EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.10.2020
COM(2020) 641 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan
{SWD(2020) 223 final}
Sporočilo Komisije
Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan
I.Uvod
Zahodni Balkan je sestavni del Evrope in geostrateška prednostna naloga Evropske unije. Kot je predsednica Ursula von der Leyen navedla v svojem govoru o stanju v Uniji 14. septembra 2020, je „prihodnost celotne regije [...] v EU“. Med pandemijo COVID-19 se je pokazalo, da so odnosi med EU in Zahodnim Balkanom tesni. Čeprav je pandemija EU močno prizadela, ta Zahodnemu Balkanu zagotavlja nujno in neprimerljivo podporo, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 29. aprila in Zagrebški izjavi z dne 6. maja 2020.
COVID-19 povzroča hude motnje v gospodarstvih Zahodnega Balkana, ki z vidika ekonomske konvergence že tako ali tako zaostajajo za EU. Regijo so pestili stalni izzivi, od šibke konkurenčnosti do visoke brezposelnosti in precejšnjega bega možganov. Potreba po okrepitvi prizadevanj za konvergenco z izvajanjem strukturnih reform, premagovanjem strukturnih pomanjkljivosti, krepitvijo inovacijskega potenciala ter pospeševanjem zelenega in digitalnega prehoda, tudi z vidika prihodnosti regije v EU, je večja kot kdaj koli prej.
Namen tega gospodarskega in naložbenega načrta je torej spodbuditi dolgoročno okrevanje – podkrepljeno z zelenim in digitalnim prehodom –, ki vodi do trajnostne gospodarske rasti, izvajanja reform, potrebnih za napredovanje na poti v EU, in približevanja Zahodnega Balkana enotnemu trgu EU. Njegov cilj je sprostiti neizkoriščen gospodarski potencial regije ter izkoristiti velike možnosti za večje gospodarsko sodelovanje in trgovino v regiji. Regija s skoraj 18 milijoni prebivalcev je pomemben trg za EU ter tranzitno območje za evropsko in mednarodno blago, ima pa tudi kvalificirano delovno silo za podjetja, ki so pripravljena vlagati. Zahodni Balkan ima torej ključno vlogo v globalnih vrednostnih verigah, ki oskrbujejo EU, to vlogo pa je mogoče še okrepiti. Dolgoročno bo to prispevalo tudi k strateški avtonomiji EU.
Ta gospodarski in naložbeni načrt določa obsežen naložbeni sveženj za regijo. Osnovan je na predlogu za instrument za predpristopno pomoč III (IPA III)
, ki temelji na rezultatih in je usmerjen v reforme, ter na okrepljenih instrumentih za pospeševanje javnih naložb in naložb zasebnega sektorja.
Komisija pod pogojem, da bodo sprejeti naslednji večletni finančni okvir in povezane zakonske podlage, predlaga mobilizacijo do 9 milijard EUR sredstev iz instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 za podporo ekonomski konvergenci z EU zlasti z naložbami in podporo konkurenčnosti in vključujoči rasti, trajnostni povezljivosti ter dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu. Komisija predlaga, naj se velika večina te podpore usmeri v ključne produktivne naložbe in trajnostno infrastrukturo na Zahodnem Balkanu. Poleg tega bi bilo treba naložbeno zmogljivost regije okrepiti z mobilizacijo nove jamstvene sheme za Zahodni Balkan s ciljem morebitnega povečanja naložb do 20 milijard EUR.
Boljše povezovanje gospodarstev Zahodnega Balkana – znotraj regije in z EU – je prednostna naloga. Za to je potrebna močna zavezanost Zahodnega Balkana izvajanju temeljnih reform, poglobitvi regionalnega gospodarskega povezovanja in razvoju skupnega regionalnega trga na podlagi pravnega reda EU, da bi regija postala privlačnejše naložbeno območje. EU si bo prizadevala regijo približati enotnemu trgu EU. Poleg tega si lahko Zahodni Balkan obeta zelo velike koristi od okrepljenih prizadevanj za preseganje zapuščine preteklosti, še zlasti v zvezi z normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom ter uspešnim zaključkom v okviru dialoga ob posredovanju EU.
Evropski zeleni dogovor
zagotavlja podlago za skupno ukrepanje pri obravnavi izzivov na področju zelenega prehoda, podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti, prekomerne rabe virov, onesnaževanja, ločitve gospodarske rasti od rabe virov in degradacije okolja. Posebna pozornost bo namenjena zavezi EU za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Države Zahodnega Balkana bodo morale v luči te ambicije in svoje prihodnosti v EU – s podporo EU – okrepiti prizadevanja v zvezi z navedenim.
Zahodni Balkan si bo moral prizadevati za izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in mednarodno dogovorjenih ciljev glede biotske raznovrstnosti. EU in Zahodni Balkan bosta z ambicioznim ukrepanjem in združevanjem prizadevanj za uresničevanje te agende imela „pionirsko vlogo“ na mednarodnem gospodarskem prizorišču ter izboljšala konkurenčnost na rastočih globalnih trgih za trajnostne in zelene tehnologije. Obstoječe platforme za sodelovanje zagotavljajo priložnosti za krepitev vzajemno koristnih zavezništev ter enake konkurenčne pogoje v zvezi z novimi trajnostnimi tehnologijami, kot so obnovljivi vodik, napredna sončna in vetrna energija, baterije in zajemanje ogljika, ter tudi kritičnimi surovinami, potrebnimi zanje, kot so redke zemlje.
Na podlagi pristopa evropskega zelenega dogovora je temu sporočilu priložen delovni dokument služb Komisije, ki določa zeleno agendo za Zahodni Balkan. Delovni dokument navaja ustrezne ukrepe in priporočila, vključno z usklajevanjem s standardi in pravnim redom EU.
Hkrati bi moral Zahodni Balkan digitalno strategijo EU uporabiti kot vodilno načelo za digitalno preobrazbo gospodarstev in družb, ki je usmerjena v človeka. Tako bo imela regija boljše možnosti za vključitev v oskrbovalne verige EU višje dodane vrednosti, v prihodnosti pa na hitro razvijajoči se enotni digitalni trg EU. Ta naložbeni načrt na podlagi digitalne agende za Zahodni Balkan iz leta 2018 zagotavlja priložnost za pospešitev digitalizacije vlad, javnih služb in podjetij, in sicer v skladu z vrednotami in pravnim sistemom EU.
Trajnostna konkurenčnost je neizogibno odvisna od zmožnosti regije, da okrepi inovacijsko zmogljivost ljudi in podjetij ter razvije gospodarsko nišo. Tako naložbe v prihodnost pomenijo tudi naložbe v raziskave, inovacije, zdravstvo, izobraževanje, kulturo, mlade in šport. To so močna orodja za spodbujanje ne le gospodarskega razvoja, odpornosti in konkurenčnosti regije, temveč tudi njene socialne kohezije, kar pomeni popolno gospodarsko udeležbo vseh njenih državljanov, vključno z Romi. Vključevanje Romov v družbo s podpiranjem njihove popolne udeležbe v izobraževanju in na trgu dela je še zlasti pomembno in bo ključna prednostna naloga procesa vključevanja v EU.
Komisija bo za podporo doseganju ciljev tega gospodarskega in naložbenega načrta ter za zagotovitev trajnostnosti naložb v regiji kmalu predlagala posebno agendo za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa (v nadaljnjem besedilu: inovacijska agenda za Zahodni Balkan). Ta celovita in dolgoročna strategija za sodelovanje na navedenih področjih z Zahodnim Balkanom bo bistvena za krepitev razvoja človeškega kapitala, zaustavitev bega možganov in spodbujanje kroženja možganov ter tudi spodbujanje razvoja dolgotrajnega trajnostnega inovacijskega ekosistema in prehoda na gospodarstvo, ki temelji na znanju. Položila bo temelje za oblikovanje politik na podlagi dejstev ter spodbujala vključujoče in visokokakovostne sisteme za izobraževanje in usposabljanje, s čimer se bodo mladim v regiji zagotovile boljše možnosti.
Ta načrt je sestavni del podpore Zahodnemu Balkanu na poti v EU. Gospodarski razvoj in izvajanje temeljnih reform bi se morala vzajemno krepiti in prispevati k temu, da partnerske države izpolnjujejo uveljavljene zahteve pristopnega procesa. To vključuje izvajanje reform pravne države in strukturnih gospodarskih reform, zlasti tistih iz programov gospodarskih reform, ki bodo čim bolj povečale potencialni učinek tega naložbenega svežnja.
