EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.8.2020
COM(2020) 900 final
PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA ŠT. 8
K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2020
Povečanje odobritev plačil za instrument za nujno pomoč za financiranje strategije za cepiva proti COVID-19 in za učinek naložbene pobude v odziv na koronavirus plus
Evropska komisija ob upoštevanju:
–Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 314 PDEU v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom) in zlasti členom 106a Pogodbe Euratom,
–Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (…) 1 , in zlasti člena 44 Uredbe,
–splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, sprejetega 27. novembra 2019 2 ,
–spremembe proračuna št. 1/2020 3 , sprejete 17. aprila 2020,
–spremembe proračuna št. 2/2020 4 , sprejete 17. aprila 2020,
–spremembe proračuna št. 3/2020 5 , sprejete 17. junija 2020,
–spremembe proračuna št. 4/2020 6 , sprejete 17. junija 2020,
–spremembe proračuna št. 5/2020 7 , sprejete 10. julija 2020,
–predloga spremembe proračuna št. 7/2020 8 , sprejetega 3. julija 2020,
Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga predlog spremembe proračuna št. 8/2020 k proračunu za leto 2020.
SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH
Spremembe splošnega izkaza prihodkov in oddelka III so na voljo na portalu EUR-Lex ( https://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm ).
KAZALO
1. Uvod
2. Povečanje odobritev plačil za instrument za nujno pomoč
3. Povečanje odobritev plačil, povezanih s CRII+
4. Financiranje
5. Zbirna razpredelnica po razdelkih večletnega finančnega okvira
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. Uvod
Namen predloga spremembe proračuna (PSP) št. 8 za leto 2020 je zagotoviti 6,2 milijarde EUR v odobritvah plačil, da se vključijo (i) dodatne potrebe po odobritvah plačil za instrument za nujno pomoč za financiranje strategije za cepiva proti COVID-19 ter (ii) dodatne potrebe po plačilih za kohezijo po sprejetju naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII+) 9 .
2.Povečanje odobritev plačil za instrument za nujno pomoč
Ko je bil aprila 2020 v okviru krize zaradi COVID-19 aktiviran instrument za nujno pomoč, je bila na podlagi začetne ocene potreb, ki jo je pripravila Komisija v sodelovanju z državami članicami, predvidena vrsta najrazličnejših potencialnih podpornih ukrepov. Nujna pomoč naj bi se uporabila tam, kjer bi bilo to najbolj potrebno in bi prineslo jasno dodano vrednost EU. Glede na veliko število možnih ukrepov je bilo prvotno predvideno, da naj bi bila od 2,7 milijarde EUR v obveznostih, ki jih je odobril proračunski organ, v letu 2020 potrebna le približno polovica plačil, tj. 1,38 milijarde EUR, preostanek pa v prihodnjih letih.
Med krizo je Komisija sprejela več sklepov 10 o uporabi sredstev nujne pomoči v podporo vrsti ukrepov, kot so: pomoč pri prevozu osnovnega blaga, zdravniških ekip in pacientov, obolelih za COVID-19 (sveženj za mobilnost); javno naročanje osnovnih proizvodov, povezanih z zdravjem; podpora za povečanje zmogljivosti testiranja; omogočanje več zdravljenj pacientov, obolelih za COVID-19; podpora interoperabilnosti digitalnih aplikacij za sledenje stikov in distribucija robotov za dezinfekcijo za bolnišnice.
Med pandemijo in kakor je poudarjeno v sporočilu Komisije o strategiji za cepiva 11 , je postalo jasno, da se bo trajna rešitev za to krizo najverjetneje našla z razvojem in uporabo učinkovitega in varnega cepiva proti virusu. Zato je iskanje učinkovitega cepiva postalo prednostna naloga, pri čemer je Komisija z vsemi državami članicami sklenila sporazum, da se bo v imenu vseh držav članic pogajala s proizvajalci cepiv in z njimi sklenila vnaprejšnje tržne zaveze. Instrument za nujno pomoč v teh vnaprejšnjih tržnih zavezah zagotavlja potrebno vnaprejšnje financiranje za zmanjšanje tveganj v zvezi z osnovnimi naložbami, da bi se povečala hitrost in obseg proizvodnje uspešnih cepiv. V zameno države članice pridobijo pravico, da v določenem časovnem okviru in po določeni ceni kupijo določeno število odmerkov cepiva. Komisija je avgusta 2020 že sklenila eno vnaprejšnjo tržno zavezo s proizvajalcem cepiv, trenutno pa je v zaključni fazi pogajanj z več drugimi proizvajalci.
