EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.12.2020

COM(2020) 711 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU

Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU

Uvod

Okrepitev Listine EU o temeljnih pravicah za spopadanje z novimi izzivi

Listina EU o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki je bila razglašena pred 20 leti, pravno pa je zavezujoča od leta 2009 1 , 2 je pomenila kvantni preskok v evropskem povezovanju. Z njo se je pomenljivo znova potrdilo, da je EU osnovana na temeljnih pravicah, demokraciji in pravni državi 3 . Te vrednote so tesno povezane. Temeljne pravice so lahko v življenju ljudi učinkovite samo v družbi, v kateri neodvisna sodišča zagotavljajo njihovo varstvo ter v kateri je prostor za odprto in informirano demokratično razpravo, v pri kateri sodelujejo neodvisni mediji in dejavna civilna družba.

Listina se za institucije EU uporablja pri vseh njihovih ukrepih. V strategiji Evropske komisije za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji iz leta 2010 4 je bilo poudarjeno, kako pomembno je, da EU daje zgled, in predstavljeno, kako bo Komisija zagotovila, da v celoti spoštuje Listino. Listina se uporablja tudi za države članice, ko izvajajo pravo EU, in v strategiji je bila izražena odločenost Komisije, da za zagotovitev spoštovanja uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo.

V zadnjem desetletju je Listina pripomogla k večjemu spodbujanju in varstvu temeljnih pravic ljudi v EU. Spodbudila je novo zakonodajo EU, s katero se neposredno varujejo in spodbujajo nekatere ključne pravice. Glavni primeri tega so nova pravila o varstvu podatkov, enakosti spolov, zaščiti žvižgačev, poštenem sojenju in pravici do obrambe ter žrtvah kaznivih dejanj 5 . Sodna praksa Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), ki vsebuje sklicevanje na Listino, se je zelo razvila 6 na najrazličnejših področjih politike 7 . Agencija EU za temeljne pravice se je razvila v zaupanja vreden organ EU, ki zagotavlja primerljive podatke in analizo na področju temeljnih pravic ter tako podpira delo institucij EU in držav članic 8 . V EU se je znatno povečalo tudi število neodvisnih nacionalnih institucij in organov za varstvo človekovih pravic 9 , s čimer se postavljajo trdni temelji za uveljavljanje pravic posameznikov v praksi.

Vendar varstva temeljnih pravic ne smemo jemati za samoumevnega. Deset let pozneje se pojavljajo novi izzivi, na primer na področju migracij in varnosti ter nedavno med krizo zaradi COVID-19, ki je prinesla omejitve različnih temeljnih pravic in svoboščin 10 ter povečala neenakost. Zeleni prehod 11 in digitalna preobrazba prinašata nove priložnosti, da temeljne pravice postanejo učinkovitejše, vendar pomenita tudi izzive. Čeprav je na primer digitalna avtomatizacija ključno gonilo napredka, saj povečuje učinkovitost in omogoča nove načine obdelave podatkov, lahko tudi prispeva k hitrejšemu razširjanju nezakonitega sovražnega govora, ljudem omejuje svobodo izražanja, krepi nadzor, povzroča resno diskriminacijo 12 , škoduje otrokom in povečuje ranljivost nekaterih skupin 13 . Učinkovito izvajanje temeljnih pravic je osnovni pogoj za izpolnitev zaveze EU, da nihče ne bo prezrt.

Zaradi teh novih izzivov in razvoja dogodkov je treba obnoviti zavezanost zagotavljanju, da institucije EU in države članice v celoti uporabljajo Listino.

Uresničevanje Listine v dobro vseh

V tej strategiji so predlagani konkretni ukrepi za okrepitev uporabe Listine, zlasti v državah članicah. Osredotočena je na štiri področja:

1.zagotavljanje učinkovite uporabe Listine v državah članicah;

2.krepitev vloge organizacij civilne družbe, zagovornikov pravic in delavcev v pravni stroki;

3.spodbujanje uporabe Listine kot vodila za institucije EU;

4.ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah na podlagi Listine.

Strategija temelji na pozivih Evropskega parlamenta k boljšemu spremljanju uporabe Listine v državah članicah 14 , sklepih Sveta, v katerih so opredeljeni načini za izboljšanje uporabe Listine 15 , in prispevkih držav članic 16 .

Ukrepi, predstavljeni v tej strategiji, bodo osredotočeni na preprečevanje, spodbujanje, izvajanje in izvrševanje.

Zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic in vrednot EU je skupna odgovornost in zanj si morajo skupaj prizadevati vsi, ki jih to zadeva: institucije, organi in agencije EU, nacionalni in lokalni 17 organi, vključno z organi kazenskega pregona, zagovorniki pravic 18 , zakonodajalci, sodniki in drugi delavci v pravni stroki ter organizacije civilne družbe, dejavne na področju temeljnih pravic. Vsi ti ključni akterji za učinkovito uporabo Listine imajo vlogo pri njenem uresničevanju v življenju ljudi.

Komisija je pri pripravi te nove strategije pazljivo prisluhnila deležnikom in širši javnosti. V okviru tega je izvedla raziskavo Eurobarometer 19 glede ozaveščenosti javnosti o Listini, ki je pokazala, da ljudje niso dovolj seznanjeni s svojimi pravicami iz Listine in bi želeli več informacij, med drugim o tem, kam naj se obrnejo za uveljavljanje pravnega varstva. Posvetovanja 20 so pokazala potrebo po tem, da se opredelijo načini za podporo akterjem, vključenim v izvrševanje Listine, pri njeni učinkoviti uporabi v korist vseh.

Zavezanost EU spodbujanju vrednot EU

Ta strategija dopolnjuje akcijski načrt za evropsko demokracijo 21 in prvo poročilo o stanju pravne države 22 , ki skupaj ponazarjata poglobljen pristop Komisije k spodbujanju in varovanju temeljnih vrednot, na katerih temelji EU.

V strategiji je poudarjena vseobsegajoča narava Listine, pri čemer ta strategija dopolnjuje ciljno usmerjena prizadevanja, da bi pravice in vrednote EU postale oprijemljivejše na področjih, kot so pravice žrtev in njihov dostop do pravnega varstva 23 , enakost in vključenost 24 , boj proti rasizmu in pluralizem 25 , socialne pravice ter vključujoče izobraževanje in usposabljanje 26 , ekonomske pravice 27 , pravice državljanov EU 28 in otrokove pravice 29 .

Vsa ta področja dela se medsebojno krepijo za učinkovito varstvo temeljnih pravic v EU.

Listina se uporablja v povezavi z nacionalnimi in mednarodnimi sistemi za varstvo temeljnih pravic, kar vključuje ustavne tradicije in mednarodne obveznosti, ki so skupne državam članicam 30 .

V tem okviru pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah za Komisijo ostaja prednostna naloga. Če EU resnično želi okrepiti temeljne pravice, mora biti odprta za zunanji nadzor. Komisija je za dosego tega cilja združila moči s Svetom Evrope, kar bo prispevalo k nadaljnji poglobitvi povezav med okviroma temeljnih pravic in njuni učinkoviti uporabi na terenu.