Pomemben dejavnik za obstoječe strukturne pomanjkljivosti sta slabo upravljanje ter zlasti omejen napredek pri odpravi pomanjkljivosti na področju pravne države in boju proti korupciji. Pravna država in spoštovanje temeljnih pravic, delovanje demokratičnih ustanov in javna uprava niso le v središču pristopnega procesa, ampak tudi glavna gonila za gospodarsko okrevanje regije in krepitev odpornosti na morebitne prihodnje krize in gospodarske šoke. Spoštovanje pravne države je nujno tudi za zaščito sredstev EU in za zagotovitev, da se uporabijo za podporo razvoju Zahodnega Balkana.
II.Dobro upravljanje je temeljno za vzdržno gospodarsko rast
Spodbujanje naložb in gospodarske rasti bo torej mogoče le, če se Zahodni Balkan odločno zaveže temeljim reformam in jih izvede v skladu z evropskimi vrednotami. Strukturne socialno-ekonomske reforme, zlasti tiste, opredeljene v programih gospodarskih reform in skupnih smernicah politike, krepitev pravne države, spoštovanje človekovih pravic in izboljšanje javne uprave so reforme, ki so ključne za okolje, naklonjeno podjetništvu, ustvarjanju delovnih mest in trajnostnim naložbam. Voditelji Zahodnega Balkana morajo na bolj verodostojen način in z več politične zavezanosti izpolnjevati svoje zaveze glede izvajanja potrebnih temeljnih reform, v skladu z revidirano metodologijo širitve.
Pravna država je bistven vidik demokratične preobrazbe in ključno merilo, na podlagi katerega EU oceni napredek na poti k članstvu. V zvezi s tem države Zahodnega Balkana napredujejo precej različno. Operativno sodelovanje Zahodnega Balkana z državami članicami EU in agencijami EU se še vedno izboljšuje. Vendar pa verodostojen napredek na področju pravne države ostaja precejšen izziv in je pogosto povezan s pomanjkanjem politične volje, še vedno obstoječimi jasnimi elementi ujetja države in omejenim napredkom na področju neodvisnosti sodstva.
Širitveni sveženj 2020, sprejet hkrati s tem sporočilom, zagotavlja podroben pregled stanja temeljnih reform in smernice za te prednostne naloge v zvezi z reformami, ki ostajajo v središču procesa pristopa k EU.
V ključnem interesu državljanov je delujoč sistem medsebojnega nadzora in ravnovesja moči, v katerem jasno opolnomočeno in neodvisno, nepristransko in učinkovito sodstvo zagotavlja, da vse državne institucije spoštujejo zakon in ohranjajo integriteto ter da so državljani zaščiteni pred arbitrarnimi odločitvami in lahko v celoti uveljavljajo svoje pravice. Podjetja za svoje poslovanje potrebujejo pravno varnost, okolje brez korupcije in učinkovito delujoče uprave, pri uveljavljanju ekonomskih pravic pa se opirajo na učinkovite in neodvisne institucije. Tuji vlagatelji potrebujejo zagotovila glede enakih konkurenčnih pogojev, ki bodo ščitili njihove naložbe. Uskladitev s pravili EU o javnem naročanju ter okrepljena preglednost in nadzor so ključni, zlasti za dobro finančno poslovodenje večjih javnih naložb, vključno s tistimi, ki so predlagane v tem načrtu, in za preprečevanje korupcije na tem področju. Oblikovati je treba strateški pristop za učinkovito razbitje kriminalnih združb in njihovih dejavnosti, vključno z boljšimi rezultati finančnih preiskav in odvzemom premoženja. Sodelovanje med partnericami v regiji in z EU je ključno za obravnavo specifičnih varnostnih izzivov, kot so boj proti terorizmu in ekstremizmu, pranje denarja, nedovoljena trgovina z orožjem, trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov.
Za preprečitev vrzeli v zaščiti sredstev EU morajo partnerice z Zahodnega Balkana zagotoviti, da se goljufije, korupcija, pranje denarja in protipravne prilastitve obravnavajo z učinkovitimi, odvračilnimi in sorazmernimi kazenskimi sankcijami. Partnerice z Zahodnega Balkana, ki so pogodbenice mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči, bi morale Evropsko javno tožilstvo sprejeti kot pristojni organ držav članic, ki v njem sodelujejo v zvezi z izvajanjem navedenih sporazumov. Sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in partnericami z Zahodnega Balkana bi bilo treba olajšati s sklenitvijo delovnih dogovorov.
Vzpostavitev visokokakovostne javne uprave je temelj za dobro delujočo državo. Bistvena je za uspešno in učinkovito javno službo, ki državljanom in podjetjem zagotavlja kakovostne storitve. V zvezi z upravljanjem naložb država potrebuje močne zmogljivosti, da lahko opredeli, prednostno razvrsti, razvije in upravlja v prihodnost usmerjeno infrastrukturo in druge strateške naložbene projekte, v tesnem posvetovanju z državljani in drugimi deležniki. Strokovna javna služba ima ključno vlogo tudi pri prispevanju k preprečevanju korupcije, vključno z večjo preglednostjo in uporabo e-uprave. Javno naročanje je treba uskladiti s pravili EU in v celoti izvajati; izjeme od postopkov javnega naročanja bi bilo treba uporabljati omejeno, vključno z omejitvijo uporabe meddržavnih sporazumov. To bo pomagalo zagotoviti, da korupcija v javnem naročanju ne bo ovirala gospodarskega razvoja, izkrivljala trga in ustvarila neučinkovitosti, ki zmanjšuje konkurenčnost, trgovino in naložbe. Te reforme bodo tudi okrepile zaščitne ukrepe pred morebitno zlorabo sredstev EU.
EU bo še naprej najmanj na sedanjih ravneh zagotavljala precejšnja finančna sredstva in podporo reformam, ki obravnavajo dobro upravljanje in temeljne prvine. V skladu z načelom pogojenosti, ki se odraža v revidirani metodologiji širitve, bi morale biti države, ki pri prednostnih nalogah v zvezi z reformami dosežejo napredek, deležne več financiranja in naložb – tudi prek instrumenta za predpristopno pomoč, ki temelji na rezultatih in je usmerjen v reforme. Vendar hkrati obstaja tudi potreba po odločnih ukrepih za sankcioniranje vsake resne ali daljše stagnacije ali nazadovanja. Ti ukrepi vključujejo, da je mogoče na podlagi ocene napredka, ki jo Komisija navede v svojih letnih poročilih, področje uporabe in intenzivnost sredstev EU omejiti.
III.Obsežen naložbeni sveženj
Predlog Komisije za instrument za predpristopno pomoč (IPA III) znaša več kot 14 milijard EUR v obdobju 2021–2027, od tega je levji delež namenjen Zahodnemu Balkanu.
Instrument IPA III bo predstavil trden pristop, ki temelji na politikah, s strateško in dinamično razporeditvijo pomoči, pri čemer so temeljne zahteve za članstvo v EU umeščene v samo jedro podpore EU. Ker bo finančna pomoč EU še bolj osredotočena na ključne prednostne naloge, bo instrument IPA III zagotovil še večji vzvod za podporo reformam, ki spodbujajo socialno-ekonomski razvoj, ter partnerice približal vrednotam in standardom Unije.
V središču tega gospodarskega in naložbenega načrta je obsežen naložbeni sveženj za regijo, pri čemer je velika večina podpore namenjena ključnim produktivnim naložbam in infrastrukturi. To bo odražalo in podpiralo dvojni zeleni in digitalni prehod ter razvoj povezanih, konkurenčnih, na znanju temelječih, trajnostnih, v inovacije usmerjenih in uspešnih gospodarstev na Zahodnem Balkanu, z vse bolj dinamičnim zasebnim sektorjem. Naložbeni sveženj bo ključno gonilo za pospeševanje večjih javnih in zasebnih naložb v regiji s strani Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in drugih mednarodnih finančnih institucij, razvojnih finančnih institucij držav članic EU, vlad Zahodnega Balkana in zasebnih vlagateljev, vključno s tujimi neposrednimi naložbami, ter tudi za povezovanje trgov.
Prvi sklop projektov, oblikovanih okoli desetih vodilnih naložbenih pobud, je naveden v prilogi. Ti projektni predlogi temeljijo na izidih predhodnih posvetovanj z vladami v regiji ter njihovih prednostnih nalogah v zvezi z reformami politike in gospodarskimi reformami. Prvi korak pri izvajanju tega gospodarskega in naložbenega načrta bi lahko bil sveženj infrastrukturnih projektov, predvidenih za financiranje v obdobju 2021–2022, ob pričakovanju, da bodo mobilizirali precejšnje naložbe. To bi omogočilo, da bi bili zreli projektni predlogi, zlasti na področjih digitalizacije, prometa, energetskega prehoda in okolja, po ustrezni oceni dokončani ali bi močno napredovali do leta 2024.
