EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.10.2020

COM(2020) 620 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Unija enakosti:








strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov

{SWD(2020) 530 final}

I.    Uvod

Vzpostavitev Unije enakosti je ena glavnih prednostnih nalog Komisije. EU ima pravne instrumente in celovito politiko za vzpostavitev prave Unije enakosti. Kot pa je poudarjeno v akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 1 , je diskriminacija na podlagi rase ali narodnosti še vedno prisotna. To zlasti velja za Rome 2 , ki pogosto ostajajo marginalizirani. Številni od okoli 10 do 12 milijonov Romov v Evropi 3 se v vsakdanjem življenju še naprej soočajo z diskriminacijo, anticiganizmom 4 in socialno-ekonomsko izključenostjo.

Komisija je leta 2011 sprejela okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 5 . Njegov glavni cilj je bil spoprijemanje s socialno-ekonomsko izključenostjo Romov v EU in državah, ki se pripravljajo na pristop, s spodbujanjem enakega dostopa do izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanja. Države članice je pozval, naj oblikujejo nacionalne strategije vključevanja Romov, imenujejo nacionalne kontaktne točke za Rome 6 in določijo nacionalne cilje. Dve leti pozneje je Svet sprejel Priporočilo o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah, ki je državam članicam zagotovilo smernice, kako okrepiti izvajanje nacionalnih strategij 7 . Regija Zahodnega Balkana je prostovoljno uskladila svojo zakonodajo z okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020.

Ta dva instrumenta sta bila pomembna 8 za to, da se vključevanje Romov uvrsti med prednostne naloge EU in držav članic ter da se mobilizirajo politični, pravni in finančni instrumenti EU. Kljub temu je bil splošni napredek pri vključevanju Romov v zadnjih 10 letih omejen, čeprav so med področji politike in državami velike razlike 9 . Največji napredek je bil dosežen na področju izobraževanja, zlasti z zmanjšanjem zgodnjega opuščanja šolanja ter izboljšanjem udeležbe v predšolski vzgoji in obveznem šolanju. Vendar se je na področju izobraževanja povečalo število primerov segregacije romskih učencev 10 . Tveganje revščine in samoocena Romov o njihovem zdravju sta se izboljšala, vendar je njihova vključenost v zdravstveno zavarovanje še vedno skromna. Dostop do zaposlitve se ni izboljšal, delež mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pa se je celo povečal. Stanovanjske razmere so še vedno težke, zlasti zaradi neustreznih in segregiranih stanovanj. Obstajajo dokazi, da se je število primerov diskriminacije Romov nekoliko zmanjšalo in da splošno prebivalstvo Rome vse bolj sprejema. Vendar so anticiganizem, kazniva dejanja iz sovraštva, trgovina z Romi, zlasti ženskami in otroki, še vedno zelo zaskrbljujoči 11 .

Zaključek okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov je priložnost za okrepitev ukrepov za odpravo te trajne slabosti. To je še toliko bolj pomembno, ker je pandemija COVID-19 razkrila izjemno izpostavljenost izključenih in marginaliziranih romskih skupnosti negativnim zdravstvenim in socialno-ekonomskim učinkom.

Da bi dosegli večji in hitrejši napredek, to sporočilo določa nov strateški okvir EU za Rome, ki spodbuja dejansko enakost, socialno-ekonomsko vključevanje in smiselno udeležbo Romov. Medtem ko so države članice na čelu prizadevanj za resnične spremembe v zvezi z Romi, kar zahteva okrepljeno politično zavezanost, jim lahko EU pomaga oblikovati učinkovit pristop in jim zagotoviti prava orodja. Ta strateški okvir temelji na ugotovitvah iz ocene prejšnjega okvira, obsežnih posvetovanjih 12 , letnih ocenah izvajanja nacionalnih strategij 13 in analizi razlogov za omejeno učinkovitost preteklih ukrepov 14 . Pomeni odgovor na pozive Evropskega parlamenta, Sveta in civilne družbe k okrepljeni pobudi EU za obdobje po letu 2020 15 . Priznava, da niso vsi Romi socialno izključeni, vendar lahko vsi doživijo diskriminacijo in socialno šibkost. Temelji na presečnem pristopu, ki upošteva kombinacijo etnične pripadnosti in drugih vidikov identitete ter načine, na katere taka presečnost prispeva k edinstvenim izkušnjam diskriminacije 16 .

Ta strateški okvir EU za Rome prispeva tudi k več drugim pobudam. Neposredno prispeva k izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu, evropskega stebra socialnih pravic 17 ter k uresničevanju Agende 2030 Združenih narodov in ciljev trajnostnega razvoja 18 .

Za doseganje enakosti in vključevanja so potrebni večja uporaba in boljše usmerjanje sredstev ter sodelovanje in partnerstvo romskih skupnosti, vseh vladnih ravni, sektorjev in zainteresiranih strani (nacionalnih vlad, institucij EU, mednarodnih organizacij, civilne družbe ter industrije in akademskih krogov). Tesno sodelovanje med evropsko in nacionalno ravnjo je še posebej pomembno. Na ravni EU ta strateški okvir določa ambiciozne skupne cilje in ciljne vrednosti. Na nacionalni ravni bi vlade morale razviti trdne nacionalne strateške okvire za Rome, da bi sprejele dolgoročne zaveze in tesno sodelovale z institucijami EU na področju enakosti, vključevanja in udeležbe Romov. Komisija v skladu s predlogi iz sklepov Sveta iz leta 2016 19 sprejema predlog za revizijo in nadomestitev priporočila Sveta iz leta 2013.

II.    Skupni cilji za enakost, vključevanje in udeležbo Romov

Ocena trenutnega okvira in sklepi, ki so jih na tej podlagi oblikovali Evropski parlament, Svet ter več vseevropskih in nacionalnih organizacij civilne družbe 20 , kažejo, da je treba obnoviti in okrepiti zavezo glede doseganja enakosti, vključevanja in udeležbe Romov na evropski in nacionalni ravni. Potrebna je okrepljena zaveza za odpravo stalne diskriminacije, tudi anticiganizma, in za izboljšanje vključevanja Romov v izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in stanovanjsko politiko 21 . Rome bi bilo treba vključiti v celoten proces od oblikovanja do izvajanja ukrepov. Hkrati bi morali ukrepi priznavati raznolikost in potrebe specifičnih skupin romskega prebivalstva.

Komisija je zato določila sedem ciljev na ravni EU za obdobje do leta 2030. Trije od njih so horizontalni cilji na področju enakosti, vključevanja in udeležbe. Preostali štirje so sektorski cilji na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in zdravja. Za učinkovito izvajanje teh ciljev jih je treba podpreti z možnostjo merjenja napredka. Zato Komisija prvič predlaga kvantitativne glavne ciljne vrednosti EU za spremljanje doseganja teh ciljev. Medtem ko je za doseganje teh ciljnih vrednosti do leta 2030 potreben minimalen napredek, je dolgoročni cilj še vedno zagotoviti dejansko enakost in premostiti vrzel med Romi in splošnim prebivalstvom. Te ciljne vrednosti so rezultat izkušenj z raziskavami med romskimi skupnostmi in poglobljenega posvetovanja, v katerem so sodelovali Agencija EU za temeljne pravice (FRA), države članice ter romska in proromska civilna družba 22 . Spodnja diagrama prikazujeta sedem ciljnih vrednosti na ravni EU, napredek, ki ga je treba doseči, in trenutno stanje 23 .

Drugi kazalniki se preučujejo 24 .

III.    Obnovljeni in okrepljeni nacionalni ukrepi za enakost, vključevanje in udeležbo

Za doseganje ciljev tega strateškega okvira je treba ukrepati na ravni EU in na nacionalni ravni. Ta dopolnjujoč pristop je edini način za izvajanje sprememb na terenu. Države članice imajo glavne pristojnosti na področjih, ki jih zajema ta okvir, zato je potreben strukturiran pristop. Čeprav se položaj Romov med državami razlikuje, je treba povečati zavezanost in odgovornost na nacionalni ravni, da bi dosegli resnične spremembe v vsakdanjem življenju Romov. To vključuje sodelovanje civilne družbe in vseh ustreznih zainteresiranih strani pri pripravi nacionalnih strateških okvirov za Rome.

Nadaljnji razvoj nacionalnih ukrepov prek nacionalnih strateških okvirov za Rome Države članice so pozvane, da razvijejo, sprejmejo in izvajajo nacionalne strateške okvire za Rome, vključno s: oskupnimi značilnostmi; ominimalnimi zavezami, ki bi morale veljati za vse; omorebitnimi dodatnimi zavezami glede na nacionalne razmere; oambicioznejšimi zavezami za države članice z znatnim romskim prebivalstvom. Predlogi za te elemente so navedeni spodaj. Kjer je to mogoče, bi bilo treba določiti specifične nacionalne ciljne vrednosti. Komisija bo ta proces podpirala z vsemi potrebnimi smernicami. Podpirala bo tudi nacionalne ukrepe, vključno z izvrševanjem zakonodaje o enakosti, vključevanjem enakosti, vključevanja in udeležbe Romov v pobude politik EU, mobilizacijo sredstev EU za Rome in bojem proti anticiganizmu. Države članice so pozvane, da te nacionalne okvire oblikujejo do septembra 2021 in z njimi seznanijo Komisijo.

Komisija skupaj s tem sporočilom sprejema predlog za priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov, v katerem je določen seznam specifičnih ukrepov, ki naj jih države članice sprejmejo za doseganje ciljev EU. Dokumenta se zato dopolnjujeta. Predlagano priporočilo usmerja tudi krepitev zmogljivosti zainteresiranih strani, vključno z nacionalnimi kontaktnimi točkami za Rome, organi za enakost, civilno družbo ter regionalnimi in lokalnimi akterji, ter partnerstva med njimi. Poleg tega določa smernice za zagotavljanje boljše uporabe sredstev EU in nacionalnih sredstev ter za učinkovito spremljanje, poročanje in ocenjevanje nacionalnih strateških okvirov za Rome s strani držav članic.

III.1 Smernice za nacionalne ukrepe na podlagi skupnega, vendar diferenciranega pristopa

Da bi Komisija državam članicam pomagala razviti smiselne in učinkovite nacionalne strateške okvire za Rome, predlaga vrsto skupnih značilnosti in minimalnih zavez za vse nacionalne strateške okvire za Rome. Ker se delež Romov in njihove razmere v posameznih državah članicah zelo razlikujejo, Komisija predlaga dodatne in bolj ciljno usmerjene zaveze. S tem se priznava raznolikost razmer v državah članicah in omogoča skupen, vendar diferenciran pristop.