EU kot globalni akter na področju človekovih pravic

Spodbujanje vrednot in temeljnih pravic EU je tudi pomemben del prizadevanj EU na svetovnem prizorišču. Način, kako EU notranje obravnava vprašanja temeljnih pravic, pomembno vpliva na njene odnose s tretjimi državami na dvostranski, regionalni in večstranski ravni. Ker se po vsem svetu povečuje pritisk na demokracijo, pravno državo in človekove pravice, sta varstvo človekovih pravic in podpora demokraciji po vsem svetu ključni prednostni nalogi zunanjega delovanja EU 31 . EU ima trden in skladen pristop med svojimi notranjimi politikami na področju temeljnih pravic in tem, kako temeljne pravice vključuje v svoje delo z zunanjimi partnerji, kar dokazujeta novi akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo 32 ter akcijski načrt za enakost spolov III 33 , v skladu s cilji trajnostnega razvoja 34 . EU spodbuja spoštovanje človekovih pravic tudi s svojo trgovinsko politiko.

1 – Zagotavljanje učinkovite uporabe Listine v državah članicah

1.1 Vzpostavljanje partnerstev z državami članicami za učinkovito uporabo Listine

Listina je pravno zavezujoč instrument, ki se za države članice uporablja „samo, ko izvajajo pravo Unije“ 35 . Njen namen ni razširiti področje uporabe prava Unije 36 . Področje uporabe Listine dejansko odraža področje uporabe samega prava EU: „Listina je ‚odsev‘ prava EU. To v bistvu pomeni, da je treba Listino uporabljati v vseh položajih, ki jih ureja pravo EU“ 37 .

Ker je pravni red EU čedalje obsežnejši, se Listina uporablja v vse več zadevah in na vse več področjih. To ponazarja sodna praksa Sodišča o uveljavljanju pravice do učinkovitega pravnega sredstva 38 , ki se je razvila na področjih, kot so obdavčitev, azil in migracije, neodvisnost sodstva ali enako obravnavanje pri zaposlovanju 39 . Sodišče se je nedavno sklicevalo tudi na lastninsko pravico 40 za okrepitev varstva tujih vlagateljev na notranjem trgu 41 .

Nacionalne in lokalne uprave, parlamenti držav članic in njihovi organi kazenskega pregona imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju in varstvu pravic iz Listine. Komisija namerava tesno sodelovati z nacionalnimi in lokalnimi organi držav članic, da bi zagotovila dosledno uporabo Listine in zakonodaje EU, s katero se spodbujajo in varujejo pravice, zapisane v Listini.

Preprečevanje – Komisija pripisuje velik pomen dialogu z državami članicami ter jih je pripravljena podpreti pri učinkovitem prenosu in izvajanju prava EU 42 . Reden dialog z državami članicami in organi kazenskega pregona 43 je ključnega pomena za izmenjavo praks in obravnavo pomislekov, povezanih z izvajanjem in izvrševanjem Listine ter s tem povezanega prava EU. Tako se lahko že v zgodnji fazi rešijo morebitna vprašanja glede nezdružljivosti.

Spodbujanje in izvajanje – Posvetovanja 44 kažejo, da sta uporaba Listine in ozaveščenost o njej v nacionalnih in lokalnih upravah ter parlamentih slabi. Da bi države članice izpolnile svoje obveznosti na podlagi prava EU, je pomembno, da spodbujajo razvoj orodij, mehanizmov za spremljanje, usposabljanja in strategij za zagotovitev, da so pobude na področju prava EU skladne z Listino 45 . Države članice bi morale spodbujati medsebojno učenje z izmenjavo dobrih praks pri uporabi Listine in ozaveščanju o njej, med drugim na lokalni ravni 46 , na posebni spletni strani, ki jo je Komisija dala na voljo na evropskem portalu e-pravosodje 47 . Svet bi lahko take izmenjave spodbujal tudi v svoji delovni skupini za temeljne pravice, državljanske pravice in prosto gibanje oseb (FREMP), kar je v skladu z njegovimi sklepi o Listini iz leta 2019 48 .

Usklajevanje – Posvetovanja so tudi pokazala, kako pomembna sta sodelovanje in komunikacija med različnimi ravnmi države z institucijami EU ter zagovorniki pravic in organizacijami civilne družbe. Komisija v zvezi s tem države članice spodbuja, naj imenujejo informacijsko točko za Listino, da se olajša pretok informacij in dobrih praks v zvezi z Listino ter uskladijo prizadevanja za krepitev zmogljivosti v državi 49 . Informacijska točka bi lahko tudi posredovala informacije institucijam EU in iz njih.

Izvrševanje – Komisija kot varuhinja Pogodb zagotavlja, da je nacionalna zakonodaja skladna s pravom EU, tako da lahko ljudje uveljavljajo svoje pravice, vključno s temeljnimi pravicami, in uživajo vse koristi zakonodaje EU. Komisija znova potrjuje svojo zavezanost spremljanju uporabe Listine in z njo povezane zakonodaje EU, krepitvi dialoga z državami članicami in začetku postopkov za ugotavljanje kršitev v primeru kršitve prava EU. Še naprej bo pozorno spremljala primere, ko država članica pri izvajanju prava EU sistematično ne uporablja Listine 50 . 

Komisija bo od leta 2021 predstavljala novo letno poročilo o uporabi Listine v EU, v katerem bo v nasprotju s prejšnjimi poročili Komisije o Listini podrobneje obravnavana uporaba Listine v državah članicah in ki bo Komisiji omogočilo nadaljnji vpogled za oceno skladnosti nacionalne zakonodaje s pravom EU. Komisija bo uporabila tematski pristop, pri čemer se bo osredotočila na strateško pomembna področja, urejena s pravom EU. Novo letno poročilo o uporabi Listine bo skupaj z letnim poročilom o stanju pravne države pripomoglo k nadaljnjemu zagotavljanju spoštovanja temeljnih vrednot v EU.

Komisija bo sodelovala z drugimi institucijami in agencijami EU, zlasti Agencijo EU za temeljne pravice 51 , da bi zbrala informacije in podatke, ki jih potrebuje za poročilo. Oprla se bo na delo obstoječih strokovnih skupin držav članic 52 ter izhajala iz informacij, ki jih zagotavljajo ugledni viri, kot so organi Združenih narodov in Sveta Evrope, pravosodne mreže, organizacije civilne družbe, zagovorniki pravic in nove informacijske točke za Listino.

Leta 2021 se bo novo poročilo o uporabi Listine osredotočilo na temeljne pravice v digitalni dobi. Poročilo bi moralo spodbuditi odkrito in odprto medinstitucionalno razpravo z Evropskim parlamentom in Svetom ter razprave v državah članicah, med drugim tudi v nacionalnih parlamentih. S temi razpravami bi se podprla prizadevanja držav članic za usklajenost z Listino pri izvajanju prava EU.