Nadaljnje financiranje v okviru instrumenta IPA bi lahko posledično podpiralo infrastrukturne projekte in produktivne naložbe z velikim poudarkom na dvojnem zelenem in digitalnem prehodu regije, kar bi spodbudilo krožno gospodarstvo, ščitilo biotsko raznovrstnost in prispevalo k skupnemu izvajanju prihodnje zelene agende za Zahodni Balkan. Mogoče bi bilo podpreti tudi naložbe na podeželju in v kmetijstvu, v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, na področju zdravstva in razvoja človeškega kapitala, vključno z izobraževanjem, ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja, tudi na področju inovacij.
Poleg obsežnih nepovratnih sredstev EU za regijo lahko EU zagotovi jamstva kot pomoč pri zmanjšanju stroškov financiranja javnih in zasebnih naložb ter za zmanjšanje tveganja za vlagatelje. Pričakuje se, da bo v prihodnjem desetletju podpora s predlagano jamstveno shemo za Zahodni Balkan mobilizirala približno 20 milijard EUR naložb.
Naložbeni okvir za Zahodni Balkan – vključno s platformo za zasebni sektor, instrumentom za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu in jamstveno shemo za Zahodni Balkan –, ki združuje partnerice z Zahodnega Balkana, dvostranske donatorje in mednarodne finančne institucije, bo glavni mehanizem za zagotavljanje hitre izvedbe naložbenega svežnja z naslednjimi cilji:
‒okrepiti jedrne infrastrukturne povezave, zlasti glavne prometne in energetske povezave, ključne za gospodarski razvoj, povezovanje trgov ter čezmejno trgovino v regiji in z Evropsko unijo;
‒podpirati dvojni zeleni in digitalni prehod;
‒povečati konkurenčnost zasebnega sektorja ter spodbujati inovacije in razvoj ključnih socialnih sektorjev;
‒povezati gospodarstva prek okrepljenega regionalnega gospodarskega povezovanja in povezovanja z EU.
Za čim večji dolgoročni učinek naložb bo nujno, da partnerske države izvedejo strukturne gospodarske reforme in reforme upravljanja, vključno z reformnimi ukrepi na področju povezljivosti in z izboljšanjem statističnih zmogljivosti. Napredek na področju temeljnih prvin bi moral potekati hkrati z izvajanjem vodilnih pobud. EU bo, kjer je ustrezno, podpirala tudi ukrepe za krepitev zmogljivosti za izboljšanje javnega naročanja in zmogljivosti za upravljanje javnih naložb, in sicer za pripravo, upravljanje in nadziranje izvajanja projektov. EU bo sodelovala z Zahodnim Balkanom pri zagotavljanju, da so naložbe v projekte, ki so v skupnem strateškem interesu, ustrezno pregledane, da se opredelijo, ocenijo in zmanjšajo morebitna tveganja za varnost ali javni red, skladno z ustreznimi pravili EU in STO.
Končne odločitve v zvezi z okvirnimi predlogi za projekte in financiranje iz tega načrta bodo sprejete ob popolnem spoštovanju postopka odločanja, postopka načrtovanja ter na rezultatih temelječega in v reforme usmerjenega pristopa prihodnje uredbe IPA III, o kateri trenutno razpravljata sozakonodajalca, pri čemer se bodo zlasti upoštevali napredek pri širitvenem načrtu EU, ustreznost in zrelost predlogov in upoštevanje zadevnih pravil EU. Upoštevati bi bilo treba zeleno prisego „ne škodujmo“. Da bi EU čim bolj izkoristila vzvod tega gospodarskega in naložbenega načrta, bo v duhu pristopa „Ekipa Evropa“ iskala tudi soglasje partneric in obstoječih regionalnih pobud, kot je berlinski proces, da bi kar najbolj vzpostavila dopolnjevanje med ukrepi EU ter drugimi več- in dvostranskimi ukrepi.
IV.Naložbe v trajnostni prevoz
EU bo prednostno razvrstila projekte in programe za informativno razširitev jedrnega omrežja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki so za regijo in EU strateškega pomena. Ukrepi bodo namenjeni pospešitvi izgradnje nove prometne infrastrukture in posodobitvi obstoječe infrastrukture, da bi se osrednje prometno omrežje čim bolj približalo standardom EU.
Hitre in učinkovite prometne povezave v regiji in s sosednjimi državami članicami EU ter trajnostni prevoz z nadaljnjimi vlaganji v železnico in celinske plovne poti so bistveni. V zvezi s tem bo pomembna prednostna naloga nadalje spodbuditi regionalno sodelovanje in povezovanje ter povezovanje glavnih mest v regiji in z EU, prav tako pa tudi spodbujanje rešitev multimodalnega prevoza in prehoda na druge načine prevoza ter zmanjšanje onesnaževanja, povezanega s prometom.
Z ustvarjanjem takih povezav se bodo spodbudile naložbe in regionalna trgovina ter omogočila trajnostna gospodarska rast, kar bo izboljšalo vsakdanje življenje ljudi v regiji. Izkoristile se bodo nove digitalne tehnologije, vključno z izboljšavami informacijskih sistemov, ki dajejo prednost varnosti v cestnem prometu (in odstranitvi nevarnih cestnih odsekov in nivojskih prehodov čez železniško progo) ter pomagajo pri zasnovi in izvajanju načrtov vzdrževanja. Še bolj se bo okrepilo delo s prometno skupnostjo za podporo ustvarjanju popolnoma integriranega regionalnega prevoznega trga na podlagi zakonodaje in standardov Evropske unije. To bo zelo pospešilo izvajanje tehničnih standardov in reformnih ukrepov na področju povezljivosti, vključno z uskladitvijo in poenostavitvijo postopkov za prečkanje meje, ter izvajanje reform železniškega prometa (vključno z ločitvijo dejavnosti v železniškem prometu in dostopom tretjih strani), zlasti za premagovanje zapuščine razdrobljenih omrežij. To bo omogočilo gladko integracijo prevoznih trgov Zahodnega Balkana v EU, kar bo podjetjem in ljudem v regiji zagotovilo nove poslovne priložnosti.
Zahodni Balkan bi moral te naložbe podpirati z naslednjim:
·s sprejetjem in izvajanjem regionalnih akcijskih načrtov za železniški promet, varnost v cestnem prometu, olajšanje prometa in cestni promet, ki jih je pripravila prometna skupnost;
·s hitrim napredkom pri reformnih ukrepih na področju prometne povezljivosti za pospešitev vključitve v vseevropsko prometno omrežje, prevzema pravnega reda EU ter uporabe digitalnih tehnologij in tehnologij čiste energije ter
·s postopnim sprejetjem in izvajanjem vse prometne zakonodaje in tehničnih standardov EU ter preglednih razpisnih postopkov na področju prevoza, vključno s pospešenim usklajevanjem s pravili EU o javnem naročanju, da se pospeši povezovanje trgov.
Komisija predvideva povečanje sofinanciranja za projekte na področju cestnega prevoza za do 40 %. Trajnostna mobilnost je bistven element gradnje prometne infrastrukture, prilagojene prihodnosti. Komisija bo pri vsakem projektu gradnje cestne infrastrukture spodbujala razvoj zelenih rešitev multimodalnega prevoza. Cilj bi moral biti povezati partnerje v regiji ter regijo in EU s povezovanjem trajnostnih in pametnih elementov v cestnem prevozu (kot so električne polnilnice in multimodalne povezave z železniškim omrežjem in omrežjem plovnih poti, kjer je primerno). Ta cilj spodbuja inovacije ter tudi usmerjene in ustrezno dimenzionirane naložbe. Komisija bo spodbujala tudi izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih regije, povezanih z omrežjem.
V.Naložbe v čisto energijo
Podpora na področju energetike bo okrepljena. Velik poudarek bo na povezovanju trgov energije, razogljičenju in čisti energiji, pravičnem prehodu, večji digitalizaciji sistema in pametnih omrežjih, energetski učinkovitosti, vključno s posodobitvijo daljinskega ogrevanja, ter energetski varnosti. Razogljičenje je ključni steber tega gospodarskega in naložbenega načrta v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora. Okrepljena povezljivost in širitev energetske unije na Zahodni Balkan bosta ključna tudi za uspešen prehod na čisto energijo v regiji.
