EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.11.2020

COM(2020) 748 final

2020/330(BUD)

DOPOLNILNO PISMO ŠT. 1 K PREDLOGU SPLOŠNEGA PRORAČUNA ZA LETO 2021

Prilagoditve, ki so posledica nedavnega političnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027







Posodobitev ocenjenih potreb za kmetijske odhodke







Druge prilagoditve in tehnične posodobitve

Ob upoštevanju:

–Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 314 PDEU v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom) in zlasti členom 106a Pogodbe Euratom,

–Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (…) 1 , in zlasti člena 42 Uredbe,

–predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, ki ga je Komisija sprejela 27. julija 2020 2 ,

Evropska komisija iz razlogov, navedenih v obrazložitvenem memorandumu, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga dopolnilno pismo št. 1 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021.

SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH

Spremembe splošnega izkaza odhodkov in prihodkov ter izkazov prihodkov in odhodkov po oddelkih so na voljo na portalu EUR-Lex ( https://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm ). Temu dokumentu je za ponazoritev priložena angleška različica sprememb kot priloga v proračunskem formatu.

KAZALO

1.    Uvod    

2.    Vpliv dogovora o naslednjem VFO na predlog proračuna za leto 2021    

2.1 Prilagoditve, ki izhajajo iz dogovora, doseženega na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020

2.1.1 Sredstva za programe porabe

2.1.1 Sredstva za posebne tematske instrumente

2.2 Prilagoditve, ki izhajajo iz političnega dogovora z dne 10. novembra

2.3 Posodobljene potrebe po odobritvah plačil

2.3.1Nesprejetje „premostitvene rešitve“ v letu 2020

2.3.2Učinek, povezan s spremembo proračuna št. 6/2020 (strategija za cepiva)

2.3.3Spremembe stopenj predhodnega financiranja za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) za obdobje 2014–2020

2.3.4Druge ponovno ocenjene potrebe po plačilih

2.4 Prilagojena področja uporabe razdelkov večletnega finančnega okvira in vpliv na strukturo nomenklature

2.5 Revidirana distribucija sredstev instrumenta Next Generation EU med nepovratna sredstva in posojila

3.    Udeležba Unije pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS)    

4.    Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)    

5.    Sveženj o prenosu nalog na šest izvajalskih agencij    

5.1 Predložitev Odboru za izvajalske agencije

5.2 Predlagana raven odobritev za poslovanje za obdobje 2021–2027 za prenos izvajanja

5.3 Učinek na človeške in finančne vire v izvajalskih agencijah v letu 2021

5.4 Učinek na človeške vire v Komisiji

5.5 Prilagoditve, vključene v DP 1/2021

6.    Decentralizirane agencije    

6.1 Evropska agencija za zdravila (EMA)

6.2 Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

6.3 Evropska agencija za okolje (EEA)

6.4 Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

6.5 Evropski bančni organ (EBA)

6.6 Evropski urad za podporo prosilcem za azil (EASO)

7.    Spremembe razdelka 7 „Evropska javna uprava“    

7.1 Indeksacija plač od 1. julija 2020

7.2 Povečanje za Evropski parlament

7.4 Premestitev nekaterih zaposlenih v delegacijah Unije iz Komisije v ESZD

7.5 Prenos osrednje knjižnice s Komisije na Urad za publikacije

7.6 Prenos 2 delovnih mest v kadrovskem načrtu z Evropskega parlamenta na Komisijo

7.7Prispevek ESZD k zagotavljanju osnovnih storitev Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO)

7.8Vpliv pandemije COVID-19 na proračun Evropskih šol

7.9 Učinek selitve prostorov Varuha človekovih pravic v Bruslju

8.    Druge prilagoditve    

8.1 Ciljno usmerjene okrepitve

8.1.1 Podpora turški skupnosti na Cipru

8.1.2 Socialni dialog

8.2 Prilagoditev nomenklature

8.2.2 Program za enotni trg

8.2.3 Socialna politika (vključno s socialnim dialogom)

8.2.4Okrepitev Skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC)

8.2.5 Oblikovanje novih proračunskih vrstic za posvetovalna organa

8.2.6 Črtanje proračunskih vrstic v oddelku Evropskega nadzornika za varstvo podatkov

8.3 Tehnične posodobitve

8.3.1 Sprememba kadrovskih načrtov po uporabi člena 53(1) finančne uredbe

8.3.1Spremembe besedila nekaterih proračunskih opomb

9.    Zbirna tabela po razdelkih VFO    

1.Uvod

Dopolnilno pismo št. 1 (v nadaljnjem besedilu: DP 1/2021) k predlogu proračuna za leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: PP 2021) zajema naslednje elemente:

–vključitev dogovora, doseženega med Evropskim parlamentom in Svetom o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 na trialogu 10. novembra. Ta dogovor temelji na dogovoru, doseženem na izrednem zasedanju Evropskega sveta med 17. in 21. julijem 3 , in vpliva na številne programe porabe in posebne instrumente v smislu ravni odobritev, strukture razdelkov in nomenklature ter vsebine proračunskih opomb (zlasti glede prispevka evropskega načrta za okrevanje, instrumenta NextGenerationEU);

–posodobitev ocenjenih potreb, namenskih prejemkov in odobritev za kmetijske odhodke. DP 1/2021 poleg spremenljivih tržnih dejavnikov vključuje tudi učinek odločitev, sprejetih v kmetijskem sektorju od sprejetja PP 2021 julija 2020, ter vse druge predloge, ki bodo imeli predvidoma velik učinek v proračunskem letu;

–prilagoditve, ki izhajajo iz skorajšnje predložitve predloga enotnega akta o ustanovitvi, ki določa glavne elemente mandata in naloge, zaupane novi generaciji izvajalskih agencij od leta 2021, Odboru za izvajalske agencije 4 za pripravo mnenja ter Svetu in Evropskemu parlamentu v šesttedenski pregled. Kar zadeva nomenklaturo, odobritve in kadrovske načrte, te odobritve še vedno temeljijo na dogovoru, doseženem na izrednem zasedanju Evropskega sveta 17. in 21. julija, in bodo dodatno posodobljene, da bodo odražale politični dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru, ko bo dokončan enotni akt o ustanovitvi;

–prilagoditve ravni odobritev in/ali osebja nekaterih decentraliziranih agencij (EMA, ECDC, ECHA, EEA, EBA in EASO) ob upoštevanju najnovejšega zakonodajnega ali političnega dogajanja v zvezi z njihovimi dejavnostmi za leto 2021 in zlasti učinka „svežnja o zdravju“, ki ga je Komisija predložila 11. novembra;

–prilagoditve razdelka 7 „Evropska javna uprava“, vključno z učinkom zmanjšanja stopnje posodobitve plač od 1. julija 2020, uporabljene pri pripravi PP 2021, z 0,9 % na 0,7 % in okrepitve Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) za upravljanje zunajproračunskega evropskega mirovnega instrumenta ter okrepitve konzularnih služb, ter

–druge prilagoditve in tehnične posodobitve, vključno s strukturo proračuna (nomenklatura).

Skupno je neto učinek DP 1/2021 na odhodke v PP 2021 zmanjšanje za 2 608,8 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in povečanje odobritev plačil za 2 609,3 milijona EUR, ki ga je mogoče razčleniti na naslednje komponente:

		(v milijonih EUR)
Program	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Prilagoditve, ki izhajajo iz dogovora, doseženega na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020
pri programih za porabo sredstev	–749,4	189,9
pri posebnih tematskih instrumentih	–2 172,4	–368,4
Prilagoditve, ki izhajajo iz političnega dogovora z dne 10. novembra 2020	249,4	151,3
Spremembe stopenj predhodnega financiranja za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) za obdobje 2014–2020	–	3 605,6
Nesprejetje „premostitvene rešitve“ v letu 2020	–	–775,0
Učinek, povezan s SP št. 6/2020 (PSP št. 8/2020 – skladi ESI – strategija za cepiva)	–	–700,0
Ponovna ocena potreb po plačilih (ki upošteva plačilo neporavnanih obveznosti)	–	448,8
Posodobitve za decentralizirane agencije (nove pobude)	46,8	46,8
Prilagoditve v okviru razdelka 7	5,9	5,9
Druge prilagoditve	11,0	4,4
Skupaj	–2 608,8	2 609,3

Več informacij o posameznih komponentah je v naslednjih oddelkih.

Ustrezne proračunske vrstice in kadrovski načrti so podrobno opisani v proračunski prilogi, skupaj s posodobitvijo prihodkov, ki izhaja iz sprememb odhodkov iz tega dopolnilnega pisma.

2.Vpliv dogovora o naslednjem VFO na predlog proračuna za leto 2021 

2.1    Prilagoditve, ki izhajajo iz dogovora, doseženega na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020

2.1.1    Sredstva za programe porabe

Sredstva za 20 programov porabe, navedenih v spodnji tabeli, so bila najprej prilagojena tako, da odražajo dogovor, dosežen na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020. Prilagoditve so bile uporabljene sorazmerno, tako za obveznosti kot za plačila, na raven odobritev, zahtevanih v PP 2021 za vsako proračunsko vrstico 5 , razen za naslednje programe:

§prilagoditev za InvestEU upošteva povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS), v katerem bi morala Unija sodelovati v letu 2021, da bi ohranila svoj skupni delež. Ta operacija je podrobneje predstavljena v oddelku 3 spodaj;

§za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) se pri prilagoditvi upoštevajo najnovejši ekonomski podatki in zakonodajni okvir, kot je opisano v oddelku 4 spodaj;

§pri prilagoditvi za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) se upoštevajo (a) dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o dveletnem prehodnem obdobju, vključno z izvajanjem instrumenta NextGenerationEU od leta 2021, (b) revidirani zneski za prerazporeditve med EKJS in EKSRP na podlagi obvestil, prejetih od držav članic, in (c) finančni učinek sklepa sozakonodajalcev o povečanju izredne pavšalne podpore, ki jo lahko države članice zagotovijo kmetom kot odziv na COVID-19 6 , ter ocenjene potrebe na podlagi najnovejših napovedi držav članic;

§prilagoditev za Sklad za azil in migracije (AMF), instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (BMVI v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja) ter Sklad za notranjo varnost (ISF) vključuje višjo stopnjo predhodnega financiranja v višini 5 %;

§za instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: instrument NDICI) in instrument za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: instrument IPA III) se proučujejo nadaljnje prilagoditve v zvezi z:

oprispevkom Erasmus+: zaradi zamude pri sprejemanju sektorske zakonodaje v letu 2021 ne bo mednarodnih študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus+. Za oba programa skupaj se predlaga 23,5 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 5,3 milijona EUR v odobritvah plačil za ukrepe, povezane s krepitvijo zmogljivosti na področjih mladih in virtualnih izmenjav, ki ne sledijo koledarju študijskega leta. V primerjavi s PP 2021 to predstavlja skupno zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti 7 v višini –281,6 milijona EUR in odobritev plačil v višini –152 milijona EUR.

onadaljnja uporaba pravil o oblikovanju rezervacij iz Uredbe 480/2009 o Jamstvenem skladu za tekoča proračunska jamstva in finančno pomoč (predvsem sklepa o mandatu za zunanja posojila in o makrofinančni pomoči) je nevtralna pri odobritvah za prevzem obveznosti na ravni programov 8 , vendar pomeni povečanje odobritev plačil za 42,3 milijona EUR;

ozaradi prerazporeditve nekaterih uslužbencev iz delegacij Unije v ESZD se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil v okviru instrumenta NDICI zmanjšajo za 16 milijonov EUR v okviru instrumenta IPA III pa za 2,1 milijona EUR, vendar je to v celoti izravnano z ustreznim povečanjem v oddelku ESZD v razdelku 7 (za več podrobnosti glej oddelek 7.4 v nadaljevanju);

oprvotni predlog Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) v predlogu spremembe proračuna št. 6/2020 9 je vključeval izredno povečanje v višini 1,04 milijarde EUR za leto 2020. Ta izredni dodatek je bil v PP 2021 dopolnjen z 10 dodatnimi ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ) zunanjih sodelavcev za delo v okviru EFSD, plačanimi iz vrstic za upravno podporo instrumentoma NDICI in IPA III v delegacijah. Ker izredni dodatek za EFSD ni bil del dogovora, doseženega na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020, povečanje števila zunanjih sodelavcev ni več potrebno. Vrstice za upravno podporo instrumentoma NDICI in IPA III so bile ustrezno zmanjšane (1,5 milijona EUR) z ustreznimi dodatnimi dodelitvami za operativne vrstice;

oZunanji sodelavci, ki delajo za sedanji Evropski razvojni sklad, katerega dejavnosti so bile vključene v instrument NDICI s PP 2021. Skupno 6,25 EPDČ teh zunanjih sodelavcev na sedežu in v delegacijah, ki delajo za mirovno pomoč za Afriko, bo od leta 2021 prerazporejenih v zunajproračunski evropski mirovni instrument. Vrstica za upravno podporo instrumenta NDICI je bila ustrezno zmanjšana (0,4 milijona EUR) z ustrezno dodatno dodelitvijo za operativne vrstice.