1.2 Zagotavljanje uporabe Listine pri financiranju EU

Financiranje EU je ključno za podporo izvajanju politik EU v državah članicah. Države članice in Komisija morajo zagotoviti, da so vsi projekti, ki jih financira EU, skladni s pravom EU, vključno z Listino o temeljnih pravicah, kjer je ustrezno.

Komisija je pred kratkim sprejela ukrepe, da bi državam članicam pomagala zagotoviti, da programe, ki jih financira EU, izvajajo v skladu z zadevnimi določbami Listine. Natančneje, njen predlog uredbe o skupnih določbah 53 , ki določa pravila za naslednji proračun EU za obdobje 2021–2027, vsebuje „omogočitveni pogoj“ 54 , ki se nanaša na Listino. Konkretno to pomeni, da morajo biti za vse programe, podprte iz skladov EU, zajetih z uredbo o skupnih določbah 55 (v nadaljnjem besedilu: skladi iz uredbe o skupnih določbah), vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za zagotovitev njihove skladnosti z Listino, in sicer od njihove zasnove do njihovega izvajanja 56 .

V skladu z uredbo o skupnih določbah 57 morajo države članice vzpostaviti naslednje:

– Ureditve, ki zagotavljajo, da so programi, podprti s skladi iz uredbe o skupnih določbah, in njihovo izvajanje skladni z zadevnimi določbami Listine. Države članice bi morale v okviru teh ureditev na primer določiti vlogo in naloge različnih organov in teles, vključenih v zagotavljanje skladnosti programov z Listino, ter pojasniti, kako se bo skladnost z Listino preverjala skozi celotno obdobje izvajanja programov.

– Ureditev poročanja odborom za spremljanje 58  o primerih neskladnosti operacij, podprtih s skladi iz uredbe o skupnih določbah, z Listino in pritožbah v zvezi z Listino. Države članice bi na primer morale pojasniti, kako in kako pogosto bodo o teh zadevah poročale odborom za spremljanje. Pri poročanju bi bilo treba navesti, kateri popravni ukrepi so bili sprejeti, kaj bo storjeno, da bi se taki primeri v prihodnje preprečili, in kateri mehanizmi pravnih sredstev so ali so bili vzpostavljeni.

Države članice morajo ob pripravi programov te ureditve sporočiti Komisiji, ki bo ocenila, ali je izpolnjen „omogočitveni pogoj“.

V skladu s pravili, ki veljajo za novo programsko obdobje, bi morali odbori za spremljanje vključevati organe za temeljne pravice 59 , ki bodo pomagali ocenjevati skladnost z Listino. Nacionalne institucije za človekove pravice bi glede na svoj neodvisen status in strokovno znanje lahko imele ključno vlogo pri zagotavljanju, da so programi, ki jih financira EU, zasnovani in se izvajajo v skladu z Listino 60 .

Države članice bi morale v sodelovanju s Komisijo s tehnično pomočjo podpreti nacionalno in lokalno osebje pri zasnovi in izvajanju programov v skladu z Listino, in sicer na podlagi smernic, oblikovanih za zagotovitev spoštovanja Listine pri financiranju EU 61 . Države članice se tudi spodbujajo k medsebojnemu usklajevanju za dosledno izvajanje „omogočitvenega pogoja“ v vsej EU. Nacionalna kontaktna točka bi olajšala tako sodelovanje in usklajevanje 62 .

Komisija bo skupaj z državami članicami spremljala in zagotavljala, da bodo pritožbe v zvezi z Listino pri izvajanju financiranja EU sistematično ustrezno obravnavane in se bo v zvezi z njimi nadalje ukrepalo.

2 – Krepitev vloge organizacij civilne družbe, zagovornikov pravic in delavcev v pravni stroki

2.1 Zaščita in podpora organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic

Podporno okolje

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic so bistveni za zdravo demokracijo in družbo, v kateri lahko ljudje uživajo temeljne pravice. So ključni akterji v verigi izvrševanja Listine. Imajo pomembno vlogo pri spodbujanju uporabe Listine in ozaveščanja o njej ter kulture vrednot, ki temelji na pravni državi, demokraciji in temeljnih pravicah.

Vendar se spopadajo s čedalje več izzivi, med katere spadajo regulativne omejitve in otežen dostop do financiranja 63 . Sodišče 64 je v zadevi, ki se je nanašala na zakon, s katerim se je omejevalo financiranje organizacij civilne družbe iz tujine, ugotovilo, da je pravica do svobode združevanja eden od bistvenih temeljev demokratične in pluralistične družbe, saj državljanom omogoča, da delujejo skupaj na področjih skupnega interesa in tako prispevajo k dobremu delovanju javnega življenja. Odločilo je, da morajo imeti organizacije civilne družbe pravico, da „nadaljuje[jo] svoje dejavnosti in deluje[jo] brez neupravičenega državnega vmešavanja“ 65 .

V nekaterih državah članicah blatenje negativno vpliva na javno mnenje ter verodostojnost in legitimnost civilne družbe. Organizacije civilne družbe in aktivisti za človekove pravice v nekaterih državah članicah EU so žrtve fizičnih in verbalnih napadov, ustrahovanja in nadlegovanja, vključno z zlorabami sodnih postopkov (strateški sodni postopki za onemogočanje udeležbe javnosti) 66 , nasiljem ter sovražnim govorom na spletu in zunaj njega 67 . Organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic bi bilo treba omogočiti, da brez strahu delujejo v podpornem okolju.

Močne in neodvisne nacionalne institucije za človekove pravice

Močne in učinkovite nacionalne institucije za človekove pravice 68 so ključne povezave med državo in civilno družbo, saj obravnavajo „vrzel v zaščiti“ med pravicami posameznikov in odgovornostmi države. Njihova splošna naloga je, da obravnavajo vse oblike diskriminacije in spodbujajo varstvo celotnega nabora temeljnih pravic 69 . Nacionalne institucije za človekove pravice spremljajo uporabo, izvajanje in spodbujanje Listine na terenu, zagotavljajo informacije in podporo žrtvam kršitev temeljnih pravic ter sodelujejo z nacionalnimi institucijami, da bi se izboljšali njihova uporaba Listine in ozaveščenost o njej.

Tri države članice 70 nimajo nobene nacionalne institucije za človekove pravice, dve nimata akreditiranih nacionalnih institucij za človekove pravice 71 , šest 72 pa jih nima nobene take institucije, ki bi ji bil v skladu s pariškimi načeli Združenih narodov 73 dodeljen status A 74 .

V poročilu o stanju pravne države za leto 2020 je bil poudarjen pomen neodvisnih nacionalnih institucij za človekove pravice v okviru nacionalnega sistema zavor in ravnovesij 75 . Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) lahko s podporo Komisije državam članicam pomaga pri ustanavljanju in spodbujanju nacionalnih institucij za človekove pravice s statusom A, ki so skladne s pariškimi načeli.