Podpirati bi bilo treba večjo rabo obnovljivih virov energije v skladu z možnostmi regije in njenimi načrti za prilagajanje podnebnim spremembam. To lahko vključuje okolju prijazne naložbe v vire vodne, sončne, vetrne in geotermalne energije. Uvedbo čistih in sodobnih energetskih tehnologij mora spremljati boljše investicijsko okolje v okviru celovitega zakonodajnega okvira na podlagi konkurenčnih pravil na področju javnih naročil. To bo zmanjšalo tveganja učinka ujetosti gospodarstev Zahodnega Balkana v zelo netrajnostno in vse dražjo novo proizvodnjo električne energije iz premoga.
Prehod s premoga na trajnostno in čisto energijo bo z vidika zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida in onesnaženosti zraka ključen. Vzpostavlja se pobuda „platforma za premogovniške regije v tranziciji na Zahodnem Balkanu in v Ukrajini“, ki odraža pobudo znotraj EU. Podpirala bo strategije tranzicije, ki so vključujoče in nikogar ne puščajo zadaj, hkrati pa ponujajo čistejše alternative premogu in podpirajo projekte, prilagojene tem od premoga odvisnim regijam.
Za te države, ki so močno odvisne od premoga, bi lahko bil premik k sodobni, nizkoemisijski plinski infrastrukturi kratko- in srednjeročno ključen za opuščanje premoga. To lahko regiji zagotovi širše dostopen, varen in cenovno dostopen vir energije, zaradi česar bo regija na mednarodni ravni ostala konkurenčna, hkrati pa se bo znatno izboljšala kakovost zraka, zmanjšale se bodo tudi emisije.
V središču nove plinske infrastrukture morajo biti novi plinovodi, vključno s podaljšanjem čezjadranskega plinovoda, ki bi lahko pomenili priložnost za diverzifikacijo virov plina za evropski trg, regiji pa dovajali plin za hitrejši prehod s premoga v proizvodnji energije. Vsak nov plinovod na Zahodnem Balkanu mora v celoti upoštevati pravila EU v skladu s Pogodbo o Energetski skupnosti in dokazati dolgoročno ekonomsko upravičenost. Upoštevati bi bilo treba tudi vse večjo globalno vlogo utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) kot priložnost za diverzifikacijo oskrbe s plinom v regiji prek terminalov za UZP v Grčiji in na Hrvaškem.
Dolgoročneje bodo te naložbe v plinsko infrastrukturo zagotovile podlago za naslednje korake na področju varstva okolja, saj bodo omogočale uvedbo razogljičenega plina, ko bo ta na voljo in bo konkurenčen, kar bo omogočilo še večje zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in vpliva onesnaževanja zraka. Te naložbe bodo torej zagotovile prihodnjo oskrbo regije z energijo.
Pospešila se bodo prizadevanja za povečanje energetske učinkovitosti. Komisija v okviru zelenega dogovora EU predlaga razširitev „vala prenove EU“ na Zahodni Balkan. Obnovljen in izboljšan stavbni fond bo pomagal pri uvajanju razogljičenega sistema čiste energije, saj je stavbni sektor eden največjih porabnikov energije v Evropi. V ta namen bo EU med drugim uporabila obstoječe platforme, kot sta Sklad za zeleno rast in regionalni program energetske učinkovitosti, ki sta do zdaj omogočila zelene naložbe v skupni vrednosti 700 milijonov EUR.
Prednostno razvrščanje energetskih povezav v okviru Energetske skupnosti že poteka s projekti v interesu Energetske skupnosti in projekti skupnega interesa. Partnerske države na Zahodnem Balkanu bodo morale za pospešitev povezovanja s trgi s plinom in električno energijo v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi izvesti reforme trga. Komisija bo v okviru pobude Povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope s plinovodi (pobuda CESEC) za pospešitev povezovanja trgov s plinom in električno energijo v Srednji in Jugovzhodni Evropi še naprej pozorno spremljala reforme trga v državah Zahodnega Balkana.
Inovacijska agenda za Zahodni Balkan bo še bolj spodbudila prenos tehnologije in olajšala dostop do najboljše raziskovalne infrastrukture, središč znanja, strokovnih središč in spletnih platform ter dostop do naprednih računalniških simulacij, na primer prek Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC)
. Podpirala bo prehod na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, vključno s spodbujanjem odprte znanosti in vrhunske raziskovalne infrastrukture, kot je Mednarodni inštitut za trajnostne tehnologije v Jugovzhodni Evropi (projekt SEEIIST).
Na Zahodnem Balkanu morajo biti te naložbe podprte z naslednjim:
·s hitrim napredkom pri reformnih ukrepih na področju energetskih povezav za vzpostavitev regionalnega trga z energijo ter nadaljnjim povezovanjem s trgom energije v EU v tesnem sodelovanju s sekretariatom Pogodbe o Energetski skupnosti;
·z dokončanjem reforme Pogodbe o Energetski skupnosti in sprejetjem svežnja EU za čisto energijo s strani Energetske skupnosti;
·z okrepitvijo postopka oblikovanja ciljev do leta 2030 v okviru Energetske skupnosti s sprejetjem energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 v skladu z ambicijami EU glede razogljičenja, ob upoštevanju ustreznih socialno-ekonomskih razlik med pogodbenicami.
VI.Ozelenitev Zahodnega Balkana – Naložbe v okolje in podnebje
Evropski zeleni dogovor je podprt s politikami, zasnovanimi za razvoj sodobnih in konkurenčnih gospodarstev z gospodarno rabo virov, kjer je rast ločena od emisij toplogrednih plinov, rabe virov in nastajanja odpadkov ter kjer se prizadeva za odpornost na podnebne spremembe.
Evropski zeleni dogovor je lahko popolnoma učinkovit le, če zgodaj ukrepa tudi neposredna soseščina EU. To glede na evropsko perspektivo regije še zlasti velja za Zahodni Balkan. Komisija zato skupaj s tem sporočilom predstavlja zeleno agendo za Zahodni Balkan, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru. Pričakuje se, da bodo voditelji Zahodnega Balkana zeleno agendo podprli na novembrskem vrhu v Sofiji. Ta agenda temelji na petih širših področjih, ki jih zajema zeleni dogovor: razogljičenje, zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode in tal, krožno gospodarstvo, kmetovanje in proizvodnja hrane ter zaščita biotske raznovrstnosti. Gospodarska rast in nove poslovne priložnosti bodo povezane z bolj trajnostnimi vzorci potrošnje in proizvodnje, vključno s spodbujanjem krožnega gospodarstva, ohranjanjem redkih virov in boljšo ponovno uporabo odpadkov; povezana bo z vsemi gospodarskimi sektorji, vključno z urbanimi in podeželskimi vidiki, osnovni pogoj za uspeh pa je prizadevanje za trajnost ekosistemov. Že obstoječe platforme, kot sta strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in strategija EU za Podonavje (EUSDR), kjer imajo države Zahodnega Balkana pomembno vlogo, lahko pomagajo pri izvajanju tega procesa na terenu, saj je na teh področjih ključno usklajeno in skupno ukrepanje.
Na Zahodnem Balkanu je ena največjih težav onesnaževanje zraka. Zaradi obširne rabe premoga in lesa za proizvodnjo energije ter tovornjakov in avtomobilov, ki onesnažujejo zrak, je pozimi kakovost zraka v večjih in manjših mestih med najslabšimi v Evropi. 16 elektrarn na premog v regiji v ozračje izpusti več žveplovega dioksida kot vseh 250 podobnih elektrarn v EU. V tej regiji sta razogljičenje in odpravljanje onesnaževanja neločljivo povezana. Opustitev rabe premoga bi državljanom izboljšala kakovost življenja in proračunom Zahodnega Balkana prinesla pomembne z zdravstvom povezane letne prihranke.
Trajnostna mobilnost je še en element, ki bo bistven za prehod na čisto energijo. EU bi morala spodbujati izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih regije z razvojem zelenih rešitev multimodalnega prevoza. V zvezi s cestnim omrežjem bi si bilo treba prizadevati za povezavo partnerjev v regiji ter regije in EU s povezovanjem trajnostnih in pametnih elementov v cestnem prevozu (kot so električne polnilnice), da se spodbudijo inovacije ter usmerjene in ustrezno dimenzionirane naložbe.