Vnaprejšnja tržna zaveza spodbuja proizvajalce cepiva, da proizvodne zmogljivosti razvijejo precej hitreje kot pri običajnem razvoju cepiva, za kar potrebujejo vnaprejšnja denarna sredstva za zmanjšanje tveganj v zvezi z njihovimi naložbami, kar pomeni zgodnja vnaprejšnja plačila Komisije, ki se izvedejo zelo kmalu po prevzemu obveznosti (pogosto v nekaj dnevih po podpisu pogodbe).
Zato trenutne odobritve plačil v okviru instrumenta za nujno pomoč ne zadostujejo za kritje pogodbenih obveznosti, ki jih namerava Komisija kratkoročno sprejeti s proizvajalci cepiv. Da bi lahko Evropska unija zagotovila dostop do portfelja kandidatov za cepivo in tako čim bolj povečala možnosti za čimprejšnje učinkovito in varno cepivo, je zato bistvenega pomena, da se čim prej dajo na voljo dodatna plačila. Glede na navedeno se predlaga, da se v letu 2020 v okviru instrumenta za nujno pomoč dajo na voljo zadostne odobritve plačil za kritje (a) vseh ustreznih obveznosti, ki jih bo Komisija prevzela v dogovoru s proizvajalci cepiv v imenu držav članic, in (b) drugih tekočih ukrepov. Potrebe po plačilih v prihodnjih letih se bodo ustrezno zmanjšale.
Glede na povečanje v višini 140 milijonov EUR, ki ga je proračunski organ že odobril julija 2020, znaša znesek dodatnih odobritev plačil, potrebnih v letu 2020, 1 090 milijonov EUR, s čimer skupna plačila za instrument za nujno pomoč znašajo 2 610 milijonov EUR. Preostalih 90 milijonov EUR bo izplačanih v letu 2021 za obveznosti, ki niso povezane s strategijo za cepiva.
Prav tako se predlaga prerazporeditev v višini 53,75 milijona EUR v obveznostih in plačilih iz vrstice odhodkov za upravno podporo v operativno vrstico instrumenta. Skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v podporni vrstici instrumenta za nujno pomoč se bo tako zmanjšal na 250 000 EUR.
|
v EUR |
|||
|
Proračunska vrstica |
Naziv |
Odobritve za prevzem obveznosti |
Odobritve plačil |
|
Oddelek III − Komisija |
|||
|
18 01 04 05 |
Odhodki za podporo nujni pomoči v Uniji |
–53 750 000 |
–53 750 000 |
|
18 07 01 |
Nujna pomoč v Uniji |
53 750 000 |
1 143 750 000 |
|
Skupaj |
0 |
1 090 000 000 |
|
3. Povečanje odobritev plačil, povezanih s CRII+
Komisija je marca in aprila 2020 predlagala dva svežnja ukrepov: naložbeno pobudo v odziv na koronavirus (CRII) 12 in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus (CRII+) 13 , ki sta ju Evropski parlament in Svet hitro sprejela.
Države članice v celoti izkoriščajo prožnost in likvidnost, ki ju zagotavljajo kohezijska sredstva, da bi pomagale najbolj prizadetim: zdravstvenim delavcem in bolnišnicam, malim in srednjim podjetjem ter delavcem. Izvajanje pobude je v teku in države članice še naprej sprejemajo ukrepe v skladu s spreminjajočimi se potrebami. Medtem ko se standardna kohezijska podpora osredotoča na dolgoročne naložbe za regionalno konvergenco, sta svežnja CRII in CRII+ zagotovila odziv na izredne razmere, kjer je bilo to najbolj potrebno.
Na podlagi naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII), sprejete 30. marca 2020, so bila za programe v okviru kohezijske politike sproščena likvidnostna sredstva za naložbe v višini približno 8 milijard EUR. Da bi Komisija zagotovila, da bo za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 za gospodarstva in družbe držav članic v letu 2020 mogoče mobilizirati vso podporo iz sredstev kohezijske politike, ki še niso dodeljena, je predlagala še pobudo CRII+, ki sta jo Evropski parlament in Svet prav tako sprejela. Ta pobuda državam članicam začasno omogoča, da zaprosijo za 100-odstotno sofinanciranje EU za programe, ki jih podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad, za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, ter večje možnosti prerazporejanja sredstev med skladi in kategorijami regij. Države članice so od 24. avgusta 2020 za 100-odstotno stopnjo sofinanciranja EU zaprosile za 107 programov, ki zajemajo skoraj polovico sredstev kohezijske politike.