Krepitev zmogljivosti za zagovarjanje pravic ljudi

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic so ključni pri ozaveščanju ljudi o njihovih pravicah iz Listine in zagotavljanju pomoči tem ljudem, da prejmejo učinkovito sodno varstvo. Kadar se drugi načini, kot sta preprečevanje in dialog, izkažejo za neuspešne, učinkovito sodno varstvo vključuje tudi strateške sodne postopke, kar prispeva k doslednejšemu izvajanju in uporabi prava EU ter uveljavljanju pravic ljudi. Komisija je na pobudo Evropskega parlamenta izvedla posvetovanja in naročila študijo 76 , iz njih pa izhaja, da je krepitev zmogljivosti ključna za to, da bodo lahko ti „zastopniki Listine“ ljudem bolje pomagali uveljavljati pravice na podlagi Listine. V študiji je bilo ugotovljeno, da je treba med strankami v postopkih izboljšati „seznanjenost z ustrezno prakso in postopki prava EU“ in povečati njihove zmogljivosti, „saj je le tako mogoče pričakovati, da se bo v Evropi povečalo število sodnih postopkov na področju temeljnih pravic ter da se bodo pravice iz Listine spodbujale in ščitile bolj sistematično“.

Evropske mreže zagovornikov pravic, kot so evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), evropska mreža organov za enakost (Equinet) in evropska mreža varuhov človekovih pravic (ENO), imajo lahko pomembno vlogo pri usklajevanju krepitve zmogljivosti in izmenjavi prakse v zvezi z Listino med svojimi člani. Osebje, usposobljeno za mednarodno usposabljanje, bi moralo imeti vlogo multiplikatorjev in sodelavce usposabljati v svojih nacionalnih institucijah 77 . Mreže bi se morale pri doseganju svojih ciljev učiti druga od druge. ENNHRI je na primer pri svojih članih zbrala prakse, da bi pokazala, kako si nacionalne institucije za človekove pravice po Evropi prizadevajo za izvajanje Listine na nacionalni ravni 78 . Agencija EU za temeljne pravice je razvila orodja za podporo tem prizadevanjem in je pripravljena še dodatno podpreti taka prizadevanja za krepitev zmogljivosti 79 .

Ključno vlogo pri spodbujanju Listine med svojimi člani bi lahko imele tudi druge mreže, namenjene posameznim skupinam, kot so okviri Konvencije ZN o pravicah invalidov ali Evropska mreža varuhov otrokovih pravic.

2.2 Podpora sodnikom in drugim delavcem v pravni stroki 

Neodvisni in usposobljeni sodniki so ključni za to, da Listina postane pomembna v življenju ljudi. Čeprav nacionalna sodišča Listino uporabljajo čedalje pogosteje in se na Sodišče obračajo po pomoč v zvezi z njeno razlago 80 , so delavci v pravni stroki z njo še vedno slabo seznanjeni 81 . Do zdaj je bila usposabljanja o Listini deležna manj kot tretjina vseh poklicnih skupin, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje v okviru ciljno usmerjenega posvetovanja za sodnike, druge delavce v pravni stroki in institucije za usposabljanje. Večina sodnikov in drugih delavcev v pravni stroki, ki so se odzvali na posvetovanje, meni, da bi bilo usposabljanje o Listini dobrodošlo, vključno s skupnim usposabljanjem za sodnike in druge delavce v pravni stroki, da bi izmenjali izkušnje. Prav tako bi bile po njihovem mnenju dobrodošle okrepljene izmenjave med nacionalnimi in evropskimi sodišči 82 .

Komisija je sprejela novo evropsko strategijo za usposabljanje v pravosodju, v kateri je poudarjen pomen usposabljanja sodnikov in drugih delavcev v pravni stroki o Listini, da se zagotovi njena učinkovita uporaba 83 . Poudarjena je bila tudi pomembnost medpoklicnega usposabljanja in izmenjave dobrih praks. Agencija EU za temeljne pravice bo posodobila svoje spletno orodje Charterpedia in svoj priročnik o uporabi Listine za delavce v pravni stroki 84 .

Pandemija COVID-19 je prinesla dodatne izzive za pravosodne sisteme, vendar je v več državah članicah tudi spodbudila digitalizacijo postopkov 85 . Digitalizacija pravosodja, če se uvaja previdno, bi imela tudi pozitiven učinek na zmožnost sodišč, da učinkovito obravnavajo vprašanja temeljnih pravic, zlasti v razmerah, ko primanjkuje človeških virov 86 .

3 – Spodbujanje uporabe Listine kot vodila za institucije EU

3.1 Posodobitev in razvoj orodij znotraj Komisije

Institucije EU morajo upoštevati Listino pri vseh svojih ukrepih, tudi kadar delujejo zunaj pravnega okvira EU 88 in zunaj ozemlja držav članic 89 .

Komisija je po sprejetju strategije o uporabi Listine v EU iz leta 2010 razvila smernice 90 za zagotovitev, da je vsaka nova pobuda skladna z Listino ter da se, kadar se posega v določene pravice, utemelji, zakaj je ukrep potreben in sorazmeren, in uvedejo rešitve za ublažitev morebitnih negativnih učinkov ukrepa na pravice ljudi. Nova projektna skupina Komisije za enakost bo zagotavljala, da bodo preudarki glede enakosti vključeni v delo Komisije.

Ključne pobude Komisije, ki bi lahko pomembno vplivale na pravice iz Listine, se bodo še naprej preverjale vse od pripravljalne faze pobude, skladnost z Listino pa bo za Komisijo še naprej glavna skrb skozi celoten postopek odločanja. V evropski digitalni strategiji 91 je na primer poudarjen pomen spoštovanja temeljnih pravic pri digitalni preobrazbi. Z novim regulativnim okvirom o umetni inteligenci 92  bodo uvedene zahteve glede odgovornosti, dokumentiranja in preskušanja za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja temeljnih pravic. V prihodnjem predlogu akta o digitalnih storitvah bodo določene odgovornosti spletnih posrednikov, zlasti spletnih platform, za vse oblike nezakonitih spletnih vsebin, s čimer se bo obenem zagotovila zaščita zakonitih vsebin ob varovanju temeljnih pravic, vključno s pravico do svobode izražanja uporabnikov spletnih storitev.

Komisija se pri pripravi pobud zanaša na prispevek ključnih deležnikov 93 . Odprt in konstruktiven dialog z organizacijami civilne družbe podpira prizadevanja Komisije za vključitev Listine v vse njene politike in zakonodajne predloge.

Zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic je globalno prizadevanje, zato je pomembno, da so notranji in zunanji ukrepi za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic usklajeni in se medsebojno krepijo. Novi akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 94 znova potrjuje zavezanost EU spodbujanju in varovanju človekovih pravic in vrednot po vsem svetu. Človekove pravice in demokracija se bodo dosledno in usklajeno spodbujale na vseh področjih zunanjega delovanja EU, kar bo zagotovilo notranjo in zunanjo usklajenost pri spodbujanju temeljnih pravic v skladu z Listino.

Komisija bo kot institucija EU Listino tudi v prihodnje upoštevala pri pripravi trgovinskih in naložbenih sporazumov EU ter pogajanjih o njih 95 .