Glede na evropsko perspektivo regije morajo cilji EU, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030, uokvirjati sistematično posodobitev regije in njeno prihodnjo rast. To pomeni prehod s fosilnih goriv na obnovljivo energijo ter naložbe v infrastrukturo, ki podpira medsektorsko preobrazbo v podnebno nevtralno gospodarstvo in preprečuje nasedle naložbe. EU bi za spodbujanje razogljičenja morala tudi še naprej pomagati partnericam z Zahodnega Balkana pri pripravi in izvajanju dolgoročnih podnebnih strategij ter nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, katerih cilj je izpolnjevanje zahtev pravnega reda EU. Izvedena bo tudi ocena socialno-ekonomskega vpliva razogljičenja v regiji.
Gospodarski subjekti so ključni za uspeh zelenega prehoda. Zelena agenda bo vključevala razsežnost zasebnega sektorja, namenjeno spodbujanju zasebnih podjetij, dejavnih v zelenem in krožnem gospodarstvu, ter usmerjanju vseh sektorjev gospodarstva k trajnosti, pa naj bo na področju energetike, mobilnosti ali kmetijstva. EU bi morala z regijo sodelovati pri spodbujanju trajnostnih vzorcev proizvodnje in prehranskih sistemov. Z opredelitvijo in izvajanjem akcijskih načrtov za krožno gospodarstvo ter strategije za preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje ter regionalnim sodelovanjem pri zmanjševanju onesnaževanja s plastiko se bo zagotovil stalen napredek regije v smeri zelenega gospodarstva in pravnega reda EU.
Regija bi morala sprejeti inovativne zelene in digitalne tehnologije, ki ustvarjajo nove poslovne modele, industriji omogočajo večjo produktivnost, delavcem zagotavljajo nove spretnosti in podpirajo razogljičenje gospodarstva. Sisteme raziskav in inovacij bo treba podpreti z več javnimi sredstvi, da bi pri teh prizadevanjih imeli ključno vlogo. Komisija bo za doseganje tega cilja spodbujala sheme financiranja za podjetja, dejavna na področju zelenih inovacij in tehnologij.
Regija se mora preusmeriti tudi v krožno gospodarstvo, kjer sta recikliranje in ponovna uporaba pravilo, raba naravnih virov pa je precej manjša. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo v zvezi s tem imel pomembno vlogo, saj bo okrepil sodelovanje s skupnostmi znanja in inovacij, zlasti s tistimi, dejavnimi na področjih energetike, surovin, ravnanja z živili in mobilnosti v mestih. To bi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju tematskih inovacijskih ekosistemov v regiji ter podpiralo udeležbo partneric z Zahodnega Balkana v evropskih strateških vrednostnih verigah, vključno s poudarkom na trajnostnih vzorcih proizvodnje in prehranskih sistemih.
Primarni sektor pridelave in predelave živil skupaj z gozdarstvom in ribištvom še vedno pomeni velik delež BDP in zaposluje veliko delovne sile v regiji (v Albaniji do 40 % delavcev), ima pa velik potencial za nadaljnji trajnostni gospodarski razvoj. To bi skupnosti naredilo privlačnejše, kar bi zmanjšalo selitev mladih v mestna središča in EU. Kljub obilici naravnih virov so kmetije majhne, produktivnost dela in pridelek sta nizka, tehnologija je slaba, kmetijstvo pa je zgolj samooskrbno. Še vedno so potrebna velika prizadevanja za varnost hrane, dobrobit živali in prehod na trajnostne prehranske sisteme, kar je vse bolj pomembno zaradi potrebne uskladitve s pravnim redom EU na področju varnosti hrane in strategijo EU „od vil do vilic“. Instrument IPARD bo spodbudil podeželska gospodarstva, prestrukturiranje agroživilskih sektorjev in zmanjševanje količine odpadkov. Prispeval bo h krožnemu gospodarstvu in biogospodarstvu ter podeželska območja naredil živahnejša za življenje, hkrati pa odpornejša na izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti.
Obravnavati bi bilo treba tudi zaščito biotske raznovrstnosti, obnovo naravnega kapitala, učinkovite sisteme zbiranja odpadkov in preprečevanje onesnaževanja okolja. To lahko pripomore k izkoriščanju ogromnega turističnega potenciala naravnega okolja regije, ki služi tako lokalnim kot tudi evropskim trgom in vse večjemu povpraševanju po trajnostnem turizmu.
Na področju ravnanja z odpadki je treba pozornost nameniti ustreznemu zbiranju odpadkov in ločevanju ključnih tokov odpadkov. Večja prizadevanja so potrebna za zmanjšanje onesnaževanja vode ter obravnavo varovanja vode in varstva pred poplavami. Morski odpadki so globalen problem, ki prizadene vse oceane na svetu, reke v regiji Zahodnega Balkana pa v morja in oceane nosijo nesorazmerne količine odpadkov.
VII.Naložbe v digitalno prihodnost
Digitalizacija predstavlja priložnost za gospodarstva in družbe v regiji, saj digitalne rešitve prispevajo k trajnostnemu, podnebno nevtralnemu in z viri gospodarnemu gospodarstvu, za državljane pa pomeni boljše upravljanje in javne storitve. Digitalne storitve predstavljajo vse večji delež izvoza z Zahodnega Balkana. Zahodni Balkan s podporo EU in Sveta za regionalno sodelovanje od leta 2018 izvaja digitalno agendo za Zahodni Balkan. Zahodni Balkan bi moral povzeti dosedanje izvajanje, ugotoviti, kje je treba delo pospešiti, ter razširiti obseg in ambicijo digitalne preobrazbe regije. Zaradi podpore, zagotovljene zlasti za razvoj digitalnih spretnosti, e-upravo, e-javna naročila in storitve e-zdravja, bi bili javni organi preglednejši in odgovornejši, stroški bi se znižali ter zagotavljanje storitev državljanom in podjetjem bi se izboljšalo, hkrati pa bi se obravnavala tudi socialna razsežnost.
Digitalne poslovne priložnosti je mogoče v celoti izkoristiti s podporo digitalnim zagonskim podjetjem in podjetjem v fazi širitve ter digitalnim spretnostim. EU z ukrepi, kakršen je akcijski načrt za digitalno izobraževanje, podpira razvoj in uporabo digitalnih spretnosti na Zahodnem Balkanu, da bi bila digitalna preobrazba čim bolj celovita in vključujoča. Nadaljnja udeležba v vseevropskih pobudah, kot so SELFIE, HEInnovate, hekaton o digitalnem izobraževanju, evropski teden programiranja in vseevropska podatkovna mreža za raziskovalno in izobraževalno skupnost (mreža GEANT), bi regiji pomagala pri tesnejšem povezovanju z vrhunskimi digitalnimi raziskavami in inovacijami. Regija bi morala tudi pripraviti in izvesti svoje strategije za digitalno izobraževanje ter podpirati usposabljanje učiteljev in pobude za vsebine za spletno izobraževanje in učenje.
Cilj digitalne agende v zvezi s prizadevanji za znižanje stroškov gostovanja v regiji temelji na sodelovanju z zadevnimi deležniki za znatno znižanje stroškov gostovanja pri klicih v EU in iz nje. Prizadevanja se izvajajo na odprt, vključujoč in pregleden način. Priprava načrta je skupna odgovornost vlad, regulatorjev in telekomunikacijskih operaterjev, Svet za regionalno sodelovanje in EU pa lahko pomagata kot pospeševalca. Za znižanje tarif gostovanja je potrebno ukrepanje operaterjev, dejavnih v regiji, v okviru stabilnih, predvidljivih in konkurenčnih trgov, ki so pod nadzorom neodvisnih nacionalnih regulativnih organov.
Načini, na katere lahko Zahodni Balkan uživa koristi enotnega digitalnega trga EU, bodo dodatno preverjeni, da se izboljša dostop do digitalnega blaga in storitev, ustvarijo enaki konkurenčni pogoji in poveča potencial digitalnega gospodarstva za rast.
Pomembno je, da ima od digitalnih inovacij korist res veliko sektorjev, na odprt in pregleden način, ob hkratnem upoštevanju vidikov zasebnosti. Treba bi bilo zagotoviti podporo za vzpostavitev zmogljivosti za kibernetsko varnost v regiji na podlagi ocene potreb, ki bo izvedena leta 2021.
Ocenjuje se, da bo v naslednjih petih letih (do leta 2025) za zagotovitev potrebnih ravni digitalne povezljivosti potrebnih 3,7 milijarde EUR naložb v osnovna sredstva (načrtovanje in izgradnja). Zasebni sektor bo imel pri digitalni preobrazbi Zahodnega Balkana pomembno vlogo, pri čemer lahko 5G in jamstva EU delujejo kot pomemben omogočevalec. Podporo EU za naložbe v digitalno infrastrukturo bi bilo treba znatno povečati tudi za uvedbo ultrahitrega in varnega širokopasovnega omrežja, da se zagotovi splošen dostop.