Prvič, Komisija predlaga, da imajo vsi nacionalni strateški okviri za Rome naslednje skupne značilnosti:

üokrepiti osredotočenost na enakost, da se dopolni pristop vključevanja: obravnavanje štirih področij politike (izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in stanovanja) prek celostnega pristopa ostaja ključnega pomena za vključevanje Romov, vendar obstaja tudi potreba po jasni osredotočenosti na enakost. Ključni cilj in medsektorska prednostna naloga na vsakem področju politike bi moral biti zlasti boj proti diskriminaciji in anticiganizmu, ki bi dopolnjeval pristop vključevanja. Ta skupni poudarek bi moral zagotoviti, da imajo Romi dejanski dostop do ekonomske in socialne pravičnosti ter enakih možnosti;

üspodbujati udeležbo z opolnomočenjem, sodelovanjem in zaupanjem: v vseh fazah oblikovanja politik je treba zagotoviti smiselno udeležbo Romov. Romsko politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje bi bilo treba spodbujati v smislu njihove pripadnosti kot polnopravnih članov družbe. Zagotoviti je treba opolnomočenje in gradnjo zmogljivosti Romov, civilne družbe in javnih organov, in sicer s krepitvijo sodelovanja in zaupanja med zainteresiranimi stranmi ter med romskimi in neromskimi skupnostmi;

ürazmisliti o raznolikosti Romov: države članice bi morale zagotoviti, da njihovi strateški okviri zajemajo vse Rome na njihovem ozemlju in odražajo potrebe različnih skupin s presečnim pristopom. Zavedati bi se morale, kako se lahko različni vidiki identitete združijo in poslabšajo diskriminacijo. Določiti bi morale kvantitativne in/ali kvalitativne ciljne vrednosti, da zagotovijo odražanje raznolikosti v smislu starosti, spola, spolne usmerjenosti, mobilnosti in drugih osebnih lastnosti;

üzdružiti vključevanje politik in izrecno, vendar ne izključno ciljno usmerjenost na Rome 25 : nacionalni strateški okviri za Rome bi morali združevati vključevanje v politike in izrecno, vendar ne izključno ciljno usmerjenost, pri čemer bi bilo treba poskrbeti, da so osnovne storitve vključujoče, in zagotoviti dodatno usmerjeno podporo za spodbujanje dejanskega enakega dostopa Romov do pravic in storitev. Služiti bi morali kot instrumenti načrtovanja za uporabo nacionalnih sredstev in sredstev EU za ukrepe, namenjene Romom, in za vključujočo splošno reformo;

üizboljšati določanje ciljev, zbiranje podatkov, spremljanje in poročanje: prizadevanja za doseganje glavnih ciljnih vrednosti na ravni EU in ustreznih kvantitativnih in/ali kvalitativnih nacionalnih ciljnih vrednosti lahko spodbudijo dejanski napredek pri doseganju enakosti, vključevanja in udeležbe Romov. Podatke bi bilo treba redno zbirati, da bi se upoštevali pri poročanju in spremljanju, da bi izboljšali preglednost in odgovornost ter spodbudili prenos politik in učenje 26 .

Drugič, Komisija ob upoštevanju skupnih značilnosti, izkušenj s trenutnim okvirom in obsežnih posvetovanj 27 , opravljenih v zadnjih dveh letih, vse države članice poziva, naj v svoje nacionalne strateške okvire za Rome vključijo vsaj naslednje zaveze:

Nacionalni strateški okvir bi moral določati: a)nacionalna izhodišča in ciljne vrednosti za doseganje ciljev in ciljnih vrednosti EU na podlagi celovite ocene potreb; b)ciljne vrednosti in ukrepe za specifične skupine (romske otroke, ženske, mlade, starejše Rome ali invalide, mobilne državljane EU, osebe iz držav nečlanic EU, Rome brez državljanstva), da odražajo raznolikost Romov, vključno z ukrepi, ki upoštevajo vidik spola in otroke/starost; c)ukrepe za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji (na primer prek nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti rasizmu); d)ukrepe za zagotovitev socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih Romov, zlasti na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj; e)kombinacijo ciljno usmerjenih in splošnih ukrepov, ki upoštevajo specifične lokalne izzive in izrecno odpravljajo ovire, zaradi katerih Romi nimajo enakega dostopa do glavnih politik 28 ; f)namenski proračun za izvajanje in spremljanje 29 , ki v celoti izkorišča socialne inovacije in zasebni kapital; g)mehanizme za poročanje, spremljanje in ocenjevanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljnih vrednosti; h)sistem posvetovanj in sodelovanja v zvezi s politiko z romsko in proromsko civilno družbo, sektorskimi ministrstvi, organi za enakost, drugimi nacionalnimi institucijami za človekove pravice in drugimi zainteresiranimi stranmi ter i)krepitev zmogljivosti za spodbujanje dejavne udeležbe civilne družbe v vseh fazah oblikovanja politik in za zagotavljanje njene udeležbe v procesih nacionalnih platform in platform EU 30 . Nacionalne kontaktne točke za Rome bi morale: a)dobiti pooblastila, zadostna sredstva in osebje za zagotavljanje rednega usklajevanja in spremljanja ter b)predložiti redna poročila o napredku in sodelovati pri osrednjih dejavnostih mreže nacionalnih kontaktnih točk za Rome, ki jo upravlja Komisija 31 .

Tretjič, poleg teh skupnih značilnosti in minimalnih zavez so lahko glede na specifične nacionalne razmere pomembna dodatna nacionalna prizadevanja. Izzivi v zvezi z enakostjo, vključevanjem in udeležbo Romov se razlikujejo glede na velikost romskega prebivalstva in njegov delež v celotnem prebivalstvu, pa tudi glede na širši gospodarski okvir ter dosedanjo izključenost in diskriminacijo. Razlikujejo se tudi glede na to, kje in kako Romi živijo (podeželska, mestna, mobilna, segregirana območja), in glede na posebne vidike, kot so nadnacionalna mobilnost, migracije ali vprašanja v zvezi z državljansko dokumentacijo. Ti različni izzivi se lahko odražajo v nacionalnih strateških okvirih za Rome z diferenciranimi cilji, ravnmi naložb in vrstami rešitev politike. Komisija glede na nacionalne razmere (kot so možnosti zbiranja podatkov, uporaba ciljno usmerjenih ali splošnih sredstev EU, relativna velikost in posebne potrebe romskega prebivalstva) poziva države članice, naj sprejmejo dodatne zaveze.

Nacionalni strateški okvir bi moral prav tako določati: a)nacionalne kvantitativne in kvalitativne ciljne vrednosti za vseh sedem ciljev in z njimi povezane ciljne vrednosti EU (odvisno od razpoložljivosti podatkov); b)kako se bodo sredstva in finančni instrumenti EU in držav članic vlagali za Rome ter c)kako bodo institucionalne ali upravne reforme prispevale k enakosti in vključevanju. Nacionalne kontaktne točke za Rome bi morale izvesti tudi vmesno oceno in pregled nacionalnega strateškega okvira.

Četrtič, kjer Romi predstavljajo znaten delež prebivalstva (tj. precej nad 1 %) 32 , spodbujanje njihove enakosti in vključevanja ni pomembno le z vidika temeljnih pravic, temveč ima tudi jasen gospodarski pomen. V državah z večjim deležem Romov ta skupina predstavlja čedalje večji delež šoloobveznih prebivalcev in prihodnje delovne sile. Napredek pri socialno-ekonomskem vključevanju Romov lahko zmanjša pomanjkanje delovne sile ter znanj in spretnosti v času neugodnih demografskih gibanj in zmanjša socialne izdatke. Naložbe v boljše izobraževanje in izpopolnjevanje prej izključene delovne sile lahko pozitivno vplivajo na rast produktivnosti. Z zagotavljanjem, da lahko Romi izkoristijo svoj potencial in prispevajo h gospodarstvu in družbi na splošno, bodo nastali boljši socialni in ekonomski rezultati za vse.

To upravičuje potrebo po intenzivnejših zavezah in podpori EU, zlasti uporabi sredstev EU za ciljno usmerjene ukrepe in vključujoče splošne reforme. V zvezi s tem so države članice z znatnim romskim prebivalstvom pozvane, naj v celoti izkoristijo predlagani specifični cilj ESS+ glede spodbujanja socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi. Prav tako so pozvane, naj si bolj prizadevajo, da razpoložljiva sredstva dejansko dosežejo Rome. To zahteva tudi zbiranje podatkov, razčlenjenih po narodnosti in spolu, v podporo oblikovanju, spremljanju in pregledu politike.

Komisija zato države članice z znatnim deležem romskega prebivalstva poziva, naj poleg minimalnih zavez in zavez glede na nacionalne razmere v svoj nacionalni strateški okvir za Rome vključijo tudi ambicioznejše zaveze, navedene v nadaljevanju.

Nacionalni strateški okvir bi moral prav tako: a)predstaviti načrt ali sklop ukrepov za preprečevanje anticiganizma in diskriminacije, segregacije v izobraževanju in na področju stanovanj ter predsodkov in stereotipov do Romov (tudi na spletu) ter boj proti njim; b)vključevati enakost in vključevanje Romov v politike na regionalni in lokalni ravni ter c)določiti, kako se bodo sredstva in finančni instrumenti EU in držav članic vlagali za vključujočo reformo glavnih politik in ciljno usmerjeno ukrepanje. Vlogo nacionalne kontaktne točke za Rome bi bilo treba okrepiti, da lahko: a)računa na namensko ekipo in institucionalni mandat, ki zagotavlja politično težo, učinkovito medsektorsko usklajevanje in vključevanje enakosti in vključevanja Romov v politike na regionalni in lokalni ravni; b)sodeluje (z organi upravljanja sredstev EU) pri usklajevanju medvladnih razprav o porazdelitvi sredstev EU za Rome in pri sistematičnem spremljanju njihove uporabe (na primer prek odborov za spremljanje, preverjanj učinka vključevanja Romov); c)zagotavlja nacionalno posvetovanje in dialog o krepitvi vloge Romov (zlasti mladih in žensk) ter d)zagotovi, da javne politike in univerzalne storitve dejansko dosežejo Rome, vključno s tistimi, ki živijo na oddaljenih podeželskih območjih (na primer izredni in srednjeročni ukrepi v času krize, zakonodajna reforma, načrtovanje politik na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, stanovanj, drugih področij socialno-ekonomske vključenosti, socialnih storitev, prometa, sistemov minimalnega dohodka, protidiskriminacijske zakonodaje).

Nazadnje se državam članicam priporoča, da pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih strateških okvirov za Rome upoštevajo skupna osnovna načela za vključevanje Romov 33 . Priloga 1 34 vsebuje dodatne smernice za načrtovanje in izvajanje politik za boj proti anticiganizmu in večgeneracijski revščini 35 , spodbujanje udeležbe in opolnomočenja Romov, odražanje raznolikosti Romov ter združevanje ciljno usmerjenih in splošnih pristopov. Določa tudi smernice za boljše reševanje novih izzivov, kot so spopadanje z nesorazmernim učinkom kriz, na primer pandemije COVID-19, na Rome, z zagotavljanjem digitalne vključenosti in okoljske pravičnosti. Poleg tega nudi smernice za spodbujanje (ozaveščenosti glede) romske umetnosti, zgodovine in kulture ter socialnih inovacij in eksperimentiranja s politikami.