Komisija bo še naprej vztrajala, da države, ki želijo pristopiti k EU (v nadaljnjem besedilu: države, ki se pripravljajo na pristop), spoštujejo standarde EU na področju varstva temeljnih pravic. Komisija bo zagotovila podporo in tehnično pomoč državam, ki se pripravljajo na pristop 96 , ter spremljala napredek v letnem širitvenem svežnju poročil o državah. Države kandidatke in države, s katerimi je bil sklenjen stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, lahko zaprosijo, da se v delo Agencije EU za temeljne pravice vključijo kot opazovalke in si tako olajšajo postopno približevanje pravu EU 97 .

3.2 Razvoj vključevanja Listine skozi celoten „evropski“ zakonodajni postopek

Za učinkovito uporabo Listine v EU je ključno, da se Evropski parlament in Svet osredotočita na skladnost z Listino v zakonodajnem postopku. Komisija ju je pripravljena pri tem podpreti. Skladnost z Listino je ključni element za vzdržnost zakonodaje EU 98 .

Svet je leta 2015 objavil smernice za preverjanje skladnosti s temeljnimi pravicami 99 , ki bi jih bilo treba redno razširjati in pojasnjevati 100 . Pri tem ima ključno vlogo Delovna skupina Sveta za temeljne pravice, državljanske pravice in prosto gibanje oseb (FREMP). Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta (LIBE) lahko predloži mnenja o skladnosti zakonodajnega akta s temeljnimi pravicami 101 . Evropski parlament in Svet lahko na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izvedeta ocene učinka svojih bistvenih sprememb predloga Komisije. Navedeni sporazum določa, da bi bilo treba v ocenah učinka obravnavati vprašanja temeljnih pravic 102 .

Obstaja več nedavnih primerov vključevanja Listine v zakonodajo EU, še veliko več pa jih je na voljo v letnih poročilih Komisije 103 . Namen evropskega akta o dostopnosti 104 je zagotoviti invalidom pravico do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti. Uredba o evropski mejni in obalni straži 105  določa, da so temeljne pravice skupni elementi pri izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja.

4 – Ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah na podlagi Listine

Nedavna raziskava Eurobarometer glede ozaveščenosti o Listini je pokazala, da je le 42 % vprašanih že slišalo za Listino in jih le 12 % dejansko ve, kaj Listina je.

60 % vprašanih bi želelo izvedeti več o svojih pravicah in o tem, kam naj se obrnejo, če so kršene njihove pravice iz Listine 106 .

Večina (80 %) organizacij civilne družbe poroča, da se ljudje nanje obračajo za informacije o svojih pravicah, še večji delež pa (85 %), da izvajajo dejavnosti ozaveščanja o pravicah 107 . Tudi lokalni organi so dober naslov za ozaveščanje o pravicah ljudi in o tem, kaj lahko ljudje storijo, če so njihove pravice kršene 108 . Bistvenega pomena je, da se pravice in njihov pomen za ljudi pojasnijo skozi zgodbe iz resničnega življenja 109 .

Forum o temeljnih pravicah, ki ga bo Agencija EU za temeljne pravice organizirala leta 2021 110 , bo priložnost, da se poveča ozaveščenost o Listini o temeljnih pravicah in razmisli o tem, kako v EU nadalje razvijati kulturo vrednot. Konferenca o prihodnosti Evrope bo ljudem omogočila, da razpravljajo o temeljnih pravicah in vrednotah EU, ki so osrednjega pomena za našo Unijo in njeno prihodnost.

Komisija bo pripravila kampanjo ozaveščanja, namenjeno boljšemu obveščanju ljudi o njihovih pravicah iz Listine in o tem, kam naj se obrnejo v primeru kršitve njihovih pravic. Dostopna bo invalidom.

Komisija bo tudi okrepila prizadevanja, da bi o pravicah iz Listine bolje seznanila mlade, pri čemer bo čim bolj izkoristila program Erasmus+. Zlasti se bo sklicevala na informacije o Listini v študentski listini Erasmus+, ki jo prejmejo vsi študenti v okviru programa Erasmus+, poleg tega pa bo vključila temeljne pravice med ključne prednostne naloge programa Jean Monnet za visoko šolstvo, spodbujala visokošolske institucije, naj ponujajo usposabljanje ali spletne tečaje o evropskem državljanskem udejstvovanju in spodbujajo Listino o temeljnih pravicah, ter razvila spletni vir za učitelje v šolah, namenjen ozaveščanju o temeljnih pravicah pri pouku. V okviru svojega programa za izobraževanje in ozaveščanje državljanov o razvoju (DEAR) bo z mladimi razpravljala o vprašanjih temeljnih pravic in globalnega državljanstva, med drugim tudi o ciljih trajnostnega razvoja 111 . Komisija bo v svoji prihodnji strategiji o otrokovih pravicah tudi preučila načine za otrokom prijazno obveščanje o otrokovih pravicah.

Zaključek

Zavezujoča narava Listine je pravnemu redu EU omogočila, da se razvije v glasnika varstva temeljnih pravic. Izkazala se je za utelešenje tega, kar pravice in vrednote EU pomenijo – simbol evropske identitete. Omogočila je skladnejšo in izčrpnejšo razlago temeljnih pravic po vsej EU.

Institucije EU, države članice in različni akterji v verigi izvrševanja Listine imajo dolžnost zagotoviti, da Listina postane živ instrument, s katerim se temeljne pravice v Evropi varujejo v korist vseh.

Komisija bo predložila letno poročilo o uporabi Listine, ki naj bi bilo podlaga za medinstitucionalno razpravo. Leta 2025 bo poročala tudi o izvajanju te strategije. Leta 2030 bo izvedla pregled stanja v sodelovanju s ključnimi akterji za izvrševanje Listine, da bi se ocenil napredek pri ozaveščenosti o Listini in njeni uporabi.

Ker imajo države članice ključno vlogo pri izvajanju te strategije, Komisija poziva Svet, naj pripravi nadaljnje sklepe.

(1)

   Člen 6(1) Pogodbe o Evropski uniji. Poleg tega je v členu 6(3) ponovno potrjeno, da so temeljne pravice, kot so zagotovljene z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in kot izhajajo iz ustavnih tradicij, skupnih državam članicam, splošna načela prava EU.

(2)

   UL C 326, 26.10.2012, str. 391. Listina je instrument primarnega prava EU, v katerem so zapisane temeljne pravice, ki jih ljudje uživajo v EU. Gre za sodoben in celovit instrument, s katerim se ob upoštevanju sprememb v družbi, družbenega napredka ter znanstvenega in tehnološkega razvoja varujejo in spodbujajo pravice in svoboščine ljudi.

(3)

   Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji. „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“

(4)

   COM(2010) 573.

(5)

   Glej letna poročila Komisije o uporabi Listine: https://ec.europa.eu/info/aid-development-cooperation-fundamental-rights/your-rights-eu/eu-charter-fundamental-rights/application-charter/annual-reports-application-charter_en .