Zahodni Balkan bi se moral osredotočiti na naslednje prednostne naloge v zvezi z reformami:
·pospešiti uskladitev in izvajanje pravnega reda EU za ustvarjanje naložbam prijaznega okolja (vključno z varstvom podatkov); v celoti izvesti regionalni sporazum o gostovanju;
·prednostno razvrstiti digitalizacijo in jo vključiti v nacionalne politike, s poudarkom na podjetništvu, zdravstvu, energetiki, raziskavah in inovacijah ter pametni rasti; pospešiti inovativno digitalno preobrazbo s spodbujanjem uvedbe platform in politik, kot so e-uprava, e-zdravje, e-poslovanje, digitalni dostop do kulture in kulturne dediščine, digitalne spretnosti v izobraževanju, odprti dostop do podatkov in izsledkov raziskav, naložbe v širokopasovno omrežje ter vključitev vseh gospodarstev v Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC);
·spodbujati razvoj regionalnih vozlišč za digitalne inovacije in njihovo povezavo z znanstvenimi in tehnološkimi parki ter razvoj skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT SZI) kot enotnih kontaktnih točk za podporo podjetjem pri krepitvi konkurenčnosti z digitalnimi tehnologijam, predvsem pri uporabi umetne inteligence v poslovnem sektorju (zlasti za MSP) v skladu s prizadevanju in smernicami EU; spodbujati razvoj digitalnih spretnosti in virtualnega učenja v regiji;
·okrepiti zmogljivosti za kibernetsko varnost in boj proti kibernetski kriminaliteti, zlasti z izvajanjem nabora orodij EU v zvezi s tveganji za kibernetsko varnost za omrežja 5G;
·zagotoviti etično uporabo tehnologij, vključno z umetno inteligenco za namene nadzora, v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in v luči dinamičnega usklajevanja s prihodnjo zakonodajo EU na tem področju;
·izvesti izjavo o e-upravi, potrjeno v Beogradu leta 2019, za nadaljnjo pospešitev dela v skladu z akcijskim načrtom EU za e-upravo, v podporo reformi javne uprave.
VIII.Krepitev zasebnega sektorja
Gospodarstva Zahodnega Balkana so od devetdesetih let prejšnjega stoletja dosegla izjemno rast, revščina pa se je zmanjšala. Življenjski standard v regiji se je izboljšal, prav tako dostop do javnih storitev. Vendar mora Zahodni Balkan za izpolnjevanje ključnih gospodarskih zahtev za članstvo v EU izvesti dodatna pomembna prizadevanja: zagotoviti delujoča tržna gospodarstva in dokazati sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska in tržnih sil v Evropski uniji. Za to bosta potrebna reforma sistemov upravljanja gospodarstva in izvedba gospodarskih strukturnih reform. Postopek programa gospodarskih reform je ključen instrument, s katerim EU in Zahodni Balkan skupaj opredelita prednostne naloge v zvezi z reformami. Komisija v ta namen zagotavlja znatno podporo. Za namene tega načrta bo poudarek namenjen razvoju močnejšega zasebnega sektorja in naložbam v človeški kapital.
Razvoj močnega zasebnega sektorja je bistven za socialno-ekonomski razvoj in regionalno povezovanje ter za izboljšanje konkurenčnosti regije in ustvarjanje delovnih mest. Vloga malih in srednjih podjetij (MSP) je še zlasti pomembna, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij na Zahodnem Balkanu, ustvarjajo približno 65 % vse dodane vrednosti poslovnega sektorja in pomenijo 73 % vsega zaposlovanja v poslovnem sektorju. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti podpori zagonskim podjetjem in MSP v strateških sektorjih, ki jih opredelijo države, kot sta turizem in digitalizacija, kjer imajo konkurenčno prednost ali poseben potencial zaradi zgodovinskih in naravnih pogojev. To bo omogočilo gospodarsko rast z inovacijami in večjo konkurenčnostjo.
EU bi morala za sprostitev potenciala zasebnega sektorja povečati financiranje za podjetja s precejšnjimi dodelitvami za jamstva v okviru jamstvene sheme za Zahodni Balkan ter s podvojitvijo nepovratnih sredstev, zagotovljenih v okviru instrumenta za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu, platforme pod vodstvom EU, ki je del naložbenega okvira za Zahodni Balkan. EU bo izboljšala dostop do finančnih sredstev in tveganega kapitala za mikro-, mala in srednja podjetja, tudi za premagovanje težav, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.
Kombinacija nepovratnih sredstev in jamstev bi morala okrepiti odprte, inovativne in podjetjem prijazne ekosisteme v regiji na podlagi pristopa „trojne vijačnice“. To bo pospešilo opredelitev, razvoj in spodbujanje inovativnih podjetniških idej in zagotovilo podporo MSP, da se bodo lažje prilagajala spreminjajočim se socialno-ekonomskim in političnim okoliščinam pri spopadanju z vrsto izzivov:
‒višanje standardov kakovosti podjetij in razpoložljivost v izvoz usmerjenih naložb, da bi zasebni sektor regije imel koristi od večjega povezovanja trgov in trgovine znotraj regije in z EU;
‒sprostitev ustreznega in raznovrstnega financiranja in usposabljanja za podjetništvo (mikro-, mala in srednja podjetja, socialna podjetja), da bi se ustanovila nova podjetja in se širila obstoječa;
‒krepitev konkurenčnosti MSP z naložbami za podporo zagonskim podjetjem in širitvi inovativnih podjetij ter s programi za podporo finančne in digitalne pismenosti, digitalizacije podjetij, inkubatorjev in podjetij na področju finančne tehnologije;
‒podpora gospodarstvom za rast prek strategij pametne specializacije, ki temeljijo na prednostih in potencialu regije, ter krepitev raziskav, inovacij in prenosa tehnologije;
‒omogočanje naložb v trajnostno kmetijsko pridelavo in raziskave za podporo uravnoteženemu razvoju podeželja ter za izboljšanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja agroživilskega sektorja;
‒spodbujanje zelene rasti in krožnega gospodarstva s povečanjem naložb v zelene tehnologije in znižanjem stroškov njihove uvedbe v regiji. V ta namen bo EU med drugim uporabila obstoječe platforme, kot sta Sklad za zeleno rast in regionalni program za energetsko učinkovitost.
Države regije bi morale še naprej imeti korist od dostopa do programov EU, kot so Obzorje Evropa, COSME in EIC, za podporo inovacijam in gospodarskemu razvoju v obdobju 2021–2027.
IX.Naložbe v človeški kapital
Pravičnost in vključenost sta pomembni pri zagotavljanju, da imajo vsi koristi od okrevanja in rasti ter da nihče ni izključen. Dobro delujoč trg dela ter dobro usposobljena in produktivna delovna sila sta ključna za odporno gospodarstvo. Komisija bo okrepila dialog z Zahodnim Balkanom za spodbujanje izvajanja evropskega stebra socialnih pravic v regiji. EU namerava podpirati razvoj človeškega kapitala s povečanjem financiranja iz instrumenta IPA, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami glede reform, opredeljenimi v postopku programa gospodarskih reform in skupnih smernicah politike na področjih izobraževanja in spretnosti, zaposlovanja, socialne zaščite in vključevanja. Poudarek bo tudi na mladih, zdravstvu, kulturi in športu.
EU bo podpirala širšo udeležbo civilne družbe in zasebnega sektorja s spodbujanjem inovativnih rešitev in socialnega podjetništva za reševanje družbenih izzivov. Finančni instrumenti se bodo uporabili za privabljanje zasebnih sredstev, namenjenih socialnim potrebam (financiranje z učinkom), v tesnem partnerstvu z mednarodnimi finančnimi institucijami.
V izobraževalnem sektorju bo EU še naprej podpirala pripravo z dokazi podprtih politik in reform za obravnavo glavnih izzivov in prednostnih nalog sistema za izobraževanje z vidika upravljanja, financiranja, kakovosti, enakosti in relevantnosti, s poudarkom na prilagajanju sistemov za izobraževanje digitalni preobrazbi in na znanju temelječim gospodarstvom. Posebna pozornost bo namenjena reformam, ki spodbujajo primerno ponudbo ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc za odpravo obstoječega neskladja med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po delovni sili, vključno z razvojem učenja na delovnem mestu v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
Podpora se bo nadaljevala prek programa Erasmus+, z večjimi priložnostmi za akademsko mobilnost in krepitvijo zmogljivosti, tudi v sektorju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. EU se bo s posodobljenim programom znanj in spretnosti za Evropo, akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje in evropskim izobraževalnim prostorom usmerila v Zahodni Balkan kot prednostno nalogo v mednarodni razsežnosti EU. EU bo okrepila sodelovanje z Zahodnim Balkanom pri izvajanju svojega okvira ukrepanja na področju kulturne dediščine iz leta 2018 in okrepila udeležbo v programu Ustvarjalna Evropa. Partnerji v regiji bi morali še naprej sodelovati v drugih programih EU, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota, da se okrepita medsebojna izmenjava in sodelovanje na področju prostovoljstva, usposabljanja in mladih.