		(v milijonih EUR)
Program	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Obzorje Evropa	–758,0	–87,9
Sklad InvestEU (vključno z dokončanjem EFSI)	551,0	243,2
Instrument za povezovanje Evrope – Promet	–227,3	–5,8
Program za digitalno Evropo	–234,1	–21,8
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)	497,5	21,7
Kohezijski sklad	284,1	11,8
Stroški financiranja Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI)	–108,7	–108,7
Program EU za zdravje	232,0	55,9
Evropski socialni sklad (ESS)	259,5	10,4
Erasmus+	–397,9	–304,1
Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)	188,9	188,9
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)	342,1	307,1
Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo	–70,3	–0,5
Sklad za pravični prehod	–379,0	0,0
Sklad za azil in migracije (AMF)	–230,2	74,6
Sklad za integrirano upravljanje meja	–491,3	–51,3
Sklad za notranjo varnost	–52,5	–9,3
Evropski obrambni sklad	–101,7	–3,0
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (instrument NDICI)	–5,8	–113,0
Instrument za predpristopno pomoč (IPA III)	–47,6	–18,4
Skupaj	–749,4	189,9

2.1.1    Sredstva za posebne tematske instrumente

Spremembe sredstev za posebne tematske instrumente zajemajo:

·prilagoditev letnih sredstev rezerve za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) na 1 273,5 milijona EUR (kar ustreza 1 200 milijonom EUR v cenah iz leta 2018), tako v odobritvah za prevzem obveznosti kot odobritvah plačil;

·prilagoditev letnih sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) na 197,4 milijona EUR (kar ustreza 186 milijonom EUR v cenah iz leta 2018) v odobritvah za prevzem obveznosti brez spremembe višine odobritev plačil v primerjavi s PP 2021;

·oblikovanje dveh novih posebnih proračunskih vrstic 10 za rezervo za prilagoditev na brexit, vendar brez odobritev do predloga, ki naj bi ga Komisija predložila novembra 2020.

2.2    Prilagoditve, ki izhajajo iz političnega dogovora z dne 10. novembra

Evropski parlament in Svet sta se v političnem dogovoru z dne 10. novembra 2020 o naslednjem VFO med drugim dogovorila o ciljno usmerjenih okrepitvah programov Unije, vključno s programom Obzorje Evropa, Programom EU za zdravje in programom Erasmus.

Za te tri programe so v DP 1/2021 vključene naslednje okrepitve:

		(v milijonih EUR)
Program	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Obzorje Evropa	75,8	3,0
Program EU za zdravje	74,3	15,3
Erasmus+	175,1	133,1
Skupaj	325,2	151,3

Za program Obzorje Evropa bo z uporabo člena 15(3) finančne uredbe zaradi celotnega ali delnega neizvajanja preteklih raziskovalnih projektov spet na voljo dodatnih 75,8 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti.

Naslednje proračunske vrstice bodo okrepljene, proračunske opombe pa ustrezno prilagojene:

		(v EUR)
Proračunske vrstice		Odobritve za prevzem obveznosti
01 02 02 10	Sklop za zdravje	12 886 000
01 02 02 40	Sklop za digitalno področje, industrijo in vesolje	12 886 000
01 02 02 50	Sklop za podnebje, energijo in mobilnost	25 014 000
01 02 02 60	Sklop za hrano, biogospodarstvo, naravne vire, kmetijstvo in okolje	25 014 000
Skupaj		75 800 000

S povečanjem sredstev za programa EU za zdravje in Eramus+ (249,4 milijona EUR) skupne odobritve, zahtevane v razdelku 2b „Odpornost in vrednote“, v letu 2021 presegajo dogovorjeno zgornjo mejo za 97,8 milijona EUR. Zato se predlaga, da se za ta znesek uporabi instrument prilagodljivosti. 

2.3    Posodobljene potrebe po odobritvah plačil

2.3.1    Nesprejetje „premostitvene rešitve“ v letu 2020

Komisija je 3. junija 2020 v PSP št. 6/2020 predlagala, da se v proračunu za leto 2020 upošteva učinek zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela 27., 28. in 29. maja v okviru svežnja ukrepov za okrevanje gospodarstva Evropske unije 11 . PSP št. 6/2020 je bil priložen predlogu za revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru za leto 2020 12 .

Ker je ta pobuda, imenovana „premostitvena rešitev“, zastarela, se predlaga, da se njen učinek na višino odobritev plačil za leto 2021 (775 milijonov EUR) v DP 1/2021 prekliče.

To zmanjšanje se nanaša na naslednje programe:

§program InvestEU, v katerega bodo od leta 2021 vključena končna plačila sedanjega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). „Premostitvena rešitev“ je predvidevala oblikovanje posebnega sklopa v okviru EFSI za instrument za podporo plačilni sposobnosti, za katerega so bile v PP 2021 vključene odobritve plačil v višini 500 milijonov EUR;

§Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS), za katera so bile v PP 2021 vključene odobritve plačil v skupnem znesku 275 milijonov EUR v okviru pobude REACT-EU 13 , kar je bilo prav tako del „premostitvene rešitve“.

PSP št. 6/2020 je proračun za leto 2020 vključil tudi nove proračunske vrstice, od katerih naj bi se nekatere nadaljevale tudi v letu 2021. Ker „premostitvena rešitev“ ni bila sprejeta, je treba prilagoditi proračunsko nomenklaturo in nekatere proračunske vrstice črtati ali prerazporediti, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Nomenklatura v PP 2021		Nomenklatura v DP 1/2021
02 01 04	Odhodki za podporo Evropskemu skladu za strateške naložbe	črtana
02 05 02 01	Jamstvo EFSI – Sklop za infrastrukturo in inovacije (IIW) ter sklop za mala in srednja podjetja (SMEW)	02 02 99 12 (nova)	Zaključek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)
02 05 02 02	Jamstvo EFSI – Sklop za podporo plačilni sposobnosti	črtana
02 05 03 01	EIAH in EIPP – Sklop za naložbe in inovacije (IIW) ter sklop za mala in srednja podjetja (SMEW)	02 02 99 12 (nova)	Zaključek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)
02 05 03 02	EIAH in EIPP – Sklop za podporo plačilni sposobnosti	črtana

2.3.2    Učinek, povezan s spremembo proračuna št. 6/2020 (strategija za cepiva)

Sprememba proračuna št. 6/2020 14 je za 1 090 milijonov EUR povečala višina odobritev plačil v letu 2020 za instrument za nujno pomoč za financiranje strategije za cepiva proti COVID-19, da bi dosegla skupni znesek 2 610 milijonov EUR, medtem ko so bile v spremembi proračuna št. 2/2020 15 skupne obveznosti v letu 2020 določene na 2 700 milijonov EUR.

Zato je treba višino odobritev plačil za leto 2021 zmanjšati na 90 milijonov EUR. To pomeni zmanjšanje za 700 milijonov EUR v primerjavi s PP 2021, ki je temeljil na porazdelitvi plačil na daljše obdobje, tj. 790 milijonov EUR v letu 2021 ter 265 milijonov EUR v letih 2022 in 2023.

2.3.3    Spremembe stopenj predhodnega financiranja za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) za obdobje 2014–2020

Komisija je leta 2018 predlagala 16 spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah) in zmanjšanje letnega predhodnega financiranja za obdobje 2021–2023 s 3 % na 1 % skupne podpore, zagotovljene iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Proračunski učinek tega predloga je bil vključen v PP 2021.

Evropski parlament je 4. aprila 2019 sprejel zakonodajno resolucijo, s katero je spremenil predlog Komisije, tako da je za obdobje 2021–2023 določil letno stopnjo predhodnega financiranja v višini 2 %. Enak odstotek je bil ohranjen tudi v dogovoru, doseženem na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020.

Zato je v DP 1/2021 za sklade ESI vključeno skupno povečanje odobritev plačil za 3,6 milijarde EUR, kar ustreza 1 % skupnih dodelitev za ESRR, Kohezijski sklad, ESS in ESPR za obdobje 2021–2027.

		(v milijonih EUR)
Program	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)	–	1 996,6
Kohezijski sklad	–	622,2
Evropski socialni sklad (ESS)	–	929,9
Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo	–	56,9
Skupaj	0,0	3 605,6

2.3.4    Druge ponovno ocenjene potrebe po plačilih

Komisija je ponovno ocenila potrebe po odobritvah plačil (poleg posodobitev, ki izhajajo iz zgoraj navedenih prilagojenih sredstev). Skupno neto povečanje v višini 448,8 milijona EUR se nanaša na spodaj navedenih sedem programov in z izjemo programa za pravosodje, pravice in vrednote (za katerega je manjše povečanje tehnični popravek) se ponovna ocena nanaša na plačila za plačilo neporavnanih obveznosti.

		(v milijonih EUR)
Program	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (instrument NDICI)	–	372,0
Instrument za predpristopno pomoč (IPA III)	–	120,0
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (RescEU)	–	131,8
Podpora turški skupnosti na Cipru	–	7,0
Pravosodje, pravice in vrednote	–	6,8
Instrument za povezovanje Evrope – Promet (vključno s prispevkoma iz Kohezijskega sklada in vojaške mobilnosti)	–	–155,0
InvestEU	–	–33,7
Skupaj	0,0	448,8

§Instrumenta NDICI in IPA III: po objavi Skupnega sporočila o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 17 , v katerem je Unija izrazila solidarnost in zavezanost, da partnerskim državam pomaga pri reševanju zdravstvenih, gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 v okviru prizadevanj Ekipe Evropa, je prišlo do reprogramiranja in pospešenega izvajanja pomoči tretjim državam, ki se bo nadaljevalo tudi v letu 2021. Ob upoštevanju političnih zavez Unije do tretjih držav in pogodbenih obveznosti, kot so plačilni roki, je bila ugotovljena povečana potreba po odobritvah plačil v višini 492 milijonov EUR zaradi spremenjenih načinov izplačil proračunske podpore, povečanega predhodnega financiranja in hitrejšega izvrševanja v okviru posrednega upravljanja.