Komisija je izvedla poglobljeno analizo napovedi, ki so jih države članice predložile do konca julija 2020 na ravni vsakega programa, in meni, da je potrebno povečanje v višini 5,1 milijarde EUR v odobritvah plačil, da se pokrijejo vsi pričakovani zahtevki za plačila, ki jih je treba plačati v letu 2020.
Znesek zahtevanega povečanja odobritev plačil za podrazdelek 1b znaša 5,1 milijarde EUR in je razčlenjen na naslednji način:
|
v EUR |
||||
|
Proračunska vrstica |
Naziv |
Odobritve za prevzem obveznosti |
Odobritve plačil |
|
|
Oddelek III − Komisija |
||||
|
04 02 60 |
Evropski socialni sklad (ESS) – Manj razvite regije – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
771 562 000 |
|
|
04 02 61 |
Evropski socialni sklad – Regije v prehodu – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
192 891 000 |
|
|
04 02 62 |
Evropski socialni sklad – Bolj razvite regije – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
397 128 000 |
|
|
04 02 64 |
Pobuda za zaposlovanje mladih |
– |
68 419 000 |
|
|
04 06 01 |
Spodbujanje socialne kohezije in zmanjšanje najhujših oblik revščine v Uniji |
– |
70 000 000 |
|
|
13 03 60 |
Evropski sklad za regionalni razvoj – Manj razvite regije – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
1 882 287 000 |
|
|
13 03 61 |
Evropski sklad za regionalni razvoj – Regije v prehodu – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
311 128 000 |
|
|
13 03 62 |
Evropski sklad za regionalni razvoj – Bolj razvite regije – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
424 520 000 |
|
|
13 03 63 |
Evropski sklad za regionalni razvoj – Dodatna sredstva za najbolj oddaljene in redko poseljene regije – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
20 386 000 |
|
|
13 03 64 01 |
Evropski sklad za regionalni razvoj – Evropsko teritorialno sodelovanje |
– |
122 353 000 |
|
|
13 04 60 |
Kohezijski sklad – Naložbe za rast in delovna mesta |
– |
839 326 000 |
|
|
Skupaj |
0 |
5 100 000 000 |
||
4. Financiranje
Predlog spremembe proračuna št. 6/2020
14
je temeljil na predpostavki povečanja odobritev za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. Vendar je po zaključku Evropskega sveta z dne 21. julija postalo jasno, da ta možnost ne bo uresničena, predlog spremembe proračuna št. 6/2020 pa dejansko ni več aktualen. Zato ta PSP št. 8 navedenega predloga ne upošteva, izhodišče predlaganih odhodkov pa je raven zadnjega sprejetega proračuna (SP 5/2020) in financiranja, kot je predlagano v PSP št. 7/2020.
5.Zbirna razpredelnica po razdelkih večletnega finančnega okvira
|
v EUR |
||||||||
|
Razdelek |
Proračun 2020 |
Predlog spremembe proračuna 8/2020 |
Proračun 2020 |
|||||
|
(vključno s SP 1–5 in PSP 7/2020) |
(vključno s SP 1–5 in PSP 7–8/2020) |
|||||||
|
OPO |
OP |
OPO |
OP |
OPO |
OP |
|||
|
1. |
Pametna in vključujoča rast |
83 930 597 837 |
72 353 828 442 |
|
5 100 000 000 |
83 930 597 837 |
77 453 828 442 |
|
|
Zgornja meja |
83 661 000 000 |
|
|
|
83 661 000 000 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
|
|
|
|
|
|
||
|
1a |
Konkurenčnost za rast in delovna mesta |
25 284 773 982 |
22 308 071 592 |
|
|
25 284 773 982 |
22 308 071 592 |
|
|
Od tega v okviru skupne razlike v okviru obveznosti |
93 773 982 |
|
|
|
93 773 982 |
|
||
|
Zgornja meja |
25 191 000 000 |
|
|
|
25 191 000 000 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
|
|
|
|
|
|
||
|
1b |
Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
58 645 823 855 |
50 045 756 850 |
|
5 100 000 000 |
58 645 823 855 |