Izboljšanje udeležbe na trgu dela, zlasti mladih, žensk, prikrajšanih skupin in manjšin, predvsem Romov, bo prednostna naloga in lahko zelo prispeva h gospodarski rasti. Obravnava potreb mladih je posebna prednostna naloga, predvsem zaradi velikega števila mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Posredovanja po vzoru jamstva EU za mlade so še toliko bolj potrebna v kriznih časih, da mladim zagotovijo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo, s čimer se mladim zagotovijo rešitve in perspektive ter se prispeva k preprečevanju bega možganov. Pozornost bo namenjena tudi krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev ter razvoju socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj.
Naložbe morajo biti izvedene na vključujoč način ter obravnavati tiste, ki doživljajo visoke stopnje revščine in imajo majhne možnosti za zaposlitev, na primer invalidi. Te naložbe spoštujejo obveznosti, ki jih nalaga Konvencija ZN o pravicah invalidov.
Reforme sistemov socialne zaščite in vključevanja, vključno s storitvami socialnega varstva, bodo glede na vrzel v človekovem razvoju v primerjavi z EU prednostna naloga. Podpirala se bo priprava strategij aktivnega vključevanja.
Reforma zdravstvenih sistemov, okrepljeno zdravstveno zavarovanje in odpornost sistemov javnega zdravstva bodo podprti, tudi v luči spoznanj, pridobljenih med bojem s pandemijo COVID-19. Treba je znižati stroške in zagotoviti, da imajo vsi državljani dostop do boljše zdravstvene oskrbe. Za obravnavo čezmejnih groženj za zdravstveno varnost je treba okrepiti regionalno sodelovanje. Stalna podpora za krepitev pripravljenosti in odpornosti sistemov javnega zdravstva Zahodnega Balkana bo torej zagotovljena.
Obstajajo možnosti za koriščenje gospodarskih priložnosti v ustvarjalnem in kulturnem sektorju ter njegovega prispevka k potencialu regije za trajnostni turizem. EU bo okrepila sodelovanje z Zahodnim Balkanom pri izvajanju svojega okvira ukrepanja na področju kulturne dediščine iz leta 2018. Regija sama bi morala v okviru strategij trajnostnega turizma okrepiti sodelovanje na področju ohranjanja in spodbujanja kulturne dediščine. EU bo za podporo temu sektorju spodbujala vključitev kulturnih in ustvarjalnih sektorjev regije v evropske strokovne mreže in vrednostne verige.
Izvajanje inovacijske agende za Zahodni Balkan bo prispevalo h krepitvi baze človeškega kapitala v regiji.
X.Regionalno gospodarsko povezovanje in povezovanje z EU
Cilje tega gospodarskega in naložbenega načrta bo močno spodbujalo regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, vključno s krepitvijo prizadevanj za tesnejše regionalno gospodarsko povezovanje.
Zahodni Balkan bi moral že pred pridružitvijo Uniji razviti skupni regionalni trg kot izhodišče za tesnejše povezovanje regije z enotnim trgom EU. To je ključno za regijo, da bo lahko izkoristila privilegiran odnos z EU. Po ugotovitvah študije Svetovne banke bi tako okrepljeno povezovanje trgov Zahodnega Balkana za regijo pomenilo dodatno 6,7-odstotno rast BDP.
ØSkupni regionalni trg …
Kot je poudarjeno v sporočilu o podpori Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji, je pandemija COVID-19 izpostavila visoko raven povezanosti trgov ter medsebojno odvisnost med EU in gospodarstvi Zahodnega Balkana in tudi med samimi gospodarstvi. Zagotavljanje neoviranega pretoka blaga je bil med krizo glavni poudarek. V ta namen je Zahodni Balkan hitro in učinkovito vzpostavil zelene vozne pasove na ključnih mejnih prehodih. Vključujoče regionalne organizacije – Svet za regionalno sodelovanje, prometna skupnost in srednjeevropsko območje proste trgovine (CEFTA) – so imele ključno vlogo pri uresničitvi tega odziva. Učinkovito so se usklajevale z vsemi partnericami z Zahodnega Balkana, med seboj in z EU. V težkih časih se je tako regionalno sodelovanje izkazalo za bistveno.
V Zagrebški izjavi (6. maj 2020), ki jo je sprejela EU in jo je podprlo šest partneric z Zahodnega Balkana, je navedeno, da bo EU „še naprej podpirala tako vključujoče regionalno sodelovanje, zahodnobalkanske voditelje pa poziva, naj v celoti izkoristijo možnosti regionalnega sodelovanja za spodbujanje gospodarskega okrevanja po krizi. V ta namen se mora celotna regija odločno zavezati, da bo še naprej poglabljala regionalno gospodarsko povezovanje, ki bo temeljilo na pravilih in standardih EU ter tako regijo in njena podjetja približalo notranjemu trgu EU. Z razvojem te razsežnosti, tudi prek regionalnega gospodarskega prostora, lahko regija postane privlačnejša za naložbe.“
Zahodni Balkan mora za uresničitev te zaveze sprejeti cilj oblikovanja skupnega regionalnega trga na podlagi pravil EU. Tak pristop zagotavlja povezovanje znotraj regije in z EU ter je pomemben mejnik za priprave na pristop k EU. Ta skupni regionalni trg bi moral graditi na dosežkih regionalnega gospodarskega prostora, ki je uspešna pobuda: dogovorjen je bil program za regionalno naložbeno reformo, zaradi priznavanja kvalifikacij se je olajšala mobilnost v visokem šolstvu in stroški gostovanja v regiji so se znižali. To je pripeljalo tudi do sprejetja ambicioznih sporazumov za olajšanje trgovine z blagom in liberalizacijo trgovine s storitvami. Zato se bo regija umestila na zemljevid globalnih vlagateljev, ki želijo zmanjšati razdaljo do trgov EU in diverzificirati dobavitelje.
Izvajanje sektorskih sporazumov v tem regionalnem okviru se bo upoštevalo pri oceni, kako so partnerice z Zahodnega Balkana pripravljene na udeležbo na enotnem trgu EU v določenem sektorju: uspešno regionalno gospodarsko povezovanje bo omogočilo tesnejše gospodarsko povezovanje z enotnim trgom EU.
EU poziva vlade Zahodnega Balkana, naj pripravijo ambiciozen in vključujoč načrt za oblikovanje skupnega regionalnega trga. V tem načrtu bi bilo treba predvsem opredeliti ključne cilje v zvezi s štirimi svoboščinami (blago, storitve, kapital in ljudje) ter tudi prihodnosti prilagojene gospodarske sektorje v skupnem interesu, za katere lahko regija globalnemu trgu ponudi privlačno ponujeno korist. EU bi morala spodbujati regijo k razvoju ustrezno delujočega vključujočega okvira, ki omogoča tako tesnejše regionalno gospodarsko povezovanje.
|
Oblikovanje skupnega regionalnega trga
Zahodni Balkan bi se moral v okviru priprav na poglobljen regionalen gospodarski prostor osredotočiti na ključne cilje, ki bodo prinesli oprijemljive rezultate podjetjem in državljanom regije, na primer:
nPovezovanje gospodarstev
Nadgradnja pobude zelenih voznih pasov – zagotovitev, da ključni mejni prehodi delujejo z vsemi operativnimi zmogljivostmi 24 ur na dan in vse dni v tednu.
Vzpostavitev orodja za spremljanje (Galileo) čakalnih dob na vseh mejnih prehodih v omrežju „zelenih voznih pasov“.
Podpis in izvajanje dvostranskih sporazumov o mejnih prehodih v cestnem in železniškem prometu.
nProsti pretok blaga
Vzajemno priznavanje certifikatov za sadje, zelenjavo in drugo kmetijsko blago.
Prosti pretok industrijskega blaga na podlagi skladnosti z bistvenimi zahtevami EU.
Pooblaščeni gospodarski subjekti, priznani v regiji.
nProsti pretok storitev
Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij.
Vzajemno priznavanje licenc v pilotnem sektorju (turizem).