§RescEU: s spremembama proračuna št. 1 in št. 2/2020 so se znatno povečala sredstva, ki so na voljo v programu Unije za civilno zaščito za soočanje z nujnimi potrebami zaradi pandemije COVID-19 (tj. kopičenje zalog medicinske opreme in repatriacija). To skupaj pomeni povečanje v višini 415 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti. Manj kot polovica teh odobritev je bila krita z odobritvami plačil v letu 2020, popravljene ocene pa kažejo, da bo za dokončanje teh ukrepov v letu 2021 potrebnih približno 132 milijonov EUR. Večina plačil bo krila povračila državam članicam za že izvedene ukrepe.

§Podpora turški skupnosti na Cipru: zaradi krize zaradi COVID-19 je Program Združenih narodov za razvoj – instrument za lokalno infrastrukturo (UNDP LIF) zagotavljal večjo tehnično pomoč pri ugotavljanju potreb po odzivanju na izredne razmere, zaradi česar so se plačila v primerjavi z napovedjo povečala. Poleg povečanja, ki je posledica ciljno usmerjene okrepitve, opisane v oddelku 8.1.1 spodaj (3 milijone EUR), so potrebne dodatne odobritve plačil v višini 4 milijone EUR za dokončanje dejavnosti, kot so program štipendij, program Mednarodne banke za obnovo in razvoj za ekonomske analize za rast in trajnostni razvoj, podpora mikropodjetjem in projekt izgradnje novega nikozijskega odseka kanalizacijskega zbiralnika v severnem delu Nikozije (NNTS).

§Instrument za povezovanje Evrope – Promet (vključno s prispevkoma iz Kohezijskega sklada in vojaške mobilnosti): skupno zmanjšanje v višini –155 milijonov EUR je posledica naslednjih dveh elementov:

o–100 milijonov EUR za plačila, izvršena v letu 2020, ki so bila prvotno napovedana za leto 2021. Ta plačila so povezana z več prostovoljnimi zahtevki, ki jih je poslalo nekaj večjih upravičencev in za katere je Komisija predlagala povečanje v PSP št. 10/2020;

ozmanjšanje ocenjenih plačilnih potreb za vse komponente IPE – Promet v skupnem znesku –55 milijonov EUR (od tega –37 milijonov EUR za prispevek iz Kohezijskega sklada in –13,4 milijona EUR za vojaško mobilnost). Glede na trenutni časovni okvir prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru IPE – Promet v letu 2021, Komisija meni, da bo v letu 2021 podpisan le manjši del sporazumov o nepovratnih sredstvih (in s tem tudi manjši del plačil predhodnega financiranja.

§InvestEU: zmanjšanje potreb po plačilih za dolžniški instrument Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE-DI) ustreza plačilom, ki bodo izvršena v letu 2020, čeprav so bila prvotno napovedana za leto 2021 (navedena v proračunskih vrsticah za zaključek programa InvestEU), in jih je torej treba plačati na začetku programskega obdobja. EIB naj bi do konca leta 2020 dokončala podpise pogodb za vrsto projektov, ki vključujejo operacije, povezane z vzpostavitvijo polnilnih postaj za električna vozila, oskrbovalna mesta za vodik za motorna vozila, električne avtobuse z vodikovimi gorivnimi celicami in električne tovornjake za mobilnost tovora, ki so napredovali hitreje, kot je bilo pričakovano.

2.4    Prilagojena področja uporabe razdelkov večletnega finančnega okvira in vpliv na strukturo nomenklature

V skladu z dogovorom, doseženim na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020, ki sta ga v političnem dogovoru novembra 2020 potrdila Evropski parlament in svet, se programi (in drugi elementi) iz novega proračunskega naslova 14 „Odpornost in odzivanje na krize“ (ki je bil vključen v razdelek 5 „Odpornost, varnost in obramba“), prerazporedijo v nov proračunski naslov 06 „Okrevanje in odpornost“ (vključen v razdelek 2b „Odpornost in vrednote“).

Ta prerazporeditev bo zahtevala tehnično preštevilčenje naslovov 15 „Zunanji ukrepi“, 16 „Predpristopna pomoč“ in 17 „Odhodki zunaj letnih zgornjih meja večletnega finančnega okvira“. To tehnično preštevilčenje bo izvedeno ob objavi proračuna za leto 2021 po njegovem sprejetju.

2.5    Revidirana distribucija sredstev instrumenta Next Generation EU med nepovratna sredstva in posojila

Kot je bilo potrjeno v političnem dogovoru, ki sta ga novembra 2020 dosegla Evropski parlament in Svet, se je znesek nepovratnih sredstev instrumenta NextGenerationEU (750 milijard EUR v cenah iz leta 2018), ki bodo podpirali programe Unije, zmanjšal tako po znesku (s 500 milijard EUR na 390 milijard EUR) kot po obsegu.

Posledično so bile proračunske opombe k zadevnim proračunskim vrsticam v DP 1/2021 ustrezno prilagojene. Kar zadeva EKSRP, bo dvoletno prehodno obdobje, o katerem sta se že dogovorila Svet in Evropski parlament, od leta 2021 vključevalo tudi izvrševanje prispevka instrumenta NextGenerationEU. V ta namen je bila v DP 1/2021 oblikovana nova proračunska vrstica.

Načrtovani zneski iz instrumenta NextGenerationEU za leto 2021 po programih in proračunskih vrsticah so prikazani v spodnji tabeli:

Program / proračunska vrstica	Prispevek iz instrumenta NextGenerationEU (v milijonih EUR)
	Proračunske obveznosti	Odobritve plačil
Obzorje Evropa	1 772,0	177,9
01 01 01 02 – Zunanji sodelavci, ki izvajajo program Obzorje Evropa – posredne raziskave	3,7	3,7
01 01 01 03 – Drugi odhodki za izvajanje programa Obzorje Evropa – posredne raziskave	3,7	3,7
01 02 02 10 – Sklop za zdravje	441,2	32,2
01 02 02 40 – Sklop za digitalno področje, industrijo in vesolje	441,2	47,9
01 02 02 50 – Sklop za podnebje, energijo in vesolje	441,2	7,0
01 02 03 01 – Evropski svet za inovacije	441,2	83,5
Sklad InvestEU	1 783,0	174,0
02 01 01 – Odhodki za podporo za „InvestEU“	0,5	0,5
02 02 02 – Jamstvo InvestEU – Oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije	1 745,0	151,0
02 02 03 – Svetovalno vozlišče in portal InvestEU ter spremljevalni ukrepi	37,5	22,5
REACT-EU Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR)	27 856,5	4 983,5
05 01 01 – Odhodki za podporo za Evropski sklad za regionalni razvoj	2,5	2,5
05 02 05 01 – ESRR – Odhodki iz poslovanja – Financiranje v okviru REACT-EU	27 756,8	4 977,1
05 02 05 02 – ESRR – Operativna tehnična pomoč – Financiranje v okviru REACT-EU	97,2	3,9
Evropski mehanizem za okrevanje in odpornost (vključno z instrumentom za tehnično podporo)	236 607,0	67 607,0
06 01 01 –Odhodki za podporo za evropski mehanizem za okrevanje in odpornost (vključno z instrumentom za tehnično podporo)	7,0	7,0
06 02 01 – Evropski mehanizem za okrevanje in odpornost – Nepovratna sredstva	236 600,0	67 600,0
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (RescEU)	682,5	197,0
06 01 04 – Odhodki za podporo za mehanizem Unije na področju civilne zaščite (RescEU)	3,9	3,9
06 05 01 – Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ((RescEU))	678,6	193,1
REACT-EU Evropski socialni sklad (ESS)	11 938,5	2 135,8
07 01 01 01 – Odhodki za podporo za „Evropski socialni sklad plus – deljeno upravljanje“	1,1	1,1
07 02 05 01 – ESS – Odhodki iz poslovanja – Financiranje v okviru REACT-EU	11 895,8	2 133,0
07 02 05 02 – ESS – Operativna tehnična pomoč – Financiranje v okviru REACT-EU	41,6	1,7
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)	2 387,7	596,9
08 03 01 03 – Vrste intervencij za razvoj podeželja v okviru strateških načrtov SKP, ki se financirajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI)	2 381,7	595,4
08 03 03 – EKSRP – Operativna tehnična pomoč, financirana iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI)	6,0	1,5
Sklad za pravični prehod	2 122,0	55,0
09 01 02 – Odhodki za podporo za Sklad za pravični prehod	2,4	2,4
09 03 01 – Sklad za pravični prehod – Odhodki iz poslovanja	2 112,2	52,4
09 03 02 – Sklad za pravični prehod – Operativna tehnična pomoč	7,4	0,2
SKUPAJ	285 149,2	75 927,1

3.Udeležba Unije pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS)

Upravni odbor Evropskega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: EIS) je 14. julija 2020 načeloma odobril, da se delničarjem predlaga povečanje vpisanega kapitala EIS. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) je določila obseg kapitala EIS, ki je potreben, da se Evropskemu investicijskemu skladu zagotovi denarni vložek v višini 1 250 milijonov EUR. Cena novih delnic bi morala temeljiti na formuli neto vrednosti sredstev, o kateri so se dogovorili delničarji EIS, sestavljena pa bi morala biti iz vplačanega dela in vplačanega presežka kapitala.

Uniji, ki jo zastopa Komisija, bi moralo biti omogočeno, da sodeluje pri tem povečanju kapitala, da bi lahko EIS še naprej podpiral gospodarstvo Unije in njegovo okrevanje, tudi s svojim prispevkom k izvajanju programa InvestEU. Poleg tega bi morala imeti Unija možnost, da ohrani svoj skupni delež v kapitalu EIS. Unija bo najverjetneje vpisala novoizdane delnice EIS in izvršila ustrezno plačilo v prvi polovici leta 2021.

Da bi Unija lahko sorazmerno sodelovala pri povečanju kapitala EIS v zgoraj omenjenem obsegu, bo po ocenah za kritje stroškov vpisa potreben znesek v višini 375 milijonov EUR 18 , tako v odobritvah za prevzem obveznosti kot odobritvah plačil. Ta znesek, odštet od sredstev sklada InvestEU za leto 2021, je bil razporejen v posebno proračunsko vrstico EIS v poglavju 20 z istim naslovom (02 20 03 01 „Evropski investicijski sklad – Zagotavljanje vplačanih deležev vpisanega kapitala“).

4.Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

DP 1/2021 posodablja ocene odhodkov za kmetijstvo na podlagi najnovejših gospodarskih podatkov in zakonodajnega okvira. Komisija je imela v začetku novembra 2020 na razpolago prve napovedi ravni proizvodnje za leto 2020 in obete za kmetijske trge ter dejanske številke izvrševanja za večino proračuna za leto 2020 za deljeno upravljanje EKJS, kar je podlaga za posodobljene ocene proračunskih potreb za leto 2021.

Ta DP 1/2021 poleg upoštevanja tržnih dejavnikov vključuje tudi učinek zakonodajnih sklepov za kmetijski sektor od sprejetja PP 2021 julija 2020 ter učinek nekaterih drugih sklepov, ki so še v pripravi, vendar bodo kmalu sprejeti. Zlasti posodablja zneske za prerazporeditve med EKJS in EKSRP, za katere je več držav članic predložilo uradna obvestila do 18. maja 2020.