(6)

   Na Listino se zdaj sklicujejo v približno 10 % vseh postopkov predhodnega odločanja. Število zadev, v katerih se Sodišče sklicuje na Listino, se je s 27 v letu 2010 povečalo na 371 v letu 2019. Glej poročilo Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2020 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah 2020), osrednja tema, str. 4:  https://fra.europa.eu/en/publication/2020/fundamental-rights-report-2020 .

(7)

   Koen Lenaerts, predsednik Sodišča, osrednji govor na konferenci z naslovom „Making the Charter of Fundamental Rights a reality for all“ (Udejanjanje Listine temeljnih pravic v dobro vseh) (v nadaljnjem besedilu: dogodek na temo Listine): https://ec.europa.eu/info/events/2019-conference-eu-charter-fundamental-rights-2019-nov-12_en .

(8)

    https://fra.europa.eu/en/about-fra .

(9)

   Osrednja tema poročila Komisije o uporabi Listine za leto 2019 (COM(2019) 257).

(10)

   Kot so svoboda gibanja, svoboda zbiranja in svoboda veroizpovedi, svoboda gospodarske pobude, pravica do varstva podatkov ali svoboda izražanja. Ti izzivi so v razmerah COVID-19 vplivali tudi na izvedbo svobodnih in poštenih volitev ter odprto demokratično razpravo. Komisija z državami članicami sodeluje pri izmenjavi izkušenj in praks na tem področju.

(11)

   Kar vključuje podnebne ukrepe, varstvo okolja (določeno v členu 37 Listine) in cilje pravičnega prehoda, kot so nadalje razvidni iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640).

(12)

   Poročilo Skupnega raziskovalnega središča (JRC) o vplivu spletnih medijev na vedenje državljanov: https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/technology-and-democracy .

(13)

   Kot so starejši (glej sklepe Sveta z dne 9. oktobra 2020: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11717-2020-REV-2/sl/pdf ) in invalidi.

(14)

   Glej zakonodajno poročilo poročevalca M. Šimečke o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (2020/2072(INL)). Glej tudi Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018–2019 (2019/2199(INI)).

(15)

   Sklepi Sveta o Listini o temeljnih pravicah po desetih letih: sedanje stanje in prihodnje delo, 7. december 2019 (v nadaljnjem besedilu: sklepi Sveta o Listini). Sklepi so temeljili na poročilu Komisije iz leta 2019 o uporabi Listine, op. cit.

(16)

   Med aprilom in majem 2020 je bilo organizirano posvetovanje v okviru Delovne skupine Sveta za temeljne pravice, državljanske pravice in prosto gibanje oseb (FREMP).

(17)

   Lokalni organi vključujejo tudi regionalne organe.

(18)

   V tej strategiji zagovorniki pravic pomenijo neodvisne organe za varstvo pravic, kot so nacionalne institucije za človekove pravice, organi za enakost, institucije varuhov človekovih pravic, organi za varstvo podatkov itd. Ker ta strategija ni osredotočena na posamezne pravice, temveč je v njej obravnavano, kako spodbuditi uporabo Listine na splošno, bo poudarek predvsem na organih s širokimi pooblastili na področju temeljnih pravic, kot so nacionalne institucije za človekove pravice.

(19)

   Posebna raziskava Eurobarometer št. 487b.

(20)

   Komisija se je z deležniki posvetovala v okviru posebnega dogodka na temo Listine: https://ec.europa.eu/info/events/2019-conference-eu-charter-fundamental-rights-2019-nov-12_en in s ciljno usmerjenimi vprašalniki, rezultate katerih je analizirala Agencija EU za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: analiza posvetovanja z deležniki): https://ec.europa.eu/info/files/analysis-targeted-consultations-commissions-new-charter-strategy_en .

(21)

   COM(2020) 790.

(22)

   COM(2020) 580.

(23)

   Strategija EU o pravicah žrtev (COM(2020) 258); predlog Komisije o spremembi Aarhuške konvencije (COM(2020) 642) in sporočilo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (COM(2020) 643).

(24)

   Strategija za enakost spolov (COM(2020) 152); sporočilo o novem ERP za raziskave in inovacije (COM(2020) 628); strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020) 620); priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (COM(2020) 621); strategija za enakost LGBTIQ oseb (COM(2020) 698) in prihodnja strategija o pravicah invalidov, načrtovana za leto 2021.

(25)

   Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565) in prihodnja strategija za boj proti antisemitizmu, načrtovana za leto 2021.

(26)

   Evropski steber socialnih pravic: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/social-summit-european-pillar-social-rights-booklet_sl.pdf . Akcijski načrt v zvezi s stebrom bo predložen leta 2021; sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 in akcijski načrt za digitalno izobraževanje (COM(2020) 624).

(27)

   Okvir za zaščito in spodbujanje naložb v EU, načrtovan za leto 2021.

(28)

   Poročilo Komisije o državljanstvu EU za leto 2020 z naslovom „Krepitev vloge državljanov in zaščita njihovih pravic v težkih časih“, ki naj bi bilo sprejeto še pred koncem leta.

(29)

   Strategija o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke, oba načrtovana za leto 2021.

(30)

   Kot sta Evropska socialna listina in Konvencija ZN o pravicah invalidov (UNCRPD).

(31)

   Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji.

(32)

    https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12848-2020-INIT/sl/pdf .

(33)

   JOIN(2020) 17.

(34)

   Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njeni cilji trajnostnega razvoja: https://www.un.org/sustainabledevelopment/ . Glej tudi razmislek Komisije o trajnostni Evropi: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/rp_sustainable_europe_30-01_en_web.pdf .

(35)

   Člen 51(1). Sodba z dne 26. februarja 2013 v zadevi C-617/10, Åkerberg Fransson, EU:C:2013:105.

(36)

   Člena 5(2) in 6(1) Pogodbe o Evropski uniji ter člen 51(2) Listine.

(37)

   Koen Lenaerts, osrednji govor na dogodku na temo Listine, op. cit.

(38)

   Člen 47 Listine.

(39)

   Glej na primer sodbo z dne 16. maja 2017 v zadevi C-682/15, Berlioz, EU:C:2017:373; sodbo z dne 13. decembra 2017 v zadevi C-403/16, El Hassani, EU:C:2017:960; sodbo z dne 19. novembra 2019 v zadevah C-585/18, C-624/18 in C-625/18, A. K., EU:C:2019:982, in sodbo z dne 17. aprila 2018 v zadevi C-414/16, Egenberger, EU:C:2018:257.

(40)

   Člen 17 Listine.

(41)

   Sodba z dne 21. maja 2019 v zadevi C-235/17, Komisija/Madžarska, EU:C:2019:432.

(42)

   Komisija podpira mrežo nacionalnih podpornih centrov (centri SOLVIT), ki državam članicam pomagajo reševati težave pri skladnosti s pravom EU. Glej priporočilo Komisije o načelih, ki urejajo mrežo Solvit (C(2013) 5869).