Komisija bo države članice podpirala pri razvoju in izvajanju njihovih nacionalnih strateških okvirov za Rome, in sicer ne le s finančno podporo in usklajevalnimi ukrepi, kot sta vzajemno učenje ali krepitev zmogljivosti, ampak tudi z metodološko podporo 36 in pomočjo iz programa za podporo strukturnim reformam, da razvijejo sisteme spremljanja in ocenjevanja 37 . Države članice lahko prejmejo tudi podporo agencije FRA, organov za enakost ter drugih nacionalnih institucij za človekove pravice in nacionalnih statističnih uradov, da se zagotovijo/izboljšajo zmogljivosti za redno zbiranje podatkov na nacionalni ravni 38 . Podpora EU bo prilagojena glede na raven zavez držav članic.

III.2    Poročanje in spremljanje nacionalnih ukrepov in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti

Da bi zagotovili učinkovitejše zbiranje podatkov, poročanje in spremljanje napredka pri doseganju ciljnih vrednosti EU in zgoraj predlaganih nacionalnih ciljnih vrednosti, Komisija prvič predlaga uporabo portfelja kazalnikov (glej Prilogo 2). Ta bi resnično koristil vzajemnemu učenju med državami članicami. Portfelj je razvila delovna skupina za kazalnike in poročanje o Romih, ki jo usklajuje agencija FRA, v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami za Rome, nacionalnimi statističnimi uradi in Komisijo. Omogočil bo tudi poročanje o ukrepih iz predlaganega priporočila Sveta.

Poročanje in spremljanje nacionalnih ukrepov bosta potekala na ravni EU in na nacionalni ravni. Komisija bo leta 2022 pregledala nacionalne strateške okvire za Rome, ocenila zaveze držav članic ter zagotovila smernice za morebitne potrebne izboljšave.

Države članice se poziva, naj od leta 2023 vsaki dve leti poročajo o izvajanju nacionalnih strateških okvirov za Rome, vključno z ukrepi za spodbujanje enakosti, vključevanja in udeležbe, in naj pri tem kar najbolj izkoristijo portfelj kazalnikov. Poročanje bi moralo biti osredotočeno na izvajanje zavez iz nacionalnih okvirov, vključno z doseganjem nacionalnih ciljnih vrednosti, kadar je to ustrezno. Ta poročila bi bilo treba objaviti, da se poveča preglednost in spodbudi učenje o politiki. O strateških okvirih in končnih poročilih bi bilo treba razpravljati tudi v nacionalnih parlamentih.

Komisija zahteva, da agencija FRA vsake štiri leta z začetkom leta 2020 izvede redno raziskavo o Romih, da bi zagotovila potrebne izhodiščne, srednjeročne in končne podatke za merjenje sprememb 39 . Agencija FRA je tudi pozvana, naj podpre prizadevanja držav članic pri zbiranju podatkov in poročanju, tudi prek delovne skupine za kazalnike in poročanje o Romih, ter naj prispeva k spremljanju in analizi napredka na nacionalni ravni, ki ju izvaja Komisija.

Nacionalna poročila bodo skupaj s prispevkom civilne družbe in podatki FRA služila kot podlaga za redna poročila Komisije o spremljanju, ki bodo objavljena vsaki dve leti. Komisija bo izvedla tudi vmesno in naknadno oceno strateškega okvira EU za Rome.

IV.    Ukrepi EU

Države članice so ključni akterji pri omogočanju sprememb za Rome na terenu. Nacionalna prizadevanja za spodbujanje napredka pri doseganju ciljev in ciljnih vrednosti EU do leta 2030 bodo dopolnjevali ukrepi in podpora EU.

IV.1    Izvrševanje zakonodaje EU

Ukrepi za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov temeljijo na uveljavljenem pravnem okviru EU, vključno s splošnima načeloma nediskriminacije in enakosti iz Pogodb, ki sta bili ponovno potrjeni v Listini EU o temeljnih pravicah 40 , ter direktivo o rasni enakosti 41 in okvirnim sklepom Sveta o rasizmu in ksenofobiji 42 . Kot je bilo poudarjeno v akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, celovit sistem pravnega varstva pred diskriminacijo zahteva predvsem učinkovito izvajanje pravnega okvira, da se zagotovi spoštovanje pravic in obveznosti posameznikov v praksi. Ta akt ni namenjen samo Romom, vendar bo neposredno koristil tudi romskim skupnostim.

Komisija bo še naprej spremljala in izvrševala uporabo direktive o rasni enakosti, tako da bo preiskovala sistematično diskriminacijo in po potrebi sprožila postopke za ugotavljanje kršitev, da bi spodbudila spremembe v nacionalni zakonodaji in politiki. V zadnjih letih je bil posebna pozornost namenjena diskriminaciji romskih otrok v izobraževanju. Komisija bo zagotovila smernice in usposabljanje ter ponudila finančno podporo za zbiranje podatkov o enakosti ter učinkovito izvajanje in izvrševanje direktive, vključno z zastopanjem interesov žrtev. Kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu, bo Komisija leta 2021 poročala o uporabi direktive 43 , do leta 2022 pa sprejela morebitne nadaljnje zakonodajne ukrepe. Poleg tega bo Komisija še naprej podpirala delo organov za enakost, ki pri svojem delu prednostno obravnavajo 44 izboljšanje položaja in življenja Romov. Komisija bo spremljala izvajanje priporočila Komisije o standardih za organe za enakost 45 . Pomembna tema poročila za leto 2021 bosta vloga in neodvisnost organov za enakost ter morebitna potreba po novi zakonodaji za okrepitev njihove vloge.

Komisija bo nadaljevala tudi delo na področju preprečevanja rasizma in ksenofobije ter boja proti njima, zlasti s krepitvijo evidentiranja in prijavljanja kaznivih dejanj iz sovraštva ob podpori agencije FRA, krepila strategije za usposabljanje organov kazenskega pregona in povečala podporo žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva. Po navedbah agencije FRA 46 se Romi soočajo z visoko stopnjo nadlegovanja zaradi sovraštva (30 % vprašanih oseb romskega porekla). Komisija ponovno poudarja svojo zavezo, da bo zagotovila popoln in pravilen prenos in izvajanje okvirnega sklepa Sveta o rasizmu in ksenofobiji ter po potrebi sprožila postopke za ugotavljanje kršitev 47 . Kot predpogoj za boj proti anticiganizmu je treba v zakonodajo držav članic v celoti in pravilno prenesti minimalne standarde za inkriminacijo sovražnega govora ter zanikanje, opravičevanje ali zmanjševanje pomena holokavsta. Romi tako kot druge osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom trpijo zaradi sovražnega govora na spletu, anticiganizem pa je eno najpogosteje prijavljenih razlogov za sovražni govor. Komisija bo še naprej sodelovala s podjetji IT za boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu in razširila svoja prizadevanja na druge platforme družbenih medijev 48 . Okvirni sklep dopolnjuje direktiva o pravicah žrtev 49 , katere cilj je med drugim zagotoviti pravico, varstvo in podporo žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora. Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) obravnava posebne potrebe žrtev kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno z Romi 50 .

IV.2    Vključevanje enakosti Romov v pobude politik EU in mobilizacija sredstev EU za Rome 51

Vključevanje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov v vse ustrezne pobude Komisije bo ključnega pomena za doseganje ciljev iz tega strateškega okvira. Vključevanje razsežnosti enakosti pri oblikovanju politik, vse od socialno-ekonomskega vključevanja do umetne inteligence, od zelenega dogovora do digitalnega vključevanja ter od obravnavanja sovražnega govora do migracijskih politik, pomeni tudi zagotavljanje, da so politike EU in nacionalne politike v interesu vseh Romov. Notranja projektna skupina Komisije za enakost si bo v okviru svojih dejavnosti za spodbujanje enakosti za vse in enakosti v vseh pogledih prizadevala zagotoviti, da bo boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in njenih presekov z drugimi razlogi za diskriminacijo vključen v vse politike, zakonodajo in finančne programe EU. Pri izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 se bo vedno upošteval položaj Romov. Smernice in usposabljanje o vključevanju v glavne politike bo namenjeno podpori vseh, ki jih zadeva vključevanje vidika enakosti v vse faze ukrepov EU, v celotnem ciklu politike Komisije pa se bo spodbujalo dejavnejše posvetovanje z organizacijami, ki zastopajo Rome.

Notranja projektna skupina Komisije za Rome 52 bo še naprej povezovala različne službe Komisije na različnih ravneh na ključnih prednostnih področjih, kot je učinkovita uporaba sredstev EU za spodbujanje enakosti in vključevanja Romov.

Novi mehanizem za okrevanje in odpornost bo kot del instrumenta Next Generation EU podpiral naložbe in reforme, ki so bistvene za trajno okrevanje, ter spodbujal gospodarsko in socialno odpornost ter kohezijo. Da bi države članice prejele podporo, bodo morale pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo obravnavali gospodarske in socialne učinke krize, digitalni in zeleni prehod ter ustrezne prednostne naloge, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra. Ta podpora bo državam članicam omogočila spodbujanje vključevanja marginaliziranih skupin, vključno z Romi in drugimi pripadniki manjšinskih ras ali narodnosti. Predlogi Komisije za večletni finančni okvir spodbujajo vključevanje Romov in boj proti diskriminaciji, zlasti prek Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Komisija je leta 2019 v več poročilih za posamezne države v okviru evropskega semestra 53 poudarila pomen vključevanja Romov; to bi bilo treba upoštevati in obravnavati v programih za obdobje 2021–2027.

Predlogi Komisije za uredbe o skupnih določbah, ESS+, ESRR in EKSRP 54 :

üzagotavljajo finančno podporo za izvajanje nacionalnih strateških okvirov in ukrepov za Rome, vključno z dejavnostmi na področju človeških zmogljivosti, infrastrukture in krepitve zmogljivosti;

üza vse programe določajo, naj spodbujajo enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na vseh stopnjah njihove priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja;

üzahtevajo izpolnjevanje tematskih (nacionalni strateški okvir politike za Rome, nacionalni strateški okvir politike za socialno vključevanje in zmanjševanje revščine) in horizontalnih (Listina o temeljnih pravicah) omogočitvenih pogojev v celotnem obdobju 2021–2027;

üzahtevajo, da vsaj 25 % sredstev ESS+ spodbuja socialno vključevanje, pri čemer je treba zagotoviti, da je minimalni znesek namenjen tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, ter

üpoudarjajo „načelo partnerstva“, tj. sodelovanja vseh ustreznih zainteresiranih strani, vključno z organi, ki zastopajo socialno vključenost, nediskriminacijo in temeljne pravice, ter organizacijami civilne družbe, pri pripravi in izvajanju programov in partnerskih sporazumov ter v odborih za spremljanje.