Neto zneski, ki so na razpolago za EKJS za leto 2021, v skladu z dogovorom, ki sta ga novembra 2020 dosegla Evropski parlament in Svet, in ob upoštevanju neto prerazporeditve v višini 557,0 milijona EUR v razvoj podeželja, znašajo 40 368,0 milijona EUR. Ta novi znesek vključuje prerazporeditve iz EKJS v EKSRP in obratno, kot jih je leta 2019 Komisiji priglasilo več držav članic, vključno s spremembami, priglašenimi v letu 2020 19 .

Skupne potrebe EKJS za leto 2021 (po upoštevanju rezervacij EKJS, povezanih s „finančno disciplino“) so zdaj ocenjene na 40 987,0 milijona EUR 20 , kar pomeni povečanje za 222,2 milijona EUR v primerjavi s PP 2021. To povečanje je predvsem posledica dodatnih potreb po finančnih popravkih v korist držav članic (+233,1 milijona EUR), medtem ko so spremembe s trgom povezanih odhodkov zunaj strateških načrtov SKP (+15,0 milijona EUR) in neposrednih plačil zunaj strateških načrtov SKP (–29,7 milijona EUR) precej majhne.

Znesek namenskih prejemkov, ki bo po ocenah na voljo v letu 2021, se nekoliko poveča s 585,7 milijona EUR v PP 2021 na 619,0 milijona EUR (+33,3 milijona EUR). V nasprotju s prejšnjimi leti DP 1/2021 ne vključuje pričakovanega prenosa namenskih prejemkov iz leta 2020 v leto 2021, saj je izvrševanje v letu 2020 visoko 21 . Neporabljene odobritve (478 milijonov EUR) iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju za leto 2020, ki ne bodo vpoklicane, se bodo prenesle za povračila kmetom na podlagi finančne discipline v letu 2021.

Na podlagi teh posodobitev Komisija predlaga povečanje ocen odhodkov za kmetijstvo za 188,9 milijona EUR v primerjavi s PP 2021. Za kritje potreb EKJS v letu 2021 so potrebne odobritve za prevzem obveznosti v višini 40 368,0 milijona EUR, kar vključuje znesek za Rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju. Ta skupni znesek natančno ustreza neto znesku EKJS v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, o katerem se je dogovoril Evropski svet, in upošteva spremenjene prerazporeditve med obema stebroma, ki so jih sporočile države članice. Ker potrebe presegajo neto sredstva EKJS za leto 2021, jih je treba prilagoditi prek mehanizma finančne discipline, katerega cilj je zmanjšati zneske, ki so na voljo za neposredna plačila, da se upoštevajo neto sredstva EKJS in vzpostavi krizna rezerva 22 .

5.Sveženj o prenosu nalog na šest izvajalskih agencij

5.1    Predložitev Odboru za izvajalske agencije

Komisija bo v prihodnjih dneh in v skladu s postopkom, določenim v Uredbi št. 58/2003 23 , Odbor za izvajalske agencije pozvala, naj poda mnenje o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o ustanovitvi nove generacije izvajalskih agencij. Hkrati bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poslala celoten sveženj dokumentov o prenosu nalog, vključno z informativnim dopisom, v katerem so navedeni glavni elementi predvidenega svežnja o prenosu nalog. Sveženj, ki bo predložen Odboru za izvajalske agencije, bo posodobljen tako, da bo odražal višino sredstev za programe porabe, za katere se predlaga prenos v skladu s političnim dogovorom, ki sta ga novembra 2020 dosegla Evropski parlament in Svet o naslednjem VFO.

Ustreznih podatkov za to dopolnilno pismo ni bilo mogoče pravočasno posodobiti, zato vse tabele v tem oddelku, vključno z zaposlovanjem v agencijah in predlagano izravnavo v Komisiji, še vedno temeljijo na sredstvih za programe porabe, določenih v dogovoru, dosežen na izrednem zasedanju Evropskega sveta julija 2020. Glede na znatno povečanje proračuna za nekatere programe, vključene v politični dogovor iz novembra 2020, ki so delno ali v celoti preneseni na izvajalske agencije (Erasmus, Obzorje Evropa, program EU za zdravje, Ustvarjalna Evropa, Pravice in vrednote), se bosta delegirani proračun in predlagano število zaposlenih v zadevnih agencijah ustrezno povečala. Vendar pa to ne bo vplivalo na predlagano razdelitev programov med izvajalske agencije.

V zvezi s tem namerava Komisija ohraniti enako število izvajalskih agencij. Vendar predlaga spremembo portfeljev agencij, da bi ustvarila več sinergij in prihrankov ter preprečila delitev programov ali podprogramov med različne agencije. Posledično se predlaga, da se dejavnosti Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano (CHAFEA) s sedežem v Luxembourgu prenesejo na agencije s sedežem v Bruslju ter hkrati ustanovi nova agencija v Bruslju. Predlaga se tudi, da se imena agencij prilagodijo prihodnjim portfeljem:

–Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA);

–Evropska izvajalska agencija za raziskave (nekdanja Izvajalska agencija za raziskave (REA));

–Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (nova agencija);

–Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (nekdanja Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA));

–Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (nekdanja Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA));

–Izvajalska agencija Evropskega svet za inovacije ter za mala in srednja podjetja (nekdanja Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME)).

Če bo mnenje Odbora za izvajalske agencije pozitivno in pod pogojem, da niti Evropski parlament niti Svet ne podata nobenih ugovorov ter da zakonodajni organ temeljne akte programov za obdobje 2021–2027 sprejme pravočasno, namerava Komisija čim prej sprejeti osnutek predloga o novi generaciji izvajalskih agencij za izvajanje novih programov Unije.

5.2    Predlagana raven odobritev za poslovanje za obdobje 2021–2027 za prenos izvajanja

Spodnja pregledna tabela vsebuje primerjavo po agencijah skupne ravni odobritev za poslovanje, ki jih upravljajo agencije v sedanjem in prihodnjem večletnem finančnem okviru, s številom človeških virov (ekvivalent polnega delovnega časa, EPDČ) in ustrezno subvencijo za kritje tekočih stroškov agencij.

Izvajalske agencije	Proračun, ki ga upravlja izvajalska agencija za obdobje 2014–2020 (v milijardah EUR)	EPDČ v izvajalskih agencijah 2020	Proračun za obdobje 2021–2027 (v milijardah EUR, po cenah iz leta 2018)	Predvideni EPDČ v izvajalskih agencijah leta 2027
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (nekdanja ERCEA)	13	529	12,3	457
Evropska izvajalska agencija za raziskave (nekdanja REA)	13	785	18,2	877
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (nova agencija)	–	–	13,2	404
Evropska Izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (nekdanja INEA)	34	313	39,1	474
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (nekdanja EACEA)	5	438	6,5	501
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (nekdanja EASME)	10	506	9,2	328
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano (CHAFEA)	1	79	–	–
Skupaj	75	2 650	98,4	3 041

5.3    Učinek na človeške in finančne vire v izvajalskih agencijah v letu 2021

Učinek delegiranih izglasovanih odobritev 24 na vrstice za subvencije za izvajalske agencije in EPDČ v letu 2021 je povzet v spodnji tabeli.

Izvajalska agencija	Proračun 2020		PP 2021		DP št. 1/2021		PP 2021 (vključno z DP 1)
	EPDČ	Subvencija za izvajalske agencije	EPDČ	Subvencija za izvajalske agencije	EPDČ	Subvencija za izvajalske agencije	EPDČ	Subvencija za izvajalske agencije	Δ EPDČ v primerjavi z letom 2020	Δ Subvencija za izvajalsko agencijo v primerjavi z letom 2020
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (nekdanja ERCEA)	529	51 319	529	–	–10	53 915	519	53 915	–1,89%	5,06%
Evropska izvajalska agencija za raziskave (nekdanja REA)	785	75 749	785	–	49	91,592	834	91,592	6,24%	20,92 %
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (nova agencija)	–	–	–	–	307	39 078	307	39 078	–	–
Evropska Izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (nekdanja INEA)	313	30 383	313	–	146	47,969	459	47,969	46,65%	57,88 %
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (nekdanja EACEA)	438	47 750	438	5,11	9	45,693	447	50 803	2,05%	6,39%
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (nekdanja EASME)	506	51 177	506	–	–119	43 744	387	43 744	–23,52 %	–14,52 %
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano (CHAFEA)	79	11 301	79	–	–79	0	0	0	–100%	–100%
Skupaj	2 650	267 679	2 650	5,11	302	321 991	2 952	327 101	11,40%	22,20 %

Ocenjeno število zaposlenih, ki jih potrebujejo izvajalske agencije v letu 2021, se je v primerjavi s proračunom za leto 2020 povečalo za 302 EPDČ (11,4 %). Ustrezni prispevek Unije se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 22,2 %.

5.4        Učinek na človeške vire v Komisiji

Uredba št. 58/2003 zahteva, da mora biti vsak prenos nalog na izvajalsko agencijo stroškovno učinkovit in skladen z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Kot je razvidno v zbirni tabeli v oddelku 5.2 zgoraj, bo to pomenilo večjo delovno obremenitev za izvajalske agencije v obdobju 2021–2027 in za učinkovito upravljanje programov bo potrebnih zaposlenih.

Del večje delovne obremenitve za izvajalske agencije bo posledica na novo prenesenih programov in nalog, ki jih trenutno izvajajo službe Komisije. Zaradi prenosa teh izvedbenih nalog se bo sorazmerno zmanjšalo število človeških virov v Komisiji, saj Komisija ne bo več izvajala teh nalog. Drugi del povečane delovne obremenitve v izvajalskih agencijah bo rezultat povečanih proračunov za že prenesene programe in novih programov. V teh primerih ni vpliva na delovno obremenitev Komisije, saj je bila naloga bodisi že prenesena bodisi se ni nikoli izvajala interno v Komisiji. V tem primeru Komisija predlaga sprostitev določenega števila osebja, da se zagotovi proračunska nevtralnost.

V preteklosti so bile „sproščenim“ človeškim virom dodeljene druge naloge v skladu s členom 13(6)(c) Uredbe Sveta št. 58/2003. Komisija bo v skladu s svojo zavezo, da bo zagotovila proračunsko nevtralnost v zvezi z upravnimi odhodki, zaradi prenosa dodatnih nalog upravljanja programov zmanjšala svoje človeške vire, da bi izravnala dodatne EPDČ v izvajalskih agencijah. Podobno se bodo zmanjšali tudi odhodki za „zamrznjena“ delovna mesta, da bi se upoštevale napotitve v izvajalske agencije.

V spodnji tabeli je prikazano, kakšno izravnavo zaradi dodatnih človeških virov v izvajalskih agencijah predlaga Komisija do leta 2027:

Izravnava zaradi povečanega števila človeških virov v izvajalskih agencijah	Človeški viri (EPDČ)
Povečanje virov za kritje tekočih stroškov šestih izvajalskih agencij, ki izhajajo iz prenosa dodatnih programov	+390
Zmanjšanje upravnih virov v razdelku 7 zaradi prenosa nalog, ki jih trenutno upravlja Komisija	–59
Zmanjšanje upravnih virov in virov za podporo v drugih razdelkih zaradi prenosa nalog, ki jih trenutno upravlja Komisija	–188

5.5        Prilagoditve, vključene v DP 1/2021

Prilagoditve, vključene v DP 1/2021, odražajo posledice predvidenega prenosa programov za obdobje 2021–2027 za vire tako na strani izvajalskih agencij kot tudi na strani Komisije za leto 2021. Pri slednji sta učinek neto zmanjšanje odobritev za plače v razdelku 7 „Evropska javna uprava“ v višini 2,5 milijona EUR in proračunsko nevtralna prerazporeditev odobritev znotraj ustreznih sredstev za zadevne delegirane programe.