Sveženj o liberalizaciji trgovine (razširitev obveze glede dostopa na trg in nacionalne obravnave, vključno z vzajemnim priznavanjem licenc v več sektorjih, kot so gradbeništvo, poštne storitve ali prevoz).
nProsti pretok kapitala
Znižanje stroškov za regionalna čezmejna plačila.
Priprava na pridružitev enotnemu območju plačil v eurih (SEPA).
nRegionalni naložbeni prostor
Memorandumi o soglasju med agencijami za naložbe za obravnavanje zadrževanja naložb in spodbujanja ključnih regionalnih vrednostnih verig.
Sprejetje regionalnih standardov za mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb na nacionalni ravni.
Privabljanje vsaj 100 vlagateljev v obetavne regionalne vrednostne verige.
nRegionalni inovacijski prostor
Oblikovanje regionalne pobude za prenos znanja iz diaspore za izkoriščanje potenciala diaspore regije in spodbujanje kroženja možganov.
nSodelovanje Zahodnega Balkana na digitalnem trgu evropskega raziskovalnega prostora.
Oblikovanje regionalnega trga za e-poslovanje in digitalne vsebine s sprejetjem glavnih usklajenih pravil in načela notranjega trga, s pospešitvijo carinjenja paketov in z odpravo geografskega blokiranja.
Regionalno usklajen pristop za varstvo osebnih podatkov, zasebnost, kibernetsko varnost in druge pravice, usklajen s pravnim redom EU.
Regionalni sporazum o priznavanju storitev zaupanja, vključno z elektronskim podpisom.
Regionalno usklajen postopek harmonizacije spektra evropskih pionirskih frekvenčnih pasov 5G, usklajen pristop v postopku dodeljevanja radijskih frekvenc 5G in pri regionalnih pilotnih projektih 5G, vključno z ukrepi za zaščito pred nastajajočimi tveganji na podlagi varnostnih orodij EU.
nMobilnost ljudi
Mobilnost študentov.
Mobilnost posameznikov na podlagi osebnih dokumentov.
Mobilnost raziskovalcev in profesorjev.
nEvropske vrednostne verige
Turizem: priprava paketne ponudbe za regijo in skupna promocija ponudbe (na podlagi skupnih standardov, vzajemnega priznavanja licenc itd.).
Avtomobilska industrija: nadgradnja vrednostnih verig, da bodo pripravljene prevzeti nove trende (električni avtomobili, avtonomni avtomobili itd.), na podlagi regionalnih virov in surovin.
Program za zeleno in krožno gospodarstvo: izgradnja novih regionalnih vrednostnih verig za sprožitev neizkoriščenega potenciala (krožna uporaba surovin, zbiranje in predelava elektronskih odpadkov, vrednostne verige obnovljive energije itd.).
|
Ø…. kot izhodišče za tesnejše povezovanje regije z EU
Za vse partnerice z Zahodnega Balkana je EU prva trgovinska partnerica, saj je leta 2019 trgovina z EU pomenila več kot 69,4 % celotne trgovine regije. Kar zadeva neposredne tuje naložbe, so podjetja EU daleč največji vlagatelji v regiji, saj so leta 2018 predstavljala približno 65,5 % vseh neposrednih tujih naložb.
Če vlada v skladu z revidirano metodologijo širitve
izvede z EU dogovorjene prednostne naloge v zvezi z reformami, bi to za zadevno državo moralo pomeniti tesnejše povezovanje z Evropsko unijo, pospešeno vključevanje in postopno uvajanje v posamezne politike EU, trg EU in programe EU v okviru pristopnega procesa.
EU bi torej morala preveriti možne načine za pospešitev vključevanja Zahodnega Balkana v EU v obdobju pred pristopom. To bo za regijo pomemben politični signal, da je njena prihodnost v EU, ter bo pomembno spodbudilo gospodarsko uspešnost in naložbe. Glede na precejšnjo možnost za povečano trgovino med EU in regijo bo posebna pozornost namenjena analizi in obravnavi netarifnih ovir ter odpravi tehničnih ovir za trgovino, ob hkratnem zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev.
Izpolnjevanje norm in standardov EU je bistveno za izvoz v Evropsko unijo. Poleg tega bi moral Zahodni Balkan posnemati najnovejši razvoj na področju politike v EU ali sprejeti podobne politike, namenjene zaščiti varnosti in javnega reda EU – kot je mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb.
|
Tesnejše povezovanje Zahodnega Balkana z EU
Komisija bo sodelovala s partnericami z Zahodnega Balkana za pospešitev procesa povezovanja z EU pred pristopom na naslednje načine:
–
podpora sprejetju standardov EU in nadgradnji infrastrukture za zagotavljanje kakovosti
na Zahodnem Balkanu, da bodo partnerice lahko izvajale pravni red EU na področju industrijskih in potrošniških izdelkov, kar bi pospešilo povezovanje z enotnim trgom EU. Zagotovitev, v največji možni meri, rešitev informacijske tehnologije EU, da bodo lahko organi regije za nadzor trga komunicirali med seboj in z organi v EU;
–
olajšanje trgovine med EU in Zahodnim Balkanom s carinskim sodelovanjem, da se, kjer je mogoče, omogočita elektronska izdaja in prenos carinskih listin, kot so dokazila o poreklu; zagotovitev usklajevanja v fazah načrtovanja in izvedbe naložb EU v objekte na mejnih prehodih v regiji;
– olajšanje e-trgovanja, vključno z nakupom blaga in storitev na spletu, cenejšimi čezmejnimi dostavami paketov, varstvom pravic potrošnikov na spletu in spodbujanjem čezmejnega dostopa do spletnih vsebin iz EU in z Zahodnega Balkana. Olajšanje prevzema skupnih standardov EU na področju varstva podatkov, kibernetske varnosti in storitev zaupanja;
– podpora razpoložljivosti digitalnih ključnih kazalnikov uspešnosti na Zahodnem Balkanu v skladu z evropskim indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), okvirom za lokalne in regionalne digitalne kazalnike (LORDI) ter informativnimi listi e-uprave;
–
podpora izvajanju nacionalnih programov pooblaščenih gospodarskih subjektov in spodbujanje članstva v trgovskih združenjih, nadaljnja podpora območju CEFTA pri izvajanju regionalnega vzajemnega priznavanja. Če je ustrezno, prizadevanja za vzajemno priznavanje takih nacionalnih programov; sprejetje enotnega sklopa preferencialnih pravil o poreklu (PEM+) in podpora sodelovanju celotne regije v Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku;
–
spodbujanje trgovine s kmetijskimi proizvodi (vključno s predelanimi kmetijskimi proizvodi) v skladu s sanitarnimi in fitosanitarnimi zahtevami EU, prek integriranega sistema upravljanja informacij EU za uradni nadzor; pomoč pri vključevanju v ustrezne sisteme EU (TRACES, RASFF, Europhyt, AAC) ter sodelovanje v boju proti boleznim živali in proti protimikrobni odpornosti;
–
olajšanje povezovanja trajnostnih industrijskih vrednostnih verig med Zahodnim Balkanom in EU, zlasti s podporo trajnostni proizvodnji in predelavi surovin, vključno s kritičnimi surovinami
, ter zagotavljanje neizkrivljene trgovine in naložb, v skladu s socialnimi in okoljskimi standardi ter standardi preglednosti EU;
– popolna pridružitev programu Obzorje Evropa – ambicioznemu programu Evrope za raziskave in inovacije, vrednem 100 milijard EUR;
–
spodbujanje Zahodnega Balkana, naj uvede podobne pobude, kot so nedavne pobude, namenjene zaščiti varnosti in javnega reda Evrope – na primer vzpostavitev nacionalnih mehanizmov pregleda naložb za naložbe tretjih držav, na podlagi mehanizma EU;
–
olajšanje stika z Evropskim svetom za plačila in podpora regiji z vidika udeležbe v enotnem območju plačil v eurih (SEPA)
;
–
podpora upravam Zahodnega Balkana pri zagotavljanju najsodobnejših digitalnih javnih storitev za podjetja in državljane; spodbujanje njihove udeležbe v programu ISA2
; spodbujanje uporabe odprtih standardov, pripravljenih v okviru programa Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE)
;
–
zagotavljanje namenske podpore regionalnim organizacijam za pospešitev izvajanja programa regionalnega gospodarskega povezovanja, vključno z vzpostavitvijo platforme med Evropsko komisijo, Svetom za regionalno sodelovanje in območjem CEFTA za dialog o regionalnem trgu in njegovi združljivosti s pravili EU.
|
***