Države članice imajo ključno vlogo pri oblikovanju javnih politik in čim boljšem izkoriščanju finančnih programov za podporo Romom, saj večino proračuna EU izvršujejo države članice v okviru deljenega upravljanja. Komisija zato države članice poziva, naj sredstva iz večletnega finančnega okvira 2021–2027 in instrumenta Next Generation EU namenijo za obravnavanje izzivov in potreb Romov, da bi uresničile zaveze, ki so jih sprejele v svojih nacionalnih strateških okvirih za Rome. Komisija si bo prizadevala zagotoviti, da bodo v prihodnjih partnerskih sporazumih ustrezno obravnavani izzivi posameznih držav, opredeljeni v evropskem semestru, ter da se bodo ukrepi za spodbujanje enakosti in vključevanja izvajali prek operativnih programov. Komisija bo pozorno spremljala, da je v teh državah članicah vzpostavljena dvojna strategija za zagotavljanje vključujočih storitev na eni strani in ciljno usmerjenih programov za marginalizirane romske skupnosti na drugi strani ter da se to odraža v programskih dokumentih za obdobje 2021–2027. Namen omogočitvenih pogojev za posamezne sklade EU v obdobju 2021–2027, ki jih je predlagala Komisija, je zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic ter enakost, vključevanje in udeležbo Romov.

Komisija bo za povečanje učinkovitosti in uspešnosti ukrepov, povezanih z Romi, podpirala nadnacionalno učenje o politiki in financiranju, na primer mrežo EURoma 55 , ki povezuje organe upravljanja in nacionalne kontaktne točke za Rome.

Program InvestEU 56 lahko v okviru sklopa za socialne naložbe ter znanja in spretnosti prispeva tudi k socialno-ekonomskemu vključevanju marginaliziranih skupin, vključno z Romi. To je mogoče doseči z inovativnimi pristopi financiranja, kot so obveznice s socialnim učinkom in v rezultate usmerjeni projekti, vključno s kombiniranjem z nepovratnimi sredstvi EU in/ali finančnimi instrumenti iz sektorskih programov ali kombinacijo različnih tokov financiranja EU. Komisija bo izvajala usmerjene pilotne pobude, da bi preskusila in prikazala delovne pristope h konkretnim vidikom vključevanja (stanovanja, zaposlovanje, socialna varnost) z uporabo inovativnih pristopov financiranja, ki bi jih bilo mogoče uporabiti/razširiti ali ponoviti s širšimi programi na nacionalni ravni ali na ravni EU. Države članice bodo lahko prek instrumenta za tehnično podporo zaprosile za tehnično podporo pri vključevanju enakosti Romov v procese oblikovanja politik in reform.

IV.3    Ukrepi in podpora EU za spodbujanje udeležbe, vključevanja in raznolikosti Romov

Komisija se je v akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 zavezala, da bo kot institucija dajala zgled, tako da bo sprejela ukrepe, namenjene zaposlovanju in izboru, ki bodo znatno izboljšali reprezentativnost osebja Komisije. Komisija bo pri izvajanju teh ukrepov zagotovila, da se bodo uporabljali za Rome. Komisija poziva druge institucije EU, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje raznolikosti in vključevanja pri zaposlovanju.

Komisija bo organizirala redna srečanja s predstavniki držav članic 57 , civilno družbo na ravni EU in mednarodnimi organizacijami ter si pri tem bolj prizadevala za vzajemno učenje. Zagotovila bo tudi redne izmenjave med zainteresiranimi stranmi. Komisija bo v obdobju 2021–2027 še naprej organizirala srečanja o kohezijski politiki („strukturiran dialog“) z organizacijami civilne družbe. Z romskimi organizacijami civilne družbe bo organizirala zaprta srečanja za dialog o razvoju kohezijske politike.

Kot je predlagal Evropski parlament 58 , bo Komisija začela nov cikel krepitve zmogljivosti romske civilne družbe, da bi omogočila usklajeno neodvisno spremljanje in poročanje civilne družbe na podlagi izkušenj iz projekta Romski civilni monitor (2017–2020). Poročila o usklajenem neodvisnem spremljanju civilne družbe se načrtujejo v dvoletnih ciklih in se začnejo leta 2022.

Komisija si bo prizadevala za čim večji vpliv platforme EU za vključevanje Romov 59 , ki združuje nacionalne vlade, EU, mednarodne organizacije in predstavnike romske civilne družbe ter si prizadeva za spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj. Organizirala bo preglede nacionalnih strateških okvirov po temah, državah in regijah, in sicer na podlagi ugotovitev projekta spremljanja romske civilne družbe in nacionalnih poročil o spremljanju.

Komisija bo s financiranjem nacionalnih platform za Rome spodbujala reformo teh platform 60 , zlasti tako, da bodo postale bolj reprezentativne za nacionalno romsko prebivalstvo. Razširiti bi jih bilo treba na nove zainteresirane strani (na primer organizacije za pravice otrok, zasebni sektor), da se omogoči novo učenje, izkoristi potencial socialnih inovacij, spremeni miselnost in dosežejo trajne družbene spremembe. Za spodbujanje dejavnega sodelovanja Romov, zlasti žensk in mladih, bi bilo treba izvoliti predstavnika platforme, da se zagotovi nadnacionalno povezovanje med nacionalnimi platformami in platformo EU za vključevanje Romov, romski mladini pa bi bilo treba ponuditi namenska pripravništva ali začetniške položaje v nacionalnih strukturah, povezanih z izvajanjem nacionalnih platform za Rome. Za spodbujanje vzajemnega učenja in prenosa politike bi bilo treba uporabiti sinergije z drugimi pobudami EU ter nacionalnimi ali mednarodnimi pobudami, zlasti s projektom civilnega spremljanja.

IV.4    Ukrepi in podpora EU za spodbujanje enakosti in boj proti anticiganizmu

Komisija bo za spodbujanje enakosti Romov z bojem proti anticiganizmu podpirala dejavnosti, ki spodbujajo pozitiven diskurz in romske vzornike, se borijo proti negativnim stereotipom, povečujejo ozaveščenost o romski zgodovini in kulturi ter spodbujajo resnico in spravo v okviru programa za državljane, enakost, pravice in vrednote.

Komisija bo z Unescom izvedla skupno kampanjo za boj proti dezinformacijam, sovražnemu govoru in teorijam zarote, vključno s tistimi, ki zadevajo Rome. Še naprej bo podpirala zasebni sektor prek platforme EU za listine o raznolikosti in raziskala načine za sodelovanje z mediji, da bi oblikovali pozitiven diskurz ter spodbujali enakost in raznolikost na vseh področjih. Komisija bo na podlagi obstoječih izkušenj 61 pripravila vrsto seminarjev o rasnih in narodnostnih stereotipih, tudi o Romih, na katerih bodo sodelovali novinarji, organizacije civilne družbe in predstavniki manjšinskih rasnih ali narodnostnih skupin.

Komisija bo z dejavnostmi komuniciranja oglaševala prednosti enakosti in raznolikosti 62 . Organizirala bo vrsto dogodkov za ozaveščanje, ki bodo osredotočeni na države članice z velikimi romskimi skupnostmi in se bodo borili proti stereotipom, spodbujali kulturno raznolikost, krepili in izpostavili vlogo romskih otrok, mladih in žensk kot vzornikov v različnih skupnostih ter povezovali skupnosti.

Ozaveščanje o posledicah večplastne diskriminacije romskih žensk bo usklajeno s komunikacijsko kampanjo na ravni EU o boju proti spolnim stereotipom, ki kot del strategije za enakost spolov uporablja presečni pristop na vseh področjih življenja.

V.    Spodbujanje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov zunaj EU

EU in države članice bi morale spodbujati enakost, vključevanje in udeležbo Romov pri svojem zunanjem delovanju, zlasti v okviru širitvene, sosedske, razvojne in humanitarne politike.

Regija Zahodnega Balkana je geostrateška prednostna naloga EU. Sporočilo Komisije iz februarja 2020 63 poziva k uskladitvi s politikami EU, tudi glede podpore najbolj prikrajšanim. Partnerice z Zahodnega Balkana so svojo zakonodajo že prostovoljno uskladile z okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020. Dosegle so tudi že izjemen napredek. Voditelji EU so na vrhu EU-Zahodni Balkan maja 2020 v Zagrebu ponovno potrdili svojo podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in svojo odločenost, da okrepijo podporo njegovi politični, gospodarski in družbeni preobrazbi 64 . Pozdravili so močno zavezanost partneric z Zahodnega Balkana primatu demokracije in pravne države, vključno s človekovimi pravicami, enakostjo spolov in pravicami manjšin 65 .

Na Zahodnem Balkanu je velik delež Romov, podobno kot v državah članicah EU z znatnim romskim prebivalstvom. Obstajajo prepričljivi razlogi za enako obravnavanje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov v EU in na Zahodnem Balkanu, vključno z uporabo istih ciljev za obdobje do leta 2030. Predsedniki vlad Zahodnega Balkana so julija 2019 sprejeli izjavo o vključevanju Romov v okviru širitvenega procesa EU, v kateri so se zavezali h konkretnemu izboljšanju položaja Romov na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, stanovanj, prijave v registre prebivalstva in nediskriminacije pred njihovim pristopom k EU 66 . EU bo še naprej podpirala izvajanje izjave ter delo v zvezi z zbiranjem podatkov, vključitvijo vprašanja Romov v proračun in kartiranjem romskih stanovanj. Postopno usklajevanje s cilji in metodologijo EU bo del evropske perspektive za vse države, ki se bodo želele pridružiti EU.

Partnerice z Zahodnega Balkana podobno kot države članice EU v procesu semestra predstavijo letne programe gospodarskih reform, vključno z reformami za povečanje konkurenčnosti ter izboljšanje pogojev za vključujočo rast in ustvarjanje delovnih mest. Programi gospodarskih reform poročajo o socialnem vključevanju, zmanjšanju revščine in enakih možnostih, vključno v zvezi z Romi. Ko bo sprejet instrument za predpristopno pomoč za obdobje od 2021 do 2027, bo še naprej podpiral reforme in uskladitev z zahtevami EU na regionalni in nacionalni ravni. V gospodarskem in naložbenem načrtu za Zahodni Balkan so opredeljena prednostna področja za naložbe, da se spodbujajo konvergenca, rast in konkurenčnost v regiji, zlasti v podporo marginaliziranim skupinam in manjšinam, še posebej romskim skupnostim 67 . Za spodbujanje vključevanja Romov 68 bodo mobilizirana tudi dodatna ustrezna sredstva EU, povezana z okrevanjem zaradi COVID-19 ali drugimi podpornimi ukrepi na področju zunanjih odnosov, kot je instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI).

EU bo še naprej spodbujala nediskriminacijo in enakost po vsem svetu na podlagi strateškega okvira EU 69 , akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 70 in akcijskih načrtov EU za enakost spolov 71 ter obravnavala romska vprašanja pri izvajanju smernic EU o človekovih pravicah za nediskriminacijo v zunanjem delovanju iz leta 2019 72 . Ukrepi EU bodo dopolnjevali nacionalne pobude in podpirali civilno družbo. Enakost in vključevanje Romov bosta redni točki dnevnega reda v dialogu o človekovih pravicah in drugih političnih dialogih z državami nečlanicami EU, ki imajo znatno romsko prebivalstvo. EU bo na področju enakosti Romov še naprej dejavno sodelovala v regionalnih in večstranskih forumih, zlasti v okviru Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Združenih narodov.