V nomenklaturi se, kot je prikazano v spodnji tabeli, predlaga oblikovanje novih proračunskih vrstic pri vsakem prenesenem programu za subvencije šestim novim izvajalskim agencijam, in sicer poleg proračunskih vrstic, ki so že vključene v PP 2021 za prejšnje agencije. Ohranitev te vzporedne strukture bo zagotovila urejen prehod s sedanjih na prihodnje izvajalske agencije, ne glede na to, kdaj bodo vzpostavljene, saj je to močno odvisno od uradnega sprejetja večletnega finančnega okvira in temeljnih aktov programov za obdobje 2021–2027.

Nova izvajalska agencija	Nova vrstica za subvencije	Nov portfelj	Pravna predhodnica	Prenos nalog prejšnje agencije	Vrstica za subvencijo prejšnji agenciji	Prejšnji portfelj
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta	01 01 01 71	Obzorje Evropa	ERCEA	ERCEA	01 01 01 61	Obzorje 2020
Evropska izvajalska agencija za raziskave	01 01 01 72	Obzorje Evropa	REA	REA	01 01 01 62	Obzorje 2020
				EASME	01 01 01 63
	20 03 14 72	Osrednja podporna služba		REA	20 03 14 62	Osrednja podporna služba
	08 01 01 72	Evropski kmetijski jamstveni sklad		CHAFEA	08 01 01 66	Evropski kmetijski jamstveni sklad
	20 03 14 72	Raziskovalni program za premog in jeklo.		REA	–	–
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo	01 01 01 73	Obzorje Evropa	Nova	REA	01 01 01 62	Obzorje 2020
				EASME	01 01 01 63
	02 01 23 73	Instrument za povezovanje Evrope – Digitalno		INEA	02 01 21 64	Instrument za povezovanje Evrope
	02 01 30 73	Program za digitalno Evropo		–	–	–
	03 01 01 73	Program za enotni trg		CHAFEA	03 01 01 66	Varnost živil, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin
	06 01 05 73	Program EU za zdravje			06 01 05 66	Zdravje
Evropska Izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje	01 01 01 74	Obzorje Evropa	INEA	EASME	01 01 01 63	Obzorje 2020
				INEA	01 01 01 64
	02 01 21 74	Instrument za povezovanje Evrope – Promet		INEA	02 01 21 64	Instrument za povezovanje Evrope
	02 01 22 74	Instrument za povezovanje Evrope – Energetika
	02 01 40 74	Mehanizem za financiranje energije iz obnovljivih virov		–	–	–
	05 01 02 74	Kohezijski sklad (prispevek k instrumentu za povezovanje Evrope)		INEA	05 01 02 64	Kohezijski sklad (prispevek k instrumentu za povezovanje Evrope)
	08 01 03 74	Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo		EASME	08 01 03 63	Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo
	09 01 01 74	Instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov (LIFE)			09 01 01 63	Instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov (LIFE)
	09 01 03 74	Instrument za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod		–	–	–
	13 01 03 74	Vojaška mobilnost		–	–	–
	17 01 02 74	Sklad za inovacije		INEA	17 01 02 64	Sklad za inovacije
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo	07 01 02 75	Erasmus+	EACEA	EACEA	07 01 02 65	Erasmus+
	07 01 03 75	Evropska solidarnostna enota			07 01 03 65	Evropska solidarnostna enota
						Prostovoljci Evropske unije za humanitarno pomoč
	07 01 04 75	Ustvarjalna Evropa			07 01 04 65	Ustvarjalna Evropa
	07 01 05 75	Pravice in vrednote			07 01 05 65	Evropa za državljane
	15 01 01 75	Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje			15 01 01 65	Instrument partnerstva
						Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja
						Evropski instrument sosedstva
	16 01 01 75	Instrument za predpristopno pomoč III			16 01 01 65	Instrument za predpristopno pomoč II
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja	01 01 01 76	Obzorje Evropa	EASME	REA	01 01 01 62	Obzorje 2020
				EASME	01 01 01 63
	03 01 01 76	Program za enotni trg			03 01 01 63	Program EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME)
				CHAFEA	03 01 01 66	Potrošniki
	05 01 01 76	Evropski sklad za regionalni razvoj (medregionalne naložbe v inovacije)		–	–	–

Odobritve, ki ustrezajo subvenciji, predvideni za vsako novo agencijo v letu 2021 v svežnju o prenosu nalog, bodo začasno dodeljene vrsticam za subvencije prejšnjim agencijam, vendar bodo omejene na višino odobritev, vključenih v proračun za leto 2020, če bo ta nižja (z razliko, dodeljeno novi vrstici za subvencije, kjer je to ustrezno).

Enak „vzporedni“ pristop je uporabljen za kadrovske načrte: za šest novih izvajalskih agencij se predlaga vzpostavitev šestih novih kadrovskih načrtov, poleg tistih, ki so vključeni v PP 2021 za prejšnje agencije. V kadrovskih načrtih Komisije za leto 2021 ni nobenega zmanjšanja.

Vrstice za subvencije in kadrovski načrti prejšnjih izvajalskih agencij bodo združeni z novimi v spremembi proračuna leta 2021 ali v okviru proračunskega postopka za leto 2022.

6.Decentralizirane agencije

6.1    Evropska agencija za zdravila (EMA)

Farmacevtska industrija razvija številne izdelke v odziv na pandemijo COVID-19. Evropska agencija za zdravila (EMA) bo morala oceniti in odobriti zdravila in cepiva, ki se trenutno razvijajo in za katere se predlaga, da se dajo na trg. To ustvarja začasni vrhunec znanstvenega dela Evropske agencije za zdravila in njene usklajevalne vloge. Zato je od leta 2021 upravičena dvoletna okrepitev začasnega osebja za 40 začasnih uslužbencev. Finančni vpliv se bo kril z drugimi prihodki (pristojbine in takse) in ne bo vplival na prispevek Unije.

Poleg tega se po sprejetju jesenskega zdravstvenega svežnja 11. novembra 2020 predlaga dodatna in strukturna okrepitev vloge EMA. Cilj te pobude je zagotoviti, da se po vsej Uniji prepreči kritično pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov v izrednih zdravstvenih razmerah. Dodatno osebje bo EMA tudi omogočilo, da vzpostavi stalno delovno skupino za svetovanje o zdravilih med krizo in ponovno uporabi podatke o zdravju za regulativne namene v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora. Okrepitev vloge EMA bo zahtevala povečanje prispevka Unije za 28 milijonov EUR in dodelitev 29 dodatnih uslužbencev za leto 2021 (21 začasnih uslužbencev in 8 pogodbenih uslužbencev).

6.2        Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) stalno ocenjuje in sporoča sedanje in nastajajoče nevarnosti za zdravje ljudi zaradi nalezljivih bolezni ter daje priporočila za odziv na ravni Unije in nacionalni ravni. Trenutna pandemija je pokazala, da je močan ECDC ključni element Evropske zdravstvene unije. Navedeni jesenski zdravstveni sveženj je vključeval tudi zakonodajni predlog, namenjen krepitvi vloge agencije, kar bi ji omogočilo, da poveča podporo državam članicam s pripravami za pripravljenost in hitrimi intervencijami v primeru zdravstvene krize. Finančni učinek predloga zahteva povečanje prispevka Unije za 16 milijonov EUR in povečanje števila uslužbencev za leto 2021 (18 začasnih uslužbencev in 13 pogodbenih uslužbencev).

6.3    Evropska agencija za okolje (EEA)

Potem ko sta Svet in Parlament 18. junija 2020 sprejela uredbo o taksonomiji 25 , je treba glede na kadrovski načrt iz PP 2021 dodati še enega začasnega uslužbenca.

Poleg tega so agenciji dodeljene dodatne naloge v okviru osmega okoljskega akcijskega programa, ki zahtevajo 9 začasnih uslužbencev in 6 pogodbenih uslužbencev ter povečanje prispevka EU v višini 3,2 milijona EUR. To povečanje se izravna z ustreznim zmanjšanjem proračuna za program LIFE.

6.4    Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je leta 2020 doživela strm padec prihodkov iz pristojbin za svoje dejavnosti na področju zakonodaje o biocidih. Nastali primanjkljaj je treba izravnati z okrepitvijo prispevka Unije v višini 3,2 milijona EUR.

Agenciji so dodeljene tudi dodatne naloge na področju nevarnih kemikalij v okviru osmega okoljskega akcijskega programa, ki zahtevajo 1 začasnega uslužbenca in 1 pogodbenega uslužbenca ter povečanje prispevka Unije v višini 0,3 milijona EUR. To povečanje se izravna z ustreznim zmanjšanjem proračuna za program LIFE.

6.5    Evropski bančni organ (EBA)

Evropski bančni organ (EBA) je prilagodil razdelitev vračila presežka EBA iz leta 2019, zaradi česar je bil delež Unije večji. Povečani namenski prejemki zmanjšujejo potrebo po novih odobritvah v letu 2021 (–276 639 EUR).

6.6    Evropski urad za podporo prosilcem za azil (EASO)

Zaradi strukturnega pomanjkanja napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic je moral Evropski urad za podporo prosilcem za azil (EASO) del svojih nalog opraviti s pomočjo agencijskih delavcev. Ker pa njihovih delovnih pogodb ni mogoče trajno podaljšati, je EASO Komisijo obvestil, da namerava 58 agencijskih delavcev začasno nadomestiti s pogodbenimi uslužbenci s pogodbo za največ eno leto. Predlagana nadomestitev agencijskih delavcev s pogodbenimi uslužbenci ne bo vplivala na odobritve, predvidene za agencijo v PP 2021. EASO bo skupaj s Komisijo leto izkoristil za iskanje strukturne rešitve za pomanjkanje nacionalnih strokovnjakov, ki naj bi jih države članice napotile v EASO.

7.Spremembe razdelka 7 „Evropska javna uprava“

7.1        Indeksacija plač od 1. julija 2020

V skladu s členoma 64 in 65 kadrovskih predpisov 26 se osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije vsako leto posodobijo ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Eurostat v dogovoru z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in kažejo stanje v državah članicah na dan 1. julija.

Izračun posodobitve temelji na načelu vzporednosti med gibanjem dejanskih (brez inflacije) osebnih prejemkov uradnikov Unije in nacionalnih uradnikov v državah članicah. Odraža skupni učinek dveh glavnih spremenljivk:

§posebnega kazalnika (SI), ki odraža spremembe kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev v enotah centralne ravni države iz vzorca 11 držav članic, ki predstavljajo več kot 75 % BDP Unije;

§skupnega indeksa (JI), ki odraža letno inflacijo v Bruslju in Luxembourgu, izračunano s ponderiranjem nacionalne inflacije cen življenjskih potrebščin, kot je bila izmerjena s HICP 27 v Belgiji in CPI 28 v Luksemburgu v skladu s porazdelitvijo osebja EU, zaposlenega v teh državah članicah.

Ta dva elementa se pomnožita, da se dobi stopnja posodobitve.

Kot je določeno v členu 11 Priloge XI h kadrovskim predpisom (v nadaljnjem besedilu: določba o izjemi), se v primeru zmanjšanja realnega BDP Unije za tekoče leto, kot ga je napovedala Komisija, posebni kazalnik pa je pozitiven, za izračun vrednosti posodobitve uporabi le del posebnega kazalnika. Če se BDP zmanjša za več kot 3 %, bo posebni kazalnik za leto 2020 znašal 0 %. Vrednost posebnega kazalnika, ki ni bila uporabljena za posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin v letu 2020, je podlaga za izračun prihodnje posodobitve, ko bo kumulativno povečanje BDP Unije spet pozitivno.