55 145 756 850 |
|
|
Od tega v okviru skupne razlike v okviru obveznosti |
175 823 855 |
|
|
|
175 823 855 |
|
||
|
Zgornja meja |
58 470 000 000 |
|
|
|
58 470 000 000 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
|
|
|
|
|
|
||
|
2. |
Trajnostna rast: naravni viri |
59 907 021 051 |
57 904 492 439 |
|
|
59 907 021 051 |
57 904 492 439 |
|
|
Zgornja meja |
60 421 000 000 |
|
|
|
60 421 000 000 |
|
||
|
Od tega izravnano z varnostno rezervo |
–465 323 871 |
|
|
|
–465 323 871 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
48 655 078 |
|
|
|
48 655 078 |
|
||
|
Od tega: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) – odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila |
43 410 105 687 |
43 380 031 798 |
|
|
43 410 105 687 |
43 380 031 798 |
||
|
Posebna zgornja meja |
43 888 000 000 |
|
|
|
43 888 000 000 |
|
||
|
Razlika zaradi zaokroževanja, izključena pri izračunu razlike do zgornje meje |
888 000 |
|
|
|
888 000 |
|
||
|
Od tega izravnano z varnostno rezervo |
–428 351 235 |
|
|
|
–428 351 235 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje za EKJS |
48 655 078 |
|
|
|
48 655 078 |
|
||
|
3. |
Varnost in državljanstvo |
7 152 374 489 |
5 278 527 141 |
|
1 090 000 000 |
7 152 374 489 |
6 368 527 141 |
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti |
1 094 414 188 |
|
|
|
1 094 414 188 |
|
||
|
Od tega v okviru skupne razlike v okviru obveznosti |
2 392 402 163 |
|
|
|
2 392 402 163 |
|
||
|
Od tega v okviru varnostne rezerve |
714 558 138 |
|
|
|
714 558 138 |
|
||
|
Zgornja meja |
2 951 000 000 |
|
|
|
2 951 000 000 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
|
|
|
|
|
|
||
|
4. |
Evropa v svetu |
10 991 572 239 |
9 112 061 191 |
|
|
10 991 572 239 |
9 112 061 191 |
|
|
Od tega v okviru varnostne rezerve |
481 572 239 |
|
|
|
481 572 239 |
|
||
|
Zgornja meja |
10 510 000 000 |
|
|
|
10 510 000 000 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
|
|
|
|
|
|
||
|
5. |
Uprava |
10 271 193 494 |
10 274 196 704 |
|
|
10 271 193 494 |
10 274 196 704 |
|
|
Zgornja meja |
11 254 000 000 |
|
|
|
11 254 000 000 |
|
||
|
Od tega izravnano z varnostno rezervo |
–982 806 506 |
|
|
|
–982 806 506 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
|
|
|
|
|
|
||
|
Od tega: upravni odhodki institucij |
7 955 303 132 |
7 958 306 342 |
|
|
7 955 303 132 |
7 958 306 342 |
||
|
Posebna zgornja meja |
9 071 000 000 |
|
|
|
9 071 000 000 |
|
||
|
Od tega izravnano z varnostno rezervo |
–982 806 506 |
|
|
|
–982 806 506 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
132 890 362 |
|
|
|
132 890 362 |
|
||
|
Skupaj |
172 252 759 110 |
154 923 105 917 |
|
6 190 000 000 |
172 252 759 110 |
161 113 105 917 |
||
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti |
1 094 414 188 |
1 017 029 444 |
|
|
1 094 414 188 |
1 017 029 444 |
||
|
Od tega v okviru skupne razlike v okviru obveznosti |
2 662 000 000 |
|
|
|
2 662 000 000 |
|
||
|
Od tega v okviru varnostne rezerve |
1 196 130 377 |
|
|
|
1 196 130 377 |
|
||
|
Zgornja meja |
168 797 000 000 |
172 420 000 000 |
|
|
168 797 000 000 |
172 420 000 000 |
||
|
Od tega izravnano z varnostno rezervo |
–1 448 130 377 |
|
|
|
–1 448 130 377 |
|
||
|
Razlika do zgornje meje |
48 655 078 |
18 513 923 527 |
|
|
48 655 078 |
12 323 923 527 |
||
|
|
Drugi posebni instrumenti |
860 261 208 |
690 998 208 |
|
|
860 261 208 |
690 998 208 |
|
|
Vse skupaj |
173 113 020 318 |
155 614 104 125 |
|
6 190 000 000 |
173 113 020 318 |
161 804 104 125 |
||