VI.    Zaključek

Romi že stoletja prispevajo h kulturnemu bogastvu, raznolikosti, gospodarstvu in skupni zgodovini Evrope. EU ima dolžnost, da svojo romsko manjšino zaščiti pred diskriminacijo, anticiganizmom in socialno izključenostjo. Za doseganje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov morajo vse institucije EU, nacionalne vlade in agencije EU, organi za enakost in druge institucije za človekove pravice sodelovati in ukrepati v partnerstvu s civilno družbo in mednarodnimi organizacijami ter v to v celoti vključiti tudi Rome. Komisija poziva Evropski parlament, naj podpre ta strateški okvir, Svet pa, naj si prizadeva za hitro sprejetje predlaganega priporočila o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov, da se zagotovi usklajeno delovanje držav članic in Komisije. S sodelovanjem lahko do leta 2030 dosežemo resničen napredek pri oblikovanju Evrope, v kateri bodo imeli Romi in romske skupnosti v vsej svoji raznolikosti enake možnosti na vseh področjih življenja, v kateri bodo uživali prednosti socialno-ekonomske vključenosti in v družbi enakopravno sodelovali.

(1)

     Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 ( COM(2020) 565 final ).

(2)

     Uporaba izraza „Romi“ kot krovnega izraza zajema širok spekter različnih ljudi romskega porekla, kot so Romi, Sinti, Kaléji, Romaničali in Bojaši/Rudari. Zajema tudi skupine, kot so Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi, Lomi, Romi in Abdali, pa tudi potujoče populacije, vključno z etničnimi Travellers („popotniki“) ali osebami, imenovanimi z upravnim izrazom „Gens du voyage“ („ljudje potovanja“), ter osebe, ki se identificirajo kot Cigani, ne da bi se zanikale njihove posebne značilnosti.

(3)

      Ocene Sveta Evrope iz leta 2012 .

(4)

     Anticiganizem (oblika rasizma do Romov) je zgodovinsko zakoreninjen strukturni pojav, ki se pojavlja na institucionalni, družbeni in medosebni ravni. Izvira iz tega, kako večina vidi in obravnava osebe, ki veljajo za „cigane“. Zakoreninjen je v procesu „drugačenja“, ki temelji na negativnih in pozitivnih stereotipih, ki ne prikazujejo stvarne slike. Čeprav so zagovorniki potrebe po okrepitvi boja proti anticiganizmu soglasni glede njegovega razumevanja, pa je izraz predmet razprave. Evropski parlament (v svojih resolucijah iz leta  2015 , 2017 , 2019 in 2020 ), Komisija (v letnih sporočilih med letoma 2015 in 2019 ter v dokumentu s sklepnimi ugotovitvami iz leta 2018), Svet (v priporočilu iz leta  2013 in sklepih iz leta  2016 ) ter Svet Evrope so priznali anticiganizem kot oviro pri vključevanju in zato pomen boja proti njemu. Komisija uporablja zapis, ki ga predlaga Zveza proti anticiganizmu , hkrati pa priznava, da bi lahko bili v različnih nacionalnih okvirih ustrezni drugi izrazi.

(5)

      COM(2011) 173 final .

(6)

     Nacionalni predstavniki, imenovani kot kontaktna točka za nacionalno strategijo za Rome, so pooblaščeni za usklajevanje njenega razvoja in izvajanja na nacionalni ravni. Po sprejetju okvira EU so bili imenovani v vseh državah članicah, razen na Malti, ki nima romske skupnosti.

(7)

     Priporočilo Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah ( UL C 378, 24.12.2013, str. 1 ).

(8)

     Kot je razvidno iz ocene okvira: COM(2018) 785 final , SWD(2018) 480 final .

(9)

     Poročilo o oceni okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 ( COM(2018) 785 final ).

(10)

     Komisija je v skladu z Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) uvedla postopek za ugotavljanje kršitev proti trem državam (CZ, HU in SK) zaradi segregacije romskih otrok v šolah.

(11)

     Poročilo o oceni okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018) 785 final).

(12)

     Glej spremni dokument SWD(2020) 530 final, Priloga 1.

(13)

      COM(2019) 406 , SWD(2019) 320 , vsa letna poročila .

(14)

      Metaocena ukrepov za vključevanje Romov .

(15)

     Glej Evropski parlament 2020 in 2019 , Svet ,   civilna družba .

(16)

     V skladu s členom 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „[si Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti] prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti“. Evropski inštitut za enakost spolov opredeljuje „presečnost“ kot „analitično orodje za preučevanje, razumevanje in odzivanje na načine, kako se biološki in družbeni spol prepletata z drugimi osebnimi lastnostmi/identitetami in kako ti preseki prispevajo k edinstvenim izkušnjam diskriminacije“. Ta opredelitev se uporablja tudi za vse oblike diskriminacije.

(17)

     Načela 1 (kakovostno in vključujoče izobraževanje), 3 (enake možnosti) in 20 (dostop do osnovnih storitev) so za Rome še posebej pomembna in usmerjajo uporabo sredstev EU za ciljno usmerjene in splošne ukrepe.

(18)

     Glede cilja agende, da nihče ne sme biti zapostavljen, je v Evropi še veliko možnosti za izboljšanje položaja Romov. Z obravnavanjem položaja Romov se lahko EU približa doseganju ciljev trajnostnega razvoja (CTR). Kot izhodišče so še posebej pomembni cilji trajnostnega razvoja 1 in 2 (zmanjšanje revščine in lakote), 3 in 4 (spodbujanje zdravja in dobrega počutja ter kakovostnega izobraževanja za vse), 6 in 7 (dostop do čiste vode in sanitarne ureditve ter cenovno dostopna in čista energija), 10 in 11 (zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi ter odprta in trajnostna mesta in skupnosti) ter 16 (vključujoče družbe, dostop do pravnega varstva za vse ter učinkovite, odgovorne in vključujoče institucije).

(19)

     Svet je v sklepih iz leta 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov Komisijo pozval, naj predlaga pobudo za obdobje po letu 2020 ter vanjo vključi predlog za revizijo priporočila Sveta iz leta 2013.

(20)

     Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi ( P9_TA(2020)0229 ); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu ( P8_TA(2019)0075 ); Sklepi Sveta EPSCO z dne 24. oktobra 2019 o ekonomiji blaginje ( 13432/19 ), v katerih je Komisijo pozval, naj obnovi zavezo glede vključevanja Romov. Poleg tega so udeleženci konference na visoki ravni o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki je potekala 4. in 5. marca 2019 v Bukarešti, Komisijo pozvali, naj predlaga ambiciozen nov okvir EU za obdobje po letu 2020, države članice in države, ki se pripravljajo na pristop, pa, naj pospešijo izvajanje svojih zavez glede vključevanja Romov. Informacije predsedstva ( 7003/19 , 14. marec 2019).

(21)

     V zvezi s potrebo po jasnejšem osredotočanju na boj proti anticiganizmu in diskriminaciji v okviru EU po letu 2020 glej strokovna priporočila , pripravljena po konferenci z naslovom „Kako obravnavati anticiganizem v okviru EU za vključevanje Romov po letu 2020?“. (Dunaj, 27. november 2018).

(22)

     Glej spremni dokument SWD(2020) 530 final.

(23)

     Za dodatne informacije o oznakah kazalnikov in virih podatkov glej Prilogo 2 in poročilo o okviru spremljanja pobude EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov po letu 2020 delovne skupine za kazalnike in poročanje o Romih (ki jo usklajuje Agencija EU za temeljne pravice (FRA) ter vključuje nacionalne kontaktne točke za Rome, nacionalne statistične urade in Komisijo).

(24)

     Delovna skupina za kazalnike in poročanje o Romih, ki jo usklajuje agencija FRA, preučuje tudi druge kazalnike. Nanašajo se na primer na materialno in socialno prikrajšanost, dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter stanovanjsko segregacijo.

(25)

     Glej skupna osnovna načela . Načelo 2 (izrecna, vendar ne izključna ciljna naravnanost) se nanaša na „usmerjenost na Rome kot ciljno skupino, vendar ne za ceno izključevanja drugih skupin v podobnih socialno-gospodarskih razmerah“. Načelo 4 (vključevanje v osrednje tokove družbe) se nanaša na to, da je cilj „umeščanje Romov v osrednje tokove družbe (z njihovimi izobraževalnimi ustanovami, možnostmi za zaposlovanje in stanovanji). Kjer še vedno obstajajo deloma ali povsem segregirane šole oziroma stanovanja, morajo biti politike za vključevanje Romov usmerjene v odpravo te zapuščine. Izogibati se je treba vzpostavljanju nenaravnih in ločenih trgov romske delovne sile.“

(26)

     Za pristop k zbiranju podatkov, ki temelji na človekovih pravicah, so nacionalni organi pozvani, naj proučijo evropski priročnik za podatke o enakosti (revizija leta 2016) , smernice za izboljšanje zbiranja in uporabe podatkov o enakosti (2018) in dokument o zbiranju podatkov o narodnosti (2017) . Države članice se spodbuja, da dodelijo potrebna sredstva za tako zbiranje podatkov in izkoristijo podporo agencije FRA pri krepitvi svojih zmogljivosti v ta namen.

(27)

     Glej spremni dokument SWD(2020) 530 final.

(28)

      Skupna osnovna načela za vključevanje Romov zagotavljajo okvir za uspešno oblikovanje in izvajanje ukrepov v podporo vključevanju Romov. Načeli 2 in 4 obravnavata združevanje ciljno usmerjenih in splošnih ukrepov.

(29)

     Države članice, ki načrtujejo izvrševanje specifičnega cilja ESS+ glede spodbujanja socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, morajo izpolnjevati vse zahteve iz Priloge IV k predlogu Komisije za uredbo o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 v zvezi s tematskim omogočitvenim pogojem za nacionalne strateške okvire za Rome. Za enakost in vključevanje Romov se lahko uporabi več drugih finančnih instrumentov EU, na primer sredstva kohezijske politike.

(30)

     Te platforme združujejo zainteresirane strani na ravni vlade in civilne družbe. Njihov cilj je spodbuditi sodelovanje in izmenjavo izkušenj o uspešnem vključevanju Romov.

(31)

     Mreža nacionalnih kontaktnih točk za Rome je bila vzpostavljena že v obdobju 2011–2020 ter omogoča izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami na evropski ravni.

(32)

     Romskega prebivalstva je veliko v štirih državah članicah EU (Bolgarija 9,94 %, Romunija 9,02 %, Slovaška 8,63 %, Madžarska 7,49 %). Manj romskega prebivalstva je na Češkem (1,90 %) ter v Grčiji (1,63 %) in Španiji (1,55 %). Glej ocene Sveta Evrope iz leta 2012 .  

(33)

      Skupna osnovna načela .

(34)

     V Prilogi 1 so uporabljene izkušnje iz ocene okvira EU, informacije iz treh strokovnih poročil in stališč civilne družbe, ki prispevajo k razmisleku o politikah za Rome po letu 2020 , ter strokovno znanje služb Komisije.