V skladu z zadnjo napovedjo, ki jo je izdala Komisija, naj bi se realni BDP EU v koledarskem letu 2020 zaradi krize zaradi COVID-19 zmanjšal za 8,3 %. Zato se bo uporabila določba o izjemi, posebni kazalnik bo 0 %, posodobitev plač na dan 1. julija 2020 pa bo ustrezala samo gibanju skupnega indeksa JI za obdobje od julija 2019 do julija 2020.

Eurostat je v poročilu o letni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin, objavljenem 31. oktobra 2020, v skladu z določbami iz Priloge XI h Kadrovskim predpisom potrdil, da znaša skupni indeks JI 0,7 %, medtem ko je bila popravljena napovedana stopnja posodobitve plač od 1. julija 2020, uporabljena v PP 2021 (celoletni učinek), 0,9 %.

Odobritve v razdelku 7 večletnega finančnega okvira „Uprava“ za leto 2021 bi bilo zato treba zmanjšati za 22,0 milijona EUR, od tega 5,9 milijona EUR za Komisijo, 4,4 milijona EUR za pokojnine v vseh institucijah in 4,8 milijona EUR za vse druge institucije. Preostalo zmanjšanje v višini 7,0 milijona EUR se nanaša na evropske šole, za katere proračunski zahtevek v PP 2021 ustreza stopnji posodobitve plač v višini 3,1 %, tj. prvotni napovedani stopnji, ki jo je Komisija uporabila spomladi 2020 29 .

7.2        Povečanje za Evropski parlament

Evropski parlament je zahteval skupno povečanje v višini 4,6 milijona EUR za:

§preostale stroške gradnje stavb, predvidene za leto 2021, v višini 2,1 milijona EUR (dela, honorarji svetovalcev, začetno opremljanje in oprema za delovanje stavb ter vsi s tem povezani stroški), ter za stroške opremljanja in s tem povezane odhodke, zlasti za honorarje arhitektov ali inženirjev, kot jih je ocenil Evropski parlament;

§povečanje varnostne rezerve za znesek v višini 2,6 milijona EUR za kritje dodatnih odhodkov, ki izhajajo iz proračunskih odločitev, sprejetih med proračunskim letom, vključno s tistimi, ki so povezani s trenutno krizo zaradi COVID-19.

7.3        Povečanje za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD)

7.3.1    Dodatni viri za evropski mirovni instrument

Predlog o zunajproračunskem skladu, imenovanem evropski mirovni instrument, v višini 5,7 milijarde EUR v naslednjem večletnem finančnem okviru Evropski službi za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) dodeljuje odgovornost za številne nove naloge. Zlasti bo morala pripraviti, preizkusiti in spremljati določene elemente ukrepov pomoči, ki naj bi se financirali v okviru evropskega mirovnega instrumenta, pri čemer bodo njihovi politični, operativni in finančni vidiki zajeti v konceptualnih dokumentih, predlogih za ukrepe pomoči, ureditvah z upravičenci in drugih nadaljnjih ukrepih.

Ukrepi bi lahko zajemali finančno podporo tretji strani, zagotavljanje vojaške opreme in infrastrukture ali integriranih svežnjev, vključno z zagotavljanjem vojaške opreme in infrastrukture z vojaškim usposabljanjem prek misije EU za usposabljanje, ter nadaljnje blažilne in nadzorne ukrepe.

Pri predlogih ukrepov ESZD bi bilo treba upoštevati metodologijo v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi, ki po potrebi vključuje analizo občutljivosti za konflikte in okoliščin, oceno tveganja in učinka, morebitne blažilne ukrepe ter ureditve za spremljanje in ocenjevanje, da se zagotovi skladnost z načeli in zakonodajo EU ter mednarodnim pravom, zlasti s pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom.

Kadar ukrep pomoči vključuje zagotavljanje opreme in/ali infrastrukture, bo treba konceptualni dokument v postopku odločanja preoblikovati v podrobne sezname in tehnične specifikacije vojaške opreme in/ali infrastrukture z ocenami stroškov.

ESZD bo tudi pozvana, naj se glede finančnih vprašanj poveže z administratorji evropskega mirovnega instrumenta. Prav tako bi morala skleniti vse potrebne politične in tehnične sporazume z upravičenko (partnersko državo, mednarodno ali regionalno organizacijo), se usklajevati z državo izvoznico (skladnost zahtev za izdajo dovoljenj) ter po dostavi spremljati inventar ter izvajati obiske na kraju samem in fizične inšpekcije vojaške opreme in infrastrukture v vojaškem okolju.

ESZD ocenjuje, da za izvajanje teh novih nalog, ki ji jih je zaupal zakonodajalec, potrebuje 16 EPDČ (1 uradnik AD 13 (vodja oddelka), 1 uradnik AD 11, 2 uradnika AD 10 in 1 uradnik AD 7 + 5 pogodbenih uslužbencev + 6 napotenih nacionalnih strokovnjakov), ob začetnih stroških v proračunu za leto 2021 v višini 1 362 500 EUR.

7.3.1    Dodatni viri za konzularne službe

Pandemija COVID-19 je za konzulate po vsem svetu povzročila izredne razmere zaradi zelo strogih omejitev na področju prometa, zaradi katerih je bilo treba med marcem in junijem 2020 nujno repatriirati več kot pol milijona državljanov EU, ki so obtičali v tretjih državah. Čeprav so pristojnosti EU omejene na podporo usklajevanju konzularne pomoči, so se države članice, državljani in partnerji obrnili na institucije EU in zahtevali njihovo dejavno sodelovanje pri reševanju teh izrednih razmer.

Države članice so ob očitnem uspehu te obsežne operacije EU za repatriacijo v času, ko so številne med njimi zmanjševale svojo konzularno prisotnost, odkrito priznale in pozdravile vlogo EU. Manjše države članice so se skoraj v celoti zanašale na usklajevanje na ravni EU, večje države članice pa se zavedajo, da je vloga EU vse bolj pomembna tudi zanje. To je dejansko privedlo do prenosa dodatnih pristojnosti v zvezi s konzularnimi zadevami na delegacije EU.

ESZD si prizadeva okrepiti svoj oddelek za konzularne zadeve, da bi se lahko odzvala na jasna pričakovanja držav članic, da bo imela večjo vlogo pri usklajevanju konzularne pomoči ter okrepila vlogo in podobo EU v tretjih državah.

To bi ESZD omogočilo, da lahko pridobljene izkušnje hitro uporabi pri svojem delu in zagotovi temeljito analizo konzularne krize s konkretnimi podrobnostmi o vsaki njeni fazi, mehanizmih, uporabljenih za lažjo izvedbo olajšanje repatriacij, pregled najboljših praks, opaženih na terenu, ter opis glavnih izzivov in priložnosti.

Poleg tega bi s tem pripravili podlago za pregled pravnega okvira in institucionalnega okvira EU glede konzularnih zmogljivosti za krizno upravljanje.

Zahtevano povečanje za 1 uslužbenca AD 11 in 1 uslužbenca AD 7 ter 1 pogodbenega uslužbenca zahteva začetno povečanje proračuna ESZD za 303 800 EUR.

7.4    Premestitev nekaterih zaposlenih v delegacijah Unije iz Komisije v ESZD

V skladu s sporazumom o ravni storitve, sklenjenim med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) decembra 2010, je Komisija kot prispevek k skupnim upravnim nalogam še naprej financirala del osebja upravnih oddelkov delegacij Unije, ki jih upravlja ESZD. Zadevno osebje sestavljajo predvsem lokalni uslužbenci, pa tudi omejeno število pogodbenih uslužbencev, ki so večinoma odgovorni za podporo IT (tako imenovani regionalni uradniki za IT ali „RITO“).

Zato je osebje Komisije, ki dela v upravnih oddelkih delegacij Unije, uradno dodeljeno vsakemu od prispevajočih generalnih direktoratov (DEVCO, NEAR in FPI). To stanje povzroča neučinkovitost, vključno s podvajanjem dela na različnih ravneh za te službe Komisije (množenje upravnih aktov) brez kakršne koli dodane vrednosti kot tudi vzporedne upravne in finančne tokove.

Komisija v dogovoru z ESZD predlaga prerazporeditev osebja Komisije v upravnih oddelkih delegacij Unije v ESZD, s čimer bi poenostavili in racionalizirali njihove upravne in finančne tokove ter omogočili učinkovitejše upravljanje zadevnega osebja.

Večina pogodbenih uslužbencev, ki bodo premeščeni (18 od 19), so regionalni uradniki za IT, ki v okviru pristojnosti ESZD opravljajo zelo specializirane dejavnosti IT v delegacijah Unije. Zaposleni so v 12 regionalnih središčih. Če bi jih združili pod eno pristojnost, bi to poenostavilo upravljanje te skupine. To naj bi prineslo več koristi, poenostavitev in večjo učinkovitost, tako za regionalne uradnike za IT kot za upravo, in sicer v smislu organizacije regionalnih centrov, upravljanja pogodb, mobilnosti, ocenjevanja in napredovanja z vidika upravljanja stroškov službenih potovanj.

Kar zadeva lokalne uslužbence, bi premestitev v ESZD zagotovila večjo skladnost in doslednost pri izvajanju s tem povezane politike zaposlovanja ESZD. Komisija je na ESZD prenesla svoja pooblastila v zvezi z nekaterimi področji upravljanja lokalnih uslužbencev, vendar je ohranila odločitve o posebnih zadevah, kot so odobritev delovnih mest, letni ocenjevalni postopek, napredovanja, odobritev zunanjih dejavnosti in prenehanje zaposlitve. S prerazporeditvijo bi ESZD postala bolj samostojna pri upravljanju teh delovnih mest, vključno z objavljanjem prostih delovnih mest, izbirnim postopkom in zaposlovanjem osebja ter zapiranjem ali premeščanjem teh delovnih mest. Izboljšali bi se tudi pritožbeni postopki med ocenjevanjem in napredovanjem lokalnega osebja.

Predlagana prerazporeditev bi ESZD omogočila dodatno samostojnost pri upravljanju skupno 546 zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa, ki jih sestavlja 527 lokalnih uslužbencev in 19 pogodbenih uslužbencev, dodeljenih upravnim oddelkom v delegacijah Unije.

Z vidika odobritev se predlaga letna prerazporeditev 18,1 milijona EUR iz zunanjih instrumentov (v okviru razdelka 6) NDICI in IPA III (tj. 16,0 milijona EUR oziroma 2,1 milijona EUR) v oddelek ESZD (v okviru razdelka 7). Da bi se spoštovala splošna proračunska nevtralnost te prerazporeditve, se predlaga, da se ustrezna sredstva obeh zadevnih instrumentov ustrezno zmanjšajo. Posledično se bo povečana razpoložljiva razlika do zgornje meje za obveznosti iz razdelka 6 izravnala z ustreznim zmanjšanjem razlike do zgornje meje za obveznosti v razdelku 7 30 .

7.5    Prenos osrednje knjižnice s Komisije na Urad za publikacije

Komisija se je v okviru pregleda sinergij in učinkovitosti odločila, da bo upravljanje osrednje knjižnice Komisije od januarja 2021 prenesla na Urad za publikacije, s skupnim učinkom na raven odobritev omejenim na 7 888 EUR za leto 2021. Ta prenos zajema tudi prenos kadrovskih virov in virov IT.