(43)

   Na primer v okviru skupine na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti, skupine na visoki ravni za nediskriminacijo, strokovne skupine za otrokove pravice in mreže nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov. Glej tudi pobude za pošteno policijsko obravnavo v akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, oddelek 2.2, op. cit.

(44)

   Analiza posvetovanja z deležniki, op. cit.

(45)

   Poziv Sveta v njegovih sklepih o Listini, op. cit., odstavka 14 in 15. Komisija bo svoje smernice posodobila in jih dala na voljo (glej točko 3.1). Glej tudi priročnik Agencije EU za temeljne pravice o uporabi Listine v pravu in pri oblikovanju politike na nacionalni ravni: https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-charter-guidance_sl.pdf .

(46)

   Pravo EU se izvaja tudi na lokalni ravni, kar vključuje izplačevanje finančnih sredstev EU. Nekatera mesta so se, da bi bolje obravnavala izzive, s katerimi se spopadajo, razglasila za „mesta človekovih pravic“ in pri oblikovanju lokalnih politik izhajajo iz načel človekovih pravic: https://humanrightscities.net/ . Agencija EU za temeljne pravice sodeluje z mesti, njihovimi mrežami in partnerji, kot sta Svet Evrope in Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, da bi razvila okvir zavez za mesta človekovih pravic v EU. Okvir naj bi bil predstavljen leta 2021.

(47)

   Po pozivu Sveta v njegovih sklepih o Listini, op. cit., odstavek 18.

(48)

   Sklepi Sveta o Listini, op. cit., odstavek 12.

(49)

   Poročilo Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah 2020, osrednja tema, mnenje 1.1.

(50)

   V skladu s svojim sporočilom z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (UL C 18, 19.1.2017, str. 10).

(51)

   Agencija redno zbira informacije in podatke o razmerah na področju temeljnih pravic na terenu ter vsako leto objavi poročilo, v katerem povzame ključne dejanske ugotovitve. Agencija je nedavno uvedla evropski informacijski sistem temeljnih pravic (EFRIS), ki združuje podatke in informacije iz obstoječih podatkovnih zbirk na področju človekovih pravic: https://fra.europa.eu/en/databases/efris/ . 

(52)

   Kot so skupina na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti, skupina na visoki ravni za nediskriminacijo, strokovna skupina za otrokove pravice in mreža nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov.

(53)

   COM(2018) 375: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2018%3A375%3AFIN . 

(54)

   Horizontalni omogočitveni pogoj „Dejanska uporaba in izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah“, določen v Prilogi III k uredbi o skupnih določbah.

(55)

   Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizume. Opozoriti je treba še, da je v predlogu Komisije o strateških načrtih, ki naj bi jih države članice pripravile v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP; COM(2018) 392), določeno, da države članice programe, podprte v okviru SKP, oblikujejo v skladu z Listino. Države članice zagotovijo, da odbor za spremljanje, ustanovljen za spremljanje izvajanja strateških načrtov SKP, vključuje predstavnike organov, odgovornih za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

(56)

   COM(2018) 375, člen 11(6).

(57)

   Glej Prilogo III k uredbi o skupnih določbah.

(58)

   Odbori za spremljanje, v katerih Komisija sodeluje v svetovalni vlogi, so v državah članicah ustanovljeni za nadzor nad izvajanjem programov.

(59)

   Kot se zahteva s členoma 6 in 34 uredbe o skupnih določbah.

(60)

   Glej točko 2.1 v nadaljevanju.

(61)

   C(2016) 4384 (UL C 269, 23.7.2016, str. 1): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016XC0723(01) .

(62)

   Države članice morajo odločiti, ali bi bilo treba to vlogo dodeliti informacijski točki za Listino iz oddelka 1.1.

(63)

   Poročilo Komisije o stanju pravne države za leto 2020, op. cit. Glej tudi poročilo Agencije EU za temeljne pravice z naslovom „Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v EU“: https://fra.europa.eu/en/publication/2018/challenges-facing-civil-society-organisations-working-human-rights-eu .

(64)

   Sodba z dne 18. junija 2020 v zadevi C-78/18, Komisija/Madžarska, EU:C:2020:476.

(65)

   Prav tam, odstavek 133.

(66)

   Komisija bo v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo predlagala ukrepe za izboljšanje varnosti novinarjev ter zaščito njih in civilne družbe pred strateškimi sodnimi postopki za onemogočanje udeležbe javnosti. Kot je bilo napovedano v delovnem programu Komisije za prihodnje leto, bo konec leta 2021 predlagala pobudo proti zlorabam sodnih postopkov zoper te akterje.

(67)

   Poročilo Agencije EU za temeljne pravice z naslovom „Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v EU“, op. cit. Glej tudi mednarodni usklajevalni odbor nacionalnih institucij za spodbujanje in zaščito človekovih pravic (Global Alliance of National Human Rights Institutions – GANHRI), splošne ugotovitve pododbora za akreditacijo , 2018SCA General Observations, str. 1.

(68)

   Nacionalne institucije za človekove pravice so organi s pooblastilom države, ki so neodvisni od vlad ter imajo široke ustavne ali zakonske pristojnosti za varstvo in spodbujanje človekovih pravic.

(69)

    https://ganhri.org/nhri/ .

(70)

   Češka, Italija in Malta.

(71)

   Estonija (na vrsti za akreditacijo konec leta 2020) in Romunija.

(72)

   Avstrija, Belgija, Ciper, Slovaška, Slovenija in Švedska.

(73)

    https://nhri.ohchr.org/EN/AboutUs/Pages/ParisPrinciples.aspx . Svet Evrope pripravlja tudi priporočila za razvoj in krepitev učinkovitih, pluralističnih in neodvisnih nacionalnih institucij za človekove pravice.

(74)

   Pridobitev statusa A pomeni, da je nacionalna institucija za človekove pravice popolnoma skladna s pariškimi načeli, ki so mednarodni standardi za nacionalne institucije za človekove pravice, da učinkovito in neodvisno spodbujajo in varujejo temeljne pravice.

(75)

   COM(2020) 580. Svet je v svojih sklepih o Listini iz leta 2019 opozoril, da je „[vloga] neodvisnih nacionalnih institucij pri varstvu in promoviranju temeljnih pravic ter zagotavljanju ravnanja, skladnega z Listino, […] odločilnega pomena“ (op. cit., odstavek 22).

(76)

   Študija izvedljivosti v zvezi s finančno podporo v pravdnih postopkih v zvezi s kršitvami demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic, 28. avgust 2020: https://ec.europa.eu/info/aid-development-cooperation-fundamental-rights/your-rights-eu/eu-charter-fundamental-rights/application-charter/studies-related-charter_en .

(77)

   „Ciljno usmerjeno skupinsko usposabljanje bi moralo biti prednostna naloga. Osebje iz nacionalnih organov za enakost bi moralo biti izbrano za mednarodno usposabljanje o uporabi Listine.[…] Ciljno usmerjenemu skupinskemu usposabljanju bi moralo na nacionalni ravni slediti horizontalno usposabljanje ustreznih akterjev, ki so se predhodno udeležili ciljno usmerjenega skupinskega usposabljanja, da bi se opredelile medsebojne povezave in ustvarile sinergije v zvezi z uporabo Listine.“ Prispevek mreže Equinet za strategijo Komisije v zvezi z Listino, op. cit.