(35)

     Trenutno je v teku projekt Komisije, ki bo dokončan do konca leta 2020 in analizira temeljne vzroke za prenos revščine in izključenosti med generacijami ter bo predlagal ukrepe za zaustavitev tega prenosa. Drug tekoči projekt Komisije in Agencije za temeljne pravice bo analiziral podatke za razumevanje povezav med diskriminacijo in ranljivostjo v Evropi na podnacionalni ravni; teže diskriminacije pri relativnem tveganju socialno-ekonomske izključenosti in vprašanja, ali je pandemija COVID-19 bolj prizadela in ogrožala Rome v specifičnih ozemeljskih razmerah. Ugotovitve lahko zagotovijo dokazno osnovo za celovite ukrepe, ki bi obravnavali socialno-ekonomsko prikrajšanost in diskriminacijo.

(36)

     Zlasti od Skupnega raziskovalnega središča Komisije za randomizirane ocene učinka izbranih ciljno usmerjenih ali splošnih vodilnih ukrepov, pa tudi od Agencije za temeljne pravice za ocene ustreznosti načrtovanih ukrepov.

(37)

     Romunija na primer trenutno prejema tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, da za izvajanje strategije za vključevanje Romov razvije sistem spremljanja in ocenjevanja.

(38)

     Za vzpostavitev načela samoopredelitve pri zbiranju podatkov, ki temelji na posameznikih, na primer popisih, obsežnih raziskavah in administrativnih podatkih, kjer je to ustrezno.

(39)

     Leta 2021 bo raziskava razširjena na Srbijo in Severno Makedonijo.

(40)

     Glej zlasti člen 2 in člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ( PEU ), člene 8, 10 in 19 in člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ( PDEU ) ter člena 20 in 21 Listine .

(41)

      2000/43/ES .

(42)

      2008/913/JHA

(43)

     Poročilo bo zajelo tudi uporabo Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16) .

(44)

     Equinet, 28. julija 2020: „Vključevanje Romov in Travellers: na poti k novemu okviru EU, ki temelji na izkušnjah organov za enakost“ .

(45)

      C(2018) 3850 final .

(46)

     FRA, 2017, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropi.

(47)

     Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 ( COM(2020) 565 final ) .

(48)

     Glej prizadevanja v zvezi s kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu ( C(2018) 1177 final ) .

(49)

     2012/29/EU.

(50)

      COM(2020) 258 final .  

(51)

     Za več informacij o ustreznih glavnih pobudah politike EU in uporabi sredstev EU glej Prilogo 3 k delovnemu dokumentu služb Komisije.

(52)

     Ustanovljena je bila leta 2010 in je sestavljena iz predstavnikov generalnih direktoratov JUST, EMPL, EAC, SANTE, NEAR, HOME, REGIO in AGRI.

(53)

     Glej poročila o posameznih državah , tj. za BG, CZ, ES, HU, RO in SK, in zlasti Prilogo D k tem poročilom.

(54)

      COM(2018) 375 final , COM(2018) 382 final , COM(2018) 392 final .

(55)

      Mreža , ki jo je leta 2007 vzpostavil španski organ upravljanja za ESS.

(56)

     Program InvestEU (2021–2027), glej tudi Prilogo 3 k delovnemu dokumentu služb Komisije.

(57)

     V okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk za Rome.

(58)

      Pripravljalni ukrep 2020 – Civilno spremljanje za Rome – Krepitev zmogljivosti romske in Romom naklonjene civilne družbe za spremljanje in pregledovanje politik ter njenega sodelovanja pri tem .

(59)

      https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/roma-and-eu/european-platform-roma-inclusion_en .

(60)

     Nacionalne platforme za Rome so procesi sodelovanja in posvetovanja, ki jih skličejo in upravljajo nacionalne kontaktne točke za Rome, da bi spodbudile dialog, vzajemno učenje, sodelovanje in udeležbo pri razvoju, izvajanju in spremljanju nacionalnih strateških okvirov, ob podpori Komisije prek rednih razpisov za finančno podporo. Procesi nacionalnih platform za Rome bi morali prispevati k oblikovanju, izvajanju, spremljanju in pregledu politik. Glavno poslanstvo platform je trojno: razširiti politične razprave o izvajanju nacionalnih strateških okvirov za Rome, poglobiti nacionalne strukture, ki zagotavljajo odgovornost, ter okrepiti povezave med lokalno in nacionalno ravnjo.

(61)

     Glej Seminarji za medije – končati diskriminacijo Romov .

(62)

     Na primer z vidika romskih žensk: Enake možnosti – naj postanejo realnost za vse .

(63)

     Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan ( COM(2020) 57 final ).

(64)

     Vrh EU-Zahodni Balkan, 5. in 6. maja 2020, sklepi Sveta in COM(2020) 315 final . 

(65)

      Zagrebška izjava .

(66)

     Povečati zaposlenost Romov (s 16,5 % na 25 %), končati obvezno osnovnošolsko izobraževanje (z 51 % na 90 %), zagotoviti zdravstveno zavarovanje (za vsaj 95 %), legalizirati stanovanja, preprečiti diskriminacijo, zagotoviti prijavo vseh v registre prebivalstva. Izjava iz Poznana .

(67)

COM(2020) 641 final z dne 6. oktobra 2020.

(68)

     Sporočilo Komisije z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji ( COM(2020) 315 final ).

(69)

     11855/12, Priloga II, Svet EU, 25. junija 2012.

(70)

     Akcijska načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2012–2014 in 2015–2019; skupno sporočilo z naslovom Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 , kot ga je kolegij sprejel 25. marca 2020, Svet pa ga bo predvidoma sprejel v zadnjem četrtletju leta 2020.

(71)

     Enakost spolov in opolnomočenje žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 SWD(2015) 182 ter njegov načrtovani naslednik.

(72)

      Smernice EU o človekovih pravicah za nediskriminacijo v zunanjem delovanju .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.10.2020

COM(2020) 620 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Unija enakosti:








strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov

{SWD(2020) 530 final}

Priloga 1: Smernice za načrtovanje in izvajanje nacionalnih strateških okvirov za Rome

Boj proti anticiganizmu Zahvaljujoč prizadevanjem Zveze proti anticiganizmu, Evropskega parlamenta in Sveta Evrope 1 obstaja vse večje soglasje, da anticiganizem (posebna oblika rasizma do Romov) prispeva k trajni izključenosti Romov. Ker sta anticiganizem in izključenost del začaranega kroga, bi ju bilo treba obravnavati skupaj. Boj proti diskriminaciji in anticiganizmu bo prispeval k uspehu ukrepov za vključevanje, kar bo posledično spodbudilo večjo odprtost in sprejemanje v družbi. Za boj proti anticiganizmu ter spodbujanje raznolikosti in vključevanja je potrebno sodelovanje družbe kot celote, tako romskih kot neromskih skupnosti. Med drugim je treba opolnomočiti Rome ter obravnavati splošna (tudi institucionalna) stališča in ravnanja. Organi za enakost bi lahko bili prednostni partnerji nacionalnih kontaktnih točk za Rome pri zagotavljanju standardov izvajanja in zavzemanju za večji poudarek na boju proti diskriminaciji v strategijah. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·nameniti poseben poudarek boju proti anticiganizmu za: 1)    priznanje anticiganizma in sprejemanje odgovornosti za ukrepanje proti njemu; 2)    priznanje zgodovinskih razsežnosti anticiganizma, zlasti holokavsta nad Romi; ozaveščanje o zgodovini Romov in spodbujanje sprave; 3)    ozaveščanje o vzajemnih koristih raznolikosti in vključevanja; oblikovanje pozitivnega diskurza; spodbujanje vzornikov; podporo srečanjem med skupnostmi in medkulturnemu učenju za boj proti stereotipom in napačnim informacijam o Romih na področju izobraževanja, medijev, umetnosti, kulture in zgodovine; 4)    boj proti diskriminaciji kot izrazu anticiganizma; 5)    boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva kot izrazom anticiganizma ter spodbujanje prijavljanja kaznivih dejanj, nadlegovanja in nasilja, ki temeljijo na predsodkih; 6)    spodbujanje dostopa do pravnega varstva za žrtve anticiganizma in diskriminacije; 7)    ozaveščanje Romov o njihovih pravicah ter 8)    odpravo in preprečevanje sistemske/institucionalne/strukturne diskriminacije 2 , ki jo doživljajo Romi; ·prednostno medsektorsko/horizontalno preprečevati anticiganizem in se boriti proti njemu na vseh področjih sektorske politike za: 1)    boj proti segregaciji, ustrahovanju in nadlegovanju na področju izobraževanja; ozaveščanje šolskega osebja; 2)    boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju (dostopu do zaposlitve) in ozaveščanje delodajalcev; 3)    boj proti diskriminaciji pri dostopu do kakovostnega zdravstvenega varstva; odpravo vzporednih, ločenih storitev; preprečevanje kršitev človekovih pravic (na primer prisilnega splava in prisilne sterilizacije); ozaveščanje zdravstvenih delavcev; 4)    boj proti prostorski segregaciji; preprečevanje prisilnih izselitev brez alternativnih stanovanj; ozaveščanje organov in 5)    redno zbiranje podatkov o enakosti (podatki o izkušnjah z diskriminacijo, podatki organov za enakost o incidentih diskriminacije).

Boj proti večgeneracijski revščini  (s poudarkom na zaščiti otrok in boljši uporabi sredstev EU) Boj proti večgeneracijski revščini in izključenosti je ključnega pomena za izboljšanje položaja marginaliziranih Romov. Izključenost in diskriminacija pri dostopu do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj vplivata na razvoj otrok in lahko posledično vplivata na njihovo starševstvo v prihodnosti, kar nato povzroča tudi prikrajšanost njihovih otrok. Začarani krog izključenosti in diskriminacije se bo brez znatnih intervencij za celovito reševanje osnovne dinamike in za načrtovanje boljše prihodnosti za naslednjo generacijo neizogibno nadaljeval. To zahteva poudarek na otrocih, pri katerem je treba vztrajati. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·mobilizirati ustrezno strokovno znanje na vseh ravneh upravljanja za oblikovanje ukrepov za zaščito otrok; dodeliti ustrezna sredstva za predšolsko vzgojo in varstvo ter izobraževanje (na primer štipendije, mentorstvo, podporo v času po šoli), prehrano, osebni razvoj in delo z družinami; ·spodbujati udeležbo v predšolski vzgoji in varstvu; ·zaščititi ženske, otroke in mlade prek strategij za boj proti kaznivim dejanjem, kot je trgovina z ljudmi, po potrebi tudi za vse oblike izkoriščanja (spolno izkoriščanje, izkoriščanje delovne sile, prisilno prosjačenje in izkoriščanje kriminalnih dejavnosti za prisilne in izkoriščevalske navidezne sklenitve zakonske zveze), ter jim omogočiti dostop do pomoči, podpore in zaščite; ·izboljšati dostop do storitev na ravni skupnosti in družine za invalide in otroke brez starševske oskrbe; okrepiti ukrepe za preprečevanje institucionalizacije prek podpore družinam v negotovih razmerah in invalidom; ·zagotoviti dolgoročno vzdržnost podpornih ukrepov za otroke in njihove družine, da bi izboljšali pogoje za naslednjo generacijo; ·načrtovati finančno podporo in naložbe na podlagi natančne analize osnovnih vzrokov marginalizacije (socialno-ekonomska izključenost in diskriminacija); zbrati podrobnejše dokaze s sistematičnimi ocenami in analizo vrst nacionalnih, regionalnih in lokalnih intervencij, ki (ne) delujejo, in vzrokov za to, da bi poglobili razumevanje ovir pri vključevanju; v analitično delo vključiti vse zainteresirane strani (lokalne organe, civilno družbo, romske/neromske zainteresirane strani z morebitnimi različnimi stališči); ·analizirati uporabo sredstev EU v sodelovanju z organi upravljanja – če se v poročilih o spremljanju ugotovi, da sredstva dejansko niso bila porabljena za doseganje ciljev vključevanja, sodelovati z lokalnimi organi / organi upravljanja in zainteresiranimi stranmi, da bi razumeli zakaj, in odpraviti morebitne ugotovljene ovire ter ·vzpostaviti tesne povezave med nacionalnimi kontaktnimi točkami za Rome in organi, odgovornimi za spremljanje sredstev EU; zagotoviti, da uporaba sredstev EU za Rome ustvarja resnične priložnosti za udeležbo in ima zanje načrtovani učinek v vsakodnevnem življenju in da se ne uporablja za druge interese.