Program posodobitve knjižnice, ki se je začel izvajati v zadnjih letih (približno 80 % nakupov v elektronski obliki), naj bi se s prenosom pospešil ter prinesel nadaljnje sinergije in dopolnjevanje z obstoječimi dejavnostmi urada za publikacije na istem področju upravljanja publikacij in informacij.

7.6    Prenos 2 delovnih mest v kadrovskem načrtu z Evropskega parlamenta na Komisijo

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o skupini CERT-EU (skupina za odzivanje na računalniške grožnje) 31 se dve delovni mesti iz kadrovskega načrta preneseta z Evropskega parlamenta na Evropsko komisijo, da se podpre delovanje CERT-EU.

Posledica tega prenosa je zmanjšanje za dve delovni mesti (AD 5) v kadrovskem načrtu Evropskega parlamenta, ki se preneseta v kadrovski načrt Komisije skupaj s povezanimi odobritvami (z neto učinkom v višini 39 000 EUR).

7.7    Prispevek ESZD k zagotavljanju osnovnih storitev Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO)

Od leta 2021 Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) drugim institucijam ne bo več zaračunaval stroškov osnovnih storitev (vključno z izračunom in plačilom plač in pokojnin, določitvijo individualnih pravic in stroškov službenih potovanj, povračilom stroškov strokovnjakov itd.). Zadevni proračun je bil zahtevan v oddelku proračuna Komisije, proračunska zahteva drugih institucij pa je bila ustrezno zmanjšana.

Vendar ESZD do podpisa novega sporazuma o ravni storitev med PMO in ESZD proračunske zahteve za leto 2021 ni zmanjšala za zadevni znesek. Da bi se izognili dvojnemu načrtovanju proračuna, je v oddelek Komisije vključeno zmanjšanje v višini 1,2 milijona EUR.

7.8    Vpliv pandemije COVID-19 na proračun Evropskih šol

Zaradi pandemije COVID-19 se morajo Evropske šole pripraviti na nadaljnja obdobja poučevanja na daljavo v letu 2021 in kupiti potrebno opremo. Poleg tega bo morda treba zaposliti dodatne učitelje, odvisno od razvoja razmer v posameznih razredih in pri učiteljih. Dodatne proračunske potrebe so bile ocenjene do konca šolskega leta 2020/2021, to pomeni, da zajemajo prvih osem mesecev leta 2021.

Hkrati je bila proračunska zahteva urada generalnega sekretarja Evropskih šol popravljena navzdol, da se upošteva dejstvo, da sredstva, ki so bila prvotno predvidena za organizacijo srečanj in službena potovanja, organizirana v korist sistema Evropskih šol kot celote, ne bodo potrebna.

Na podlagi zgornjih elementov se za Evropske šole zahteva 4 898 380 EUR dodatnih odobritev.

7.9    Učinek selitve prostorov Varuha človekovih pravic v Bruslju

Evropski varuh človekovih pravic zahteva dodatne odobritve za financiranje odhodkov, povezanih s selitvijo prostorov Varuha človekovih pravic v Bruslju. Informacije, na podlagi katerih je bila vložena ta zahteva, v času, ko so bile marca 2020 predložene ocene za proračun za leto 2021, niso bile na voljo.

Na podlagi informacij, ki so na voljo od začetka septembra, potrebe po povečanju proračuna varuha človekovih pravic znašajo 416 000 EUR.

8.Druge prilagoditve

8.1    Ciljno usmerjene okrepitve

8.1.1    Podpora turški skupnosti na Cipru

Unija ostaja zavezana rešitvi ciprskega vprašanja in turški skupnosti na Cipru. Glede na zaostritev regionalnih napetosti je treba proračun v primerjavi z ravnjo, predlagano v PP 2021, povečati za 6 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti.

Podpora Unije je potrebna za rešitev v okviru znanih parametrov Združenih narodov, tj. federacije z dvema območjema in dvema skupnostma, še bolj pa zdaj po izvolitvi vodje turške skupnosti na Cipru, ki žal podpira dvodržavni model. Zato je ključnega pomena, da Unija še naprej zagotavlja zadostno financiranje za program pomoči, da se nadaljujejo prizadevanja za podporo socialno-ekonomskemu razvoju turške skupnosti na Cipru in povezovanje obeh skupnosti pri konkretnih pobudah za sodelovanje.

8.1.2    Socialni dialog

Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, ki se uvajajo na ravni držav članic za ublažitev učinkov pandemije COVID-19 na delavce in podjetja. Vendar je socialno-ekonomski učinek pandemije na delodajalce in delavce močno vplival tudi na nacionalne organizacije socialnih partnerjev.

Zato je treba zagotoviti dodatno podporo, namenjeno evropskim in nacionalnim medpanožnim in sektorskim organizacijam delodajalcev in sindikatom, zlasti tistim, ki jih je kriza zaradi COVID-19 najbolj prizadela in ki so v najranljivejšem položaju, da se zagotovi izvajanje njihovih dejavnosti, obravnavajo zaposlitveni in socialni učinki krize zaradi COVID-19 ter okrepi odpornost organizacij delavcev in delodajalcev v razmerah, nastalih zaradi COVID-19.

Zato se v proračunski vrstici 07 20 04 06 „Posebne pristojnosti na področju socialne politike, vključno s socialnim dialogom“ doda 5 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti (in 4,4 milijona EUR v odobritvah plačil).

8.2    Prilagoditev nomenklature

DP 1/2021 poleg sprememb nomenklature, opisanih v prejšnjih oddelkih, vključuje tudi spodaj navedene prilagoditve.

8.2.1    Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (instrument NDICI)

PP 2021 je vključeval eno proračunsko postavko v geografskem programu za sosedstvo, „Podsaharska Afrika“, „Azija in Pacifika“ ter „Amerika in Karibi“. Ena sama proračunska postavka je bila vključena tudi za tematski proračunski vrstici „Globalni izzivi“ ter „Človekove pravice in demokracija“. Predlaga se nadaljnja razdelitev vsake od teh vrstic, da se dodatno poveča preglednost porabe, dodeljene vsaki zadevni podregiji ali komponenti.

V spodnji tabeli so prikazane spremembe za ta instrument v primerjavi s PP 2021:

Nomenklatura v PP 2021				Nomenklatura v DP 1/2021
15 02 01	Geografski programi	15 02 01 01	Evropsko sosedstvo	15 02 01 10 (nova)	Južno sosedstvo
				15 02 01 11 (nova)	Vzhodno sosedstvo
				15 02 01 12 (nova)	Sosedstvo – Čezmejno sodelovanje, teritorialno sodelovanje in podporni ukrepi
		15 02 01 02	Podsaharska Afrika	15 02 01 20 (nova)	Zahodna Afrika
				15 02 01 21 (nova)	Vzhodna in srednja Afrika
				15 02 01 22 (nova)	Južna Afrika in Indijski ocean
		15 02 01 03	Azija in Pacifik	15 02 01 30 (nova)	Bližnji vzhod in srednja Azija
				15 02 01 31 (nova)	Južna in Vzhodna Azija
				15 02 01 32 (nova)	Pacifik
		15 02 01 04	Amerika in Karibi	15 02 01 40 (nova)	Severna in Južna Amerika
				15 02 01 41 (nova)	Karibi
		15 02 01 05	Erasmus+ – Prispevek instrumenta NDICI	15 02 01 50	Erasmus+ – Prispevek instrumenta NDICI
		15 02 01 08	Evropski razvojni sklad – Vračila iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP	15 02 01 60	Evropski razvojni sklad – Vračila iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP
		15 02 01 06	Instrument NDICI – Oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije	15 02 01 70	Instrument NDICI – Oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije
		15 02 01 07	Instrument Evropske unije za okrevanje – Oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije	črtana	–
15 02 02	Tematski programi	15 02 02 01	Človekove pravice in demokracija	15 02 02 10 (nova)	Misije za opazovanje volitev – Človekove pravice in demokracija
				15 02 02 11 (nova)	Temeljne pravice in svoboščine – Človekove pravice in demokracija
		15 02 02 02	Organizacije civilne družbe	15 02 02 20	Organizacije civilne družbe
		15 02 02 03	Stabilnost in mir	15 02 02 30	Stabilnost in mir
		15 02 02 04	Globalni izzivi	15 02 02 40 (nova)	Ljudje – Globalni izzivi
				15 02 02 41 (nova)	Planet – Globalni izzivi
				15 02 02 42 (nova)	Blaginja – Globalni izzivi
				15 02 02 43 (nova)	Partnerstva – Globalni izzivi
15 02 03	Ukrepi za hitro odzivanje	15 02 03 01	Odzivanje na krize	15 02 03 10	Odzivanje na krize
		15 02 03 02	Odpornost	15 02 03 20	Odpornost
		15 02 03 03	Potrebe zunanje politike	15 02 03 30	Potrebe zunanje politike
15 02 04	Rezerva za nove izzive in prednostne naloge	15 02 04	Rezerva za nove izzive in prednostne naloge	15 02 04	Rezerva za nove izzive in prednostne naloge

8.2.2    Program za enotni trg

Glede na nedavni dogovor med sozakonodajalcema o ciljih programa za enotni trg se predlaga oblikovanje nove posebne proračunske postavke „Nadzor trga“ v členu 03 02 01 „Povečanje učinkovitosti notranjega trga“.

8.2.3    Socialna politika (vključno s socialnim dialogom)

Predlaga se razdelitev proračunske vrstice (in z njo povezanih odobritev), ki pokriva odhodke, povezane s socialno politiko (vključno s socialnim dialogom), da se ustvari nova vrstica, ki bo v celoti namenjena študijam ali raziskavam ali nepovratnim sredstvom za raziskovalne organizacije.

V spodnji tabeli so navedene spremembe v primerjavi s PP 2021:

Nomenklatura v PP 2021				Nomenklatura v DP 1/2021
07 20 04	Ukrepi, ki se financirajo v okviru pooblastil Komisije in posebnih pristojnosti, poverjenih Komisiji	07 20 04 06	Posebne pristojnosti na področju socialne politike, vključno s socialnim dialogom	07 20 04 06	Posebne pristojnosti na področju socialne politike, vključno s socialnim dialogom
				07 20 04 08 (nova)	Analiza in študije na področju socialnih razmer, demografije in družine

8.2.4    Okrepitev Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC)

Komisija je septembra sprejela predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo 32 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira na podlagi obstoječega EuroHPC, ki je bil ustanovljen oktobra 2018.

Na podlagi te odločitve so v DP 1/2021 vključene ustrezne proračunske vrstice za prispevke iz programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo (DEP) in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). V tej fazi niso v te nove vrstice dodeljene nobene odobritve, saj je treba natančen prispevek iz teh treh programov še določiti med njihovim strateškim načrtovanjem in pripravo programa.

8.2.5    Oblikovanje novih proračunskih vrstic za posvetovalna organa

Posvetovalna organa Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij sta se spomladi 2020 dogovorila o določitvi cilja za zmanjšanje emisij ogljika in s tem povezanem časovnem razporedu. Poleg drugih priporočil v zvezi z uresničevanjem tega cilja sta odbora zahtevala, da se v proračunskih oddelkih oblikuje nova proračunska vrstica brez odobritev za izravnavo emisij CO2 kot pripravljalni ukrep.

Zaradi časovnega okvira za politično odločitev o uvedbi sistema za emisije ogljika odbora v PP 2021 nista mogla zahtevati novih proračunskih vrstic (brez odobritev) za kompenzacijo emisij CO2.