(78)

    http://ennhri.org/wp-content/uploads/2019/11/Implementation-of-the-EU-Charter-of-Fundamental-Rights-Activities-of-NHRIs.pdf . Glej tudi dobro prakso Poljske, analiza posvetovanja z deležniki, stran 15.

(79)

    https://fra.europa.eu/sl/eu-charter . Glej tudi poročilo Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah 2020.

(80)

   V obdobju 2009–2019 so nacionalna sodišča Sodišču poslala 5 038 predlogov za sprejetje predhodne odločbe. Od teh jih je 576 (več kot 11 %) vsebovalo vprašanja, ki so se nanašala na Listino. Glej poročilo Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah 2020.

(81)

   Analiza posvetovanja z deležniki, op. cit.; poročilo Komisije o uporabi Listine za leto 2019, op. cit.; poročilo Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah 2020; mnenje Agencije EU za temeljne pravice št. 4/2018 z dne 24. septembra 2018: https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-opinion-04-2018_charter-implementation.pdf .

(82)

   Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju, podprta v okviru programa EU za pravosodje, organizira izmenjave med nacionalnimi in evropskimi sodišči: http://www.ejtn.eu/Exchange-Programme/ .

(83)

   COM(2020) 713.

(84)

    https://fra.europa.eu/en/publication/2018/applying-charter-fundamental-rights-european-union-law-and-policymaking-national . Vse informacije, povezane z Listino, bodo na voljo na spletnem mestu, namenjenem Listini: https://fra.europa.eu/sl/eu-charter .

(85)

   Poročilo Komisije o stanju pravne države za leto 2020, op. cit.

(86)

   Glej sporočilo Komisije o digitalizaciji pravosodja v EU (COM(2020) 710).

(87)

    https://e-justice.europa.eu/content_european_training_platform-37158-sl.do .

(88)

   Sodba z dne 20. septembra 2016 v zadevah C-8-10/15 P in C-10/15, Ledra Advertising/Komisija in ECB, EU:C:2016:701.

(89)

   Sodba z dne 18. julija 2013 v zadevah C-584/10 P in C‑595/10 P, Komisija in drugi/Kadi, EU:C:2013:518.

(90)

   Operativne smernice Komisije iz leta 2011 o upoštevanju temeljnih pravic pri ocenah učinka in sveženj za boljše pravno urejanje iz leta 2015, na podlagi katerega je vključevanje Listine sestavni del ocene učinka (orodje 28).

(91)

   Sprejeta februarja 2020:  https://ec.europa.eu/info/publications/communication-shaping-europes-digital-future_en .

(92)

   Bela knjiga o umetni inteligenci: evropski pristop k odličnosti in zaupanju (COM(2020) 65).

(93)

   Začela so se posvetovanja, katerih rezultati se bodo upoštevali pri pobudah Komisije na podlagi njenih pravil za boljše pravno urejanje. Glej https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say in https://ec.europa.eu/info/consultations_sl . Komisija se zanaša tudi na podatke, ki jih zagotavljajo Agencija EU za temeljne pravice, zagovorniki pravic, kot so nacionalne institucije za človekove pravice, in organi za enakost, ter informacije, ki jih zbirajo mednarodne organizacije, kot so Svet Evrope, Združeni narodi in Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

(94)

    https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12848-2020-INIT/sl/pdf .

(95)

   Smernice iz leta 2015 za analizo vplivov človekovih pravic na ocene učinka za pobude politike, povezane s trgovino.

(96)

   Z instrumentom za predpristopno pomoč (IPA) za obdobje 2021–2027 se bodo dodatno podprle reforme za spoštovanje vrednot in temeljnih pravic EU ter postopno približevanje pravilom, standardom in politikam EU.

(97)

   Postopek je opisan v členu 28 Uredbe (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije EU za temeljne pravice (UL L 53, 27.2.2007, str. 1).

(98)

   Zakonodaja EU, ki ni skladna z Listino, se lahko zakonito izpodbija.

(99)

   Smernice Sveta za preverjanje skladnosti s temeljnimi pravicami, dok. št. 5377/15 z dne 20. januarja 2015.

(100)

   Svet je v svojih sklepih o Listini (op. cit.) znova potrdil „svojo zavezo, da bo upošteval smernice za uporabo Listine, vključno s smernicami o metodoloških fazah, ki so potrebne za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami, in izraža pripravljenost, da razišče možnosti za učinkovitejšo uporabo navedenih smernic v okviru pripravljalnih teles Sveta, med drugim na podlagi usposabljanja“ (odstavek 10). Stalno predstavništvo Finske je v sodelovanju s sekretariatom Sveta in Agencijo EU za temeljne pravice organiziralo tečaj usposabljanja o uporabi Listine, ki se ga je lahko udeležilo celotno osebje, in ga priporočilo vsem predsednikom delovnih skupin v okviru prihodnjega predsedstva.

(101)

   Poslovnik Evropskega parlamenta – člen 39.

(102)

   UL L 123, 12.5.2016, str. 12.

(103)

    https://ec.europa.eu/info/aid-development-cooperation-fundamental-rights/your-rights-eu/eu-charter-fundamental-rights/application-charter/annual-reports-application-charter_en .

(104)

   Direktiva 2019/882.

(105)

   Uredba (EU) 2019/1896 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1). Obveznost Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), da upošteva Listino, bo določena v strategiji o temeljnih pravicah in akcijskem načrtu. Imenovan je bil uradnik za temeljne pravice, ki bo prispeval k strategiji in spremljal njeno izvajanje. Zaposlili se bodo opazovalci spoštovanja temeljnih pravic, ki bodo ocenjevali skladnost operativnih dejavnosti Agencije s temeljnimi pravicami. Pri usposabljanju opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic agenciji Frontex pomaga Agencija EU za temeljne pravice.

(106)

   Posebna raziskava Eurobarometer št. 487b.

(107)

   Analiza posvetovanja z deležniki, str. 31.

(108)

   14 od 22 lokalnih organov, ki so se odzvali na ciljno usmerjena posvetovanja, navaja, da ozaveščajo o pravicah; analiza posvetovanja z deležniki, str. 42.

(109)

   Glej tudi Agencija EU za temeljne pravice (2020), „What do fundamental rights mean for people in the EU“ (Kakšen je pomen temeljnih pravic za ljudi v EU?), str. 48: „Da bi se ljudje informirano odločali, bi morali imeti dostop do informacij o svojih pravicah ter dostopne postopke za vlaganje vlog in pritožb.“

(110)

    https://fra.europa.eu/en/event/2020/fundamental-rights-forum-2021 .

(111)

   COM(2018) 5446: www.dearprogramme.eu .

(112)

   Glej sklepe Sveta o Listini, op. cit., odstavek 14.