Spodbujanje udeležbe Romov Udeležba Romov pri oblikovanju javnih zadev je predpogoj in dejavnik, ki omogoča enakost in vključevanje ter spodbuja demokratično in učinkovito upravljanje. Namen udeležbe in opolnomočenja Romov je dati ljudem besedo in jim omogočiti, da delujejo na nove načine, ki podpirajo življenje. Vključevanje omogoča ukrepanje in daje ljudem možnost udeležbe. Udeležba in opolnomočenje sta načeli in procesa za izboljšanje življenjskih razmer ljudi in njihove uspešnosti v življenju. Podpiranje smiselne udeležbe Romov pri oblikovanju politik na lokalni in nacionalni ravni in na ravni EU je predpogoj za boj proti izključenosti. Še posebej pomembni akterji so romske in proromske organizacije civilne družbe. Nacionalne kontaktne točke za Rome se pri usklajevanju razvoja nacionalnih strateških okvirov poziva k spodbujanju participativnih modelov, na primer z vodenjem tematskih delovnih skupin, ki pripravljajo oceno potreb, prednostne naloge, ciljne vrednosti in ukrepe na ključnih področjih, v katerih sodelujejo nacionalni, regionalni, lokalni in nevladni akterji, ter z zagotavljanjem udeležbe Romov. Ti modeli in strukture bi se nato lahko uporabljali za spremljanje in ocenjevanje izvajanja. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·določiti minimalne obvezne vidike in kanale udeležbe Romov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik ter načrtovanju sredstev EU, vključno s pisnimi protokoli o udeležbi, ki določajo mandat (obseg in narava sodelovanja), sestavo (načela za izbor članov), delovne metode in pričakovane rezultate posvetovalnih in participativnih organov, da se zagotovijo dejansko sodelovanje, zaupanje in odgovornost 3 ; ·ustvarjati priložnosti za opolnomočenje romskih skupnosti na lokalni ravni, da se jim omogočita prevzemanje odgovornosti in ukrepanje, izrecno namenjeno uvajanju družbenih in političnih sprememb. Mobilizacijo skupnosti bi bilo treba razumeti kot nameren vključujoč in participativen proces, ki vključuje Rome, lokalne organe in organizacije; ·zagotoviti, da so Romi v vsej svoji raznolikosti (vključno z državljani in tujimi državljani, marginaliziranimi in integriranimi osebami, ženskami, otroki in mladimi) zastopani v procesu oblikovanja politike in posvetovanja; ·izboljšati lokalne ukrepe z večjim vključevanjem romskih strokovnjakov, ki bi delovali kot mediatorji in pomagali preseči nenehno pomanjkanje zaupanja med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom; ·spodbujati sodelovanje civilne družbe v organizacijah za Rome in splošnih organizacijah, zlasti tistih, ki so usmerjene v pravice otrok, mladih in žensk; ·uporabiti sredstva EU in druga sredstva za zagotavljanje redne podpore krepitvi zmogljivosti (na področju preverjanja enakosti, udeležbe itd.), zlasti za lokalno civilno družbo, ter ·v državah z znatnim romskim prebivalstvom: ospodbujati pozitivne ukrepe za povečanje udeležbe Romov v nacionalni in lokalni upravi na področjih enakosti in vključevanja, raziskav itd. ter orazmisliti o ustanovitvi nacionalnih krovnih romskih organizacij za redno posvetovanje in udeležbo v razpravah o politikah. Te bi morale prejemati osnovna institucionalna nepovratna sredstva od nacionalnih vlad ali redna sredstva za podporo civilni družbi.

Razmislek o raznolikosti Pri oblikovanju nacionalnih strateških okvirov je ključnega pomena upoštevanje raznolikosti Romov in romskih skupnosti. Strateški okvir EU za Rome spodbuja opolnomočenje romskih žensk, mladih in otrok (ter invalidnih Romov, starejših Romov, LGBTI+ Romov in mobilnih državljanov EU), da bi premostili socialno-ekonomske vrzeli, v celoti uveljavljali svoje pravice, uresničili svoj potencial in postali dejavni akterji sprememb. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·oceniti potrebe in položaj vseh Romov (tudi tistih, ki so tuji državljani, niso državljani EU oziroma so brez državljanstva); ·obravnavati večplastno diskriminacijo in presečnost, ki povečujeta resnost izključenosti; ·z ukrepi za vključevanje in boj proti revščini nameniti pozornost najbolj marginaliziranim romskim skupinam (brez izključevanja drugih skupin v podobnem položaju) in obravnavati vse Rome z ukrepi za spodbujanje udeležbe, Rome in Nerome pa z ukrepi za preprečevanje anticiganizma in diskriminacije ter boj proti njima; ·določiti specifične cilje in ciljno usmerjene ukrepe za romske ženske, otroke in mlade, invalide, starejše Rome, mobilne državljane EU, Rome brez državljanstva in osebe iz držav nečlanic EU (kot je ustrezno) ter razčleniti kazalnike po spolu in starosti; ·obravnavati vidik spola na vseh področjih, zlasti na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, podpore otrokom in boja proti (večplastni) diskriminaciji, vključno z nasiljem in izkoriščanjem (v družini); spodbujati udeležbo in zagotavljati, da ukrepi upoštevajo vidik spola; ·podpirati dostop romskih žensk do pravnega varstva za preprečevanje/odpravo nasilja v družini in drugih kršitev človekovih pravic; ·v okviru transnacionalnega sodelovanja učinkoviteje reševati izzive in izkoriščati priložnosti, ki izhajajo iz nadnacionalne mobilnosti Romov, ter tako zagotoviti dostop do izobraževanja, zaposlitve, stanovanj, zdravstvenega varstva in drugih socialnih storitev ter ·odpraviti apatridnost med Romi z zagotavljanjem univerzalnega vpisovanja rojstev v matični register in dostopa do osebnih dokumentov, formalnih postopkov za ugotavljanje apatridnosti in univerzalnega dostopa do storitev.

Združevanje splošnih in ciljno usmerjenih pristopov Medtem ko diskriminacija in izključenost Romov upravičujeta stalen ciljno usmerjen pristop, je namen te usmerjenosti spodbujanje učinkovitega vključevanja in enakosti Romov na vseh področjih življenja. To predpostavlja vključujočo reformo glavnih politik, kar zahteva pametno kombinacijo ciljno usmerjenih in splošnih pristopov. Ciljno usmerjene politike bi morale biti začasne in bi morale ublažiti dodatne oblike prikrajšanosti in diskriminacijo, s katerimi se soočajo Romi. Ciljna usmerjenost bi morala biti izrecna (čeprav ne nujno utemeljena na narodnosti), vendar ne izključujoča, tj. ne bi smela izključevati Neromov v enakem položaju. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·pojasniti, kako specifični ciljno usmerjeni ukrepi (zaščitni ukrepi) obravnavajo ovire, ki Romom preprečujejo dostop do glavnih politik in njihovih koristi, ter kako bi javne politike postale bolj vključujoče za Rome; ·spodbujati dostop do pravic in osnovnih storitev za Rome z dodatno ciljno usmerjeno podporo, vendar brez ustvarjanja stalnih vzporednih struktur; ·ukrepati ciljno usmerjeno na teritorialni ravni, da se zagotovi upoštevanje lokalnih razmer; pri obsežnih intervencijah (na primer za boj proti skrajni revščini) kombinirati teritorialno usmerjenost z usmerjenostjo v družbene skupine in zagotoviti, da dosežejo romsko prebivalstvo; ·v državah z znatnim romskim prebivalstvom: ouvesti obveznost preverjanja/revizije ključnih ukrepov glavnih politik, da se oceni njihov učinek na enakost in vključevanje Romov; odoločiti, kako se bodo sredstva EU uporabila za vključujočo reformo glavnih politik (na primer za odpravo segregacije na področju izobraževanja ali stanovanj) in za ciljno usmerjene ukrepe, ter odoločiti ureditve za vključevanje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov v politike na regionalni in lokalni ravni.

Razširitev ukrepov za preprečevanje/zmanjševanje nesorazmernega učinka kriz na Rome Vsi ključni izzivi, s katerimi se danes sooča EU (vključno s pandemijo COVID-19, podnebnimi spremembami ter zelenim in digitalnim prehodom), imajo razsežnost enakosti in vključevanja Romov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da diskriminirane in marginalizirane skupine, zlasti med Romi, niso prisiljene nositi nesorazmernega deleža bremena zaradi kriz in prehodov, ter temu, da odzivi na izredne razmere in dolgoročnejše strategije rasti vključujejo ciljno usmerjeno dodatno podporo za njihovo vključevanje. Upoštevati bi bilo treba izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, ki je nesorazmerno prizadela marginalizirane romske skupnosti, ki so bile izpostavljene najhujšim kratkoročnim učinkom na zdravje ter srednje-/dolgoročnim gospodarskim učinkom. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali prispevati k ublažitvi posledic koronavirusne krize in nas opremiti, da se bomo lahko bolje spopadli z morebitnim takimi pojavi v prihodnosti. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·načrtovati učinkovito zbiranje podatkov in spremljanje socialno-ekonomskih učinkov (po starosti, spolu in zdravstvenih potrebah), da se zagotovijo učinkoviti in prilagojeni ukrepi politike, ki se odzivajo na obstoječe/prihodnje pandemije; ·upoštevati kratko-, srednje- in dolgoročne potrebe ter vključiti zadevne akterje v razvoj in izvajanje ukrepov; ·podpreti prizadevanja lokalnih organov za obravnavanje najnujnejših potreb romskih skupnosti (na primer dostop do zatočišča, vključno s hrano in vodo, dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev in finančna podpora za romske družine v negotovih ekonomskih razmerah); ·prednostno obravnavati prizadevanja za odpravo strukturnih neenakosti in pomanjkanja dostopa romskih skupnosti do osnovnih storitev in infrastrukture; ·zagotoviti, da ukrepi in/ali ukrepi, za katera se uporabljajo sredstva EU in nacionalna sredstva, dosežejo in obravnavajo potrebe najbolj marginaliziranih in prikrajšanih skupnosti; ·spodbujati dostop Romov do varne in čiste pitne vode 4 ; ·izboljšati dostop do sanitarnih storitev in zagotoviti kontinuiteto osnovnih komunalnih storitev v primeru pandemije; ·spodbujati zdravstveno pismenost romskega prebivalstva; ·spodbujati razširjanje točnih, jasnih in z dokazi podprtih informacij in kampanje ozaveščanja kot učinkovita orodja proti diskriminaciji in ksenofobiji; ·zagotoviti redno spremljanje okoljskih razmer in tveganj, ki posebej vplivajo na prikrajšane romske skupnosti, ter sprejeti ukrepe za odpravo nevarnih ali nehigienskih razmer ter ·spodbujati skladnost med izrednimi ukrepi in ukrepi za okrevanje ter vključevati pobude, kot so „zeleni dogovor“, digitalizacija, evropski steber socialnih pravic, cilji trajnostnega razvoja, evropski semester ter glavne strategije, programi in reforme.

