne izzive multilateralnega trgovinskega sistema. Izjava skupine iz Ottawe: Focusing Action on Covid-19 (Osredotočanje ukrepov na pandemijo COVID-19), junij 2020.

(10)  World employment social outlook 2018 – Greening with jobs (Socialni obeti za zaposlenost na svetovni ravni – ozelenitev z delovnimi mesti), MOD, Ženeva, 2018.

(11)  Working on a warmer planet: The impact of heat stress on labour productivity and decent work (Delo na toplejšem planetu: vpliv toplotne obremenitve na produktivnost dela in dostojno delo), MOD, Ženeva, 2019.

(12)  Mnenje EESO REX 518 – Zavezujoča pogodba OZN o podjetjih in človekovih pravicah (UL C 97, 24.3.2020, str. 9).

(13)  Neformalni dokument JOB/TE/19, 19. januar 2018.

(14)  Mnenje EESO CCMI/167 – Panožni industrijski vidik iskanja ravnovesja med podnebno in energetsko politiko (UL C 353, 18.10.2019, str. 59).

(15)  UL L 303, 31.10.2012, str. 1.