8.2.6    Črtanje proračunskih vrstic v oddelku Evropskega nadzornika za varstvo podatkov

DP 1/2021 vključuje črtanje treh vrstic v naslovu 3 oddelka Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

8.3    Tehnične posodobitve

8.3.1    Sprememba kadrovskih načrtov po uporabi člena 53(1) finančne uredbe

V letu 2020 sta Evropski odbor regij in Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremenila svoja kadrovska načrta v skladu s pogoji iz člena 53(1) finančne uredbe.

Za Odbor regij je ta operacija vključevala preoblikovanje enega stalnega delovnega mesta AD 9 v eno začasno delovno mesto AD 9 ter enega delovnega mesta AST 4 v eno delovno mesto AST/SC 5, za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov pa preoblikovanje v kadrovskem načrtu Evropskega odbora za varstvo podatkov enega delovnega mesta AST 1 v eno delovno mesto AST/SC 2.

Za vsako od teh preoblikovanj je potrebna sprememba s tem povezanih kadrovskih načrtov za leto 2021. Za Odbor pomeni to tudi omejeno zmanjšanje sredstev (–2 705 EUR).

8.3.1    Spremembe besedila nekaterih proračunskih opomb

Poleg prilagoditev, povezanih s prispevkom instrumenta NextGenerationEU (glej oddelek 2.5 zgoraj), DP 1/2021 vključuje tudi tehnične spremembe nekaterih proračunskih opomb, ki so prikazane v proračunski prilogi.

9.Zbirna tabela po razdelkih VFO

V EUR
Razdelek		Predlog proračuna za leto 2021		Dopolnilno pismo št. 1/2021		Predlog proračuna za leto 2021
						(vključno z DP 1/2021)
		OPO	OP	OPO	OP	OPO	OP
1.	Enotni trg, inovacije in digitalno	21 359 970 100	17 573 316 806	–665 439 753	–404 704 406	20 694 530 347	17 168 612 400
Zgornja meja		21 805 000 000		–886 000 000		20 919 000 000
Razlika do zgornje meje		445 029 900		–220 560 247		224 469 653
2.	Kohezija, odpornost in vrednote	51 487 150 161	62 625 181 841	1 396 134 087	3 579 956 198	52 883 284 248	66 205 138 039
Zgornja meja		51 730 000 000		1 056 000 000		52 786 000 000
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti				97 768 248		97 768 248
Razlika do zgornje meje		242 849 839		–242 365 839		484 000
2a	Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija	47 149 471 441	58 687 290 538	1 041 044 559	3 180 607 007	48 190 516 000	61 867 897 545
Zgornja meja		47 150 000 000		1 041 000 000		48 191 000 000
Razlika do zgornje meje		528 559		–44 559		484 000
2b	Odpornost in vrednote	4 337 678 720	3 937 891 303	355 089 528	399 349 191	4 692 768 248	4 337 240 494
Zgornja meja		4 580 000 000		15 000 000		4 595 000 000
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti				97 768 248		97 768 248
Razlika do zgornje meje		242 321 280		–242 321 280
3.	Naravni viri in okolje	58 441 127 005	56 249 546 448	81 685 531	552 385 050	58 522 812 536	56 801 931 498
Zgornja meja		58 656 000 000		–32 000 000		58 624 000 000
Razlika do zgornje meje		214 872 995		–113 685 531		101 187 464
Od tega: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) – Odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila		40 179 072 000	40 164 860 883	188 882 000	188 882 000	40 367 954 000	40 353 742 883
Razlika do zgornje meje		40 932 000 000		–7 000 000		40 925 000 000
Prerazporeditve med stebroma		–753 928 000		196 882 000		–557 046 000
Razlika zaradi zaokroževanja, izključena pri izračunu razlike do zgornje meje		1 000 000		–1 000 000
Razlika do zgornje meje za EKJS
4.	Migracije in upravljanje meja	3 060 813 759	2 723 483 549	–721 484 000	23 262 429	2 339 329 759	2 746 745 978
Zgornja meja		3 287 000 000		–820 000 000		2 467 000 000
Razlika do zgornje meje		226 186 241		–98 516 000		127 670 241
5.	Varnost in obramba	2 189 025 780	1 810 456 628	–479 764 339	–1 139 828 385	1 709 261 441	670 628 243
Zgornja meja		2 359 000 000		–554 000 000		1 805 000 000
Razlika do zgornje meje		169 974 220		–74 235 661		95 738 559
6.	Sosedstvo in svet	16 113 620 000	10 418 805 355	–53 405 718	360 653 839	16 060 214 282	10 779 459 194
Zgornja meja		16 179 000 000		68 000 000		16 247 000 000
Razlika do zgornje meje		65 380 000		121 405 718		186 785 718
7.	Evropska javna uprava	10 451 225 171	10 452 500 260	5 912 740	5 912 740	10 457 137 911	10 458 413 000
Zgornja meja		10 875 000 000		–240 000 000		10 635 000 000
Razlika do zgornje meje		423 774 829		–245 912 740		177 862 089
Od tega: upravni odhodki institucij		8 032 227 818	8 033 502 907	12 421 811	12 421 811	8 044 649 629	8 045 924 718
Razlika do zgornje meje		8 467 000 000		–250 000 000		8 217 000 000
Razlika do zgornje meje		434 772 182		–262 421 811		172 350 371
Skupaj		163 102 931 976	161 853 290 887	–436 361 452	2 977 637 465	162 666 570 524	164 830 928 352
Zgornja meja		164 891 000 000	165 599 000 000	–1 408 000 000	541 000 000	163 483 000 000	166 140 000 000
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti			582 907 835			97 768 248	641 077 815
Razlika do zgornje meje		1 788 068 024	4 328 616 948	–873 870 300	–2 378 467 485	914 197 724	1 950 149 463
	Drugi posebni instrumenti	3 643 250 000	1 661 812 000	–2 172 415 000	–368 362 000	1 470 835 000	1 293 450 000
Vse skupaj		166 746 181 976	163 515 102 887	–2 608 776 452	2 609 275 465	164 137 405 524	166 124 378 352

(1)      UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2)    COM(2020) 300 final z dne 27. julija 2020.

(3)      Izredno zasedanje Evropskega sveta 10/20, 21. julij 2020.

(4)      Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

(5)      Potrebna raven odobritev za vrstice za upravno podporo je bila ponovno ocenjena za vsak program posebej in zato ni sistematično vključena v sorazmerne prilagoditve.

(6)      Uredba (EU) 2020/872 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izredne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na izbruh COVID-19.

(7)      Zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti se izravna s programoma instrumentov IPA in NDICI (geografska stebra).

(8)      Povečanje odobritev za prevzem obveznosti se izravna z ustreznim zmanjšanjem rezervacij za EFSD+ v letu 2021, kar bo izravnano s povečanjem rezervacij za EFSD+ v obdobju 2022–2027.

(9)    COM(2020) 423 final z dne 3. junija 2020.

(10)      Ena proračunska vrstica v naslovu 30 „Rezerve“ in ena proračunska vrstica v naslovu 17 „Odhodki zunaj letnih zgornjih meja večletnega finančnega okvira“, na podlagi modela, ki se že uporablja za ESPG.

(11)      COM(2020) 456 final z dne 27. maja 2020.

(12)      COM(2020) 446 final z dne 28. maja 2020.

(13)      COM(2020) 451 final z dne 28. maja 2020.

(14)      Evropski parlament jo je sprejel 17. septembra 2020, vendar še ni objavljena v Uradnem listu (Komisija jo je 28. avgusta 2020 predložila kot predlog spremembe proračuna št. 8/2020).

(15)      Evropski parlament jo je sprejel 17. aprila 2020 (UL L 126, 21.4.2020).

(16)      COM(2018) 614 final z dne 7. septembra 2018.

(17)      JOIN(2020) 11 final z dne 8. aprila 2020.

(18)      V skladu s členom 7 statuta EIS bo ta znesek ustrezal 20 % nominalne vrednosti, ki jo je treba vplačati ob vpisu (poleg plačila vplačanega presežka ob nakupu). Preostalih 80 % predstavlja omejeno pogojno obveznost za Unijo, povezano z možnostjo, da se zahteva nadaljnje plačilo vpisanega, vendar ne vplačanega kapitala.

(19)      Točen znesek neto sredstev EKJS je 40 367,954 milijona EUR. Zadevne države članice so v skladu s členi 7(2), 11(6), 14(1) in 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 priglasile dodatne prerazporeditve v višini 1 157,704 milijona EUR iz EKJS v EKSRP in 600,658 milijona EUR iz EKSRP v EKJS. Posledična neto prerazporeditev iz EKJS v EKSRP, tj. 557,046 milijona EUR, se odšteje od posebne zgornje meje za EKJS za leto 2021 v višini 40 925 milijonov EUR v okviru novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in prišteje k ustreznim nacionalnim sredstvom za EKSRP v letu 2021. Na splošno so take prerazporeditve med obema stebroma SKP proračunsko nevtralne, kar zadeva zgornjo mejo razdelka 3.

(20)      Znesek potreb ustreza novim odobritvam v višini 40 368,0 milijona EUR skupaj z namenskimi prejemki v višini 619,0 milijona EUR.

(21)      Ta ocena temelji na izjavah o dejanskih odhodkih, ki so jih predložile države članice za obdobje od 1. septembra 2020 do 15. oktobra 2020. Do konca leta bodo izvedeni še manjši popravki v zvezi s temi izjavami in odhodki v okviru neposrednega upravljanja.

(22)      Prilagoditvena stopnja za neposredna plačila v okviru mehanizma finančne discipline za koledarsko leto 2020 je določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/862 z dne 19. junija 2020 z 2,140411 % na podlagi PP 2021. Komisija bo to stopnjo ustrezno posodobila ob upoštevanju sprememb, predlaganih v tem dopolnilnem pismu, kar bo privedlo do nekoliko višje stopnje 2,906192 %.

(23)      Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

(24)      Ta tabela ne vključuje odobritev/osebja, povezanih s tretjim stebrom JRC, Skladom za inovacije in Skladom za obnovljive vire energije. Zajeti so število zaposlenih in odobritve, povezane z izvajanjem raziskovalnega programa za premog in jeklo.

(25)      Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088.

(26)      Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL P 045, 14.6.1962, str. 1385).

(27)      Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin

(28)      Indeks cen življenjskih potrebščin.

(29)      Ta stopnja je temeljila na jesenski napovedi iz leta 2019 in je bila uporabljena pri začetni notranji pripravi poročila Komisije o načrtu prihodkov in odhodkov. Spomladi 2020 je bila posodobljena za končni PP 2021 za vse institucije, razen za evropske šole.

(30)

     Prerazporeditev vključuje tudi skupne stroške (v zvezi s stavbami in povezanimi stroški infrastrukture) za 177 lokalnih uslužbencev, katerih plače in skupne stroške je prej plačeval Evropski razvojni sklad (ERS). ERS bo od leta 2021 del instrumenta NDICI, zato se bo tudi letni znesek v višini 5,6 milijona EUR prerazporedil na ESZD za skupne stroške tega osebja. Vendar ta letna prerazporeditev ne bo vplivala na raven „svežih“ odobritev v instrumentu NDICI, saj bi se krila iz preostalih namenskih prejemkov ERS v proračun Unije.

(31)      UL C 12, 13.1.2018, str. 1, Priloga II.

(32)      COM(2020) 569 final z dne 18. septembra 2020.