Zagotavljanje digitalne vključenosti Ker so se morale šole, kampusi in pisarne zaradi pandemije COVID-19 zapreti, so za stik z zunanjim svetom vsi prešli na internet. Ob množičnem prehodu na spletno izobraževanje in medicino na daljavo itd. se je predvidevalo, da imajo vsi dostop do interneta. Vendar je kriza razkrila neverjetne globalne razlike v spletnem učenju in učenju na daljavo. Romi pogosto živijo na podeželskih območjih, ki še vedno zaostajajo pri dostopu do visokohitrostnih širokopasovnih infrastruktur. Pri marginaliziranih Romih, ki imajo le malo dostopa ali pa ga sploh nimajo do opreme IT ali digitalne pismenosti, so učinki pandemije razkrili globoko zakoreninjene strukturne neenakosti, ki pomenijo tveganja, da romski otroci niso dovolj uspešni in zaostajajo pri svojem šolskem delu, odrasli pa so prikrajšani za informacije in zaposlitvene priložnosti v realnem času. Obravnavati je treba temeljne izzive, povezane z neenakostjo, diskriminacijo in izključenostjo v digitalni dobi, da se zagotovi, da ni nihče zapostavljen. Uspešna uvedba digitalnih tehnologij ter odpornost in socialna pravičnost Evrope so odvisne od dostopa ljudi do potrebne infrastrukture, opreme ter digitalnih znanj in spretnosti. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·obravnavati digitalno izključenost Romov z zagotavljanjem dostopa do digitalnih tehnologij, zlasti dostopa do spletnega učenja in učenja na daljavo ter podpore zanju, če se institucije za izobraževanje in usposabljanje zaprejo, kot so se med pandemijo COVID-19; ·spodbujati sinergije z drugimi pobudami politike (zlasti tistimi, ki so povezane s spletnimi javnimi storitvami, storitvami e-uprave in komercialnimi storitvami), da bi izboljšali uporabnost javnih storitev in spodbujali vključujočo e-upravo, s posebnimi ukrepi za zagotavljanje javnih storitev in internetne povezave za Rome s posebnim poudarkom na podeželskih območjih; ·spodbujati digitalna znanja in spretnosti ter kompetence 5 Romov z: (1)    izboljšanjem dostopa do digitalne opreme in omrežnih povezav (na primer vzpostavitev javnih točk za dostop do interneta na prikrajšanih območjih); (2)    spodbujanjem osnovnih digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc z vidika vseživljenjskega učenja in s ponudbo ustreznega usposabljanja; (3)    izboljšanjem kakovosti uporabe v informacijski družbi med Romi in njihove udeležbe ter (4)    spodbujanjem prijavljanja diskriminatornih praks na spletu pri dostopu do storitev in njihovi uporabi; (5) vgraditvijo pobud za digitalno pismenost v lokalne socialno-ekonomske okoliščine ter njihovim prilagajanjem posebnim potrebam in razmeram romskih skupnosti; (6) spodbujanjem in podpiranjem pobud za digitalno pismenost 6 , ki: -spodbujajo motivacijo in ozaveščenost glede uporabe interneta; -so cenovno dostopne in trajnostne; -vključujejo Romom prilagojene vsebine in načine izvajanja (nove metode poučevanja, priložnostno učenje itd.) ter -so dostopne in uporabne; ·spodbujati uporabo digitalnih rešitev v zdravstvu za paciente in zdravstvene delavce, da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo in varne načine zdravljenja, ter ·ponovno pregledati strateške okvire za digitalno vključevanje, da se ocenijo ovire, s katerimi se srečujejo Romi.

Zagotavljanje okoljske pravičnosti Javnost se seznanja z okoljsko diskriminacijo 7 , s katero se soočajo številne romske skupnosti. Ta dolgo zanemarjena realnost je razkrila svoje nesorazmerne učinke med pandemijo COVID-19, med katero so marginalizirane skupnosti postale ranljivejše za okužbo in druge s tem povezane zdravstvene težave. Tveganja za zdravje so še večja zaradi neustreznih življenjskih razmer in segregacije, ki Rome še bolj potiskajo v socialno-ekonomsko izključenost. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·priznati in odpraviti okoljsko diskriminacijo, zlasti ker prizadene marginalizirane romske skupnosti na segregiranih območjih (kot izraz anticiganizma); spodbujati razumevanje, kako okoljska diskriminacija in pomanjkanje okoljskih storitev silita marginalizirane Rome, da živijo na okoljsko degradiranih območjih; ·biti osredotočeni na dostop do vode, ustrezno sanitarno ureditev, storitve zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi ter se boriti proti stalni prostorski segregaciji kot vzroku okoljske diskriminacije na področju stanovanj in osnovnih storitev; ·odpraviti nezadosten dostop Romov do zelenih bivalnih površin z rekreacijsko vrednostjo; ·preprečiti tveganja za zdravje zaradi okolja ter obravnavati učinek izpostavljenosti onesnaženju in kontaminaciji na zdravje ter ·zagotoviti varnost in zdravje pri delu za tiste, ki delajo v manj ugodnih okoljskih pogojih.

Spodbujanje (ozaveščenosti glede) romske umetnosti, zgodovine in kulture Romska umetnost, zgodovina in kultura so sestavni del naše evropske in nacionalnih pokrajin. Vendar sta bili romska kultura in identiteta več stoletij upodobljeni romantično in stereotipno, kar je še poslabšalo odtujitev romskih skupnosti od prevladujočih družb. Priznanje njihove kulture bi moralo temeljiti na romskem diskurzu. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·priznati prispevek romske umetnosti in kulture k nacionalni in evropski dediščini ter povečati ozaveščenost o njem in njegovo prepoznavanje s strani Romov; ·podpreti platforme za lajšanje stikov med Romi in Neromi na lokalni ravni s promoviranjem tradicionalne in sodobne romske umetnosti, obrti in kulture ter poznavanja romske zgodovine; ·spodbujati dejavnosti ozaveščanja v sodelovanju z medijskimi akterji v podporo romski identiteti in kulturni dediščini, kot so ju Romi sami izoblikovali; ·boriti se proti predsodkom in stereotipom glede Romov; ·razglasiti in obeležiti 2. avgust za evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi, da se obeležijo žrtve genocida nad Romi med drugo svetovno vojno; ·spodbujati celosten pristop k obeleženju holokavsta, in sicer s spominom na usodo Romov ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. januarja, na dan, ko je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau); ·vključiti romske skupnosti v nacionalni kulturni diskurz, in sicer z vključevanjem romske umetnosti, zgodovine in kulture v zbirke v nacionalnih arhivih, muzejih in na stalnih umetniških razstavah; dodeliti ustrezna sredstva za varovanje, ohranjanje in razvoj romske umetnosti in kulture, tudi s promocijo festivalov; ·vključiti romski jezik in zgodovino v šolske učne načrte in učbenike za romske in neromske učence; spodbujati dejavnosti in kampanje ozaveščanja o večkulturnosti v šolah ter ·zagotavljati priložnosti za podporo romskim podjetnikom in samozaposlenim v lokalnih podjetjih, ki spodbujajo romsko tradicijo in kulturo, ter za njihovo opolnomočenje.

Spodbujanje socialnih inovacij in eksperimentiranja s politikami Socialne inovacije in eksperimentiranje s politikami so novi pristopi s področja družbenih sprememb, ki zajemajo zamisli, prakse in pobude, ki posredujejo na različnih ravneh sistema za spodbujanje korenitih sprememb in trajnih pozitivnih učinkov. Zato so lahko pomembna orodja za spodbujanje enakosti, vključevanja, udeležbe in opolnomočenja Romov. Politika EU opredeljuje „socialne inovacije“ kot dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave ter se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev in modelov), hkrati pa izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost ukrepanja 8 . „Eksperimentiranje s socialnimi politikami“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo merjenje njihovega učinka, preden se izvedejo v drugih kontekstih ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi 9 . Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali: ·podpirati oblikovanje nacionalnih zavezništev za učenje in inovacije za vključevanje – z združevanjem akterjev iz celotnega ekosistema (ustrezne organizacije romskih strokovnjakov skupaj s podjetji/industrijo, socialnimi inkubatorji in mrežami oblikovalcev sprememb, veleposlaništvi, raziskovalnimi organizacijami); ·začeti skupne procese soustvarjanja z nacionalnimi/regionalnimi zainteresiranimi stranmi ter človekoljubnimi in socialnimi organizacijami, da se opredelijo potrebe, razpoložljiva sredstva in priložnosti za skupno sistematično ukrepanje (vključno z razpoložljivo svetovalno podporo EU); ·podpreti pripravo v rezultate usmerjenih projektov, ki obravnavajo ključna področja socialnih storitev (dostop do stanovanj, javne službe, osnovna javna infrastruktura in storitve itd.); ·spodbuditi in združiti učenje o delujočih pristopih k različnim temam/sektorjem, hkrati pa aktivirati ključne akterje iz različnih sektorjev (javnega, zasebnega, civilnega) in povečati njihove zmogljivosti za skupno sodelovanje; ·eksperimentirati s socialnimi politikami (na primer zagotavljanje jamstev za univerzalni temeljni dohodek) za oblikovanje modelov in preskušanje alternativnih mehanizmov zagotavljanja socialnih prejemkov; ·preučiti možnost mobilizacije zasebnega kapitala in združevanja sredstev, na primer s človekoljubnimi organizacijami, prek morebitnih programov usklajevanja, da bi se odzvali na nerešene potrebe najranljivejših oseb; ·preučiti nove modele storitev ali izvajanja in razširjeno pridobivanje sredstev prek partnerstev, usmerjenih v rezultate; ·podpreti združevanje in vključevanje ciljno usmerjenega in prožnega financiranja ter ·podpreti vzpostavitev kompetenčnih središč za socialne inovacije (ki bi se podpirali prek nadnacionalnih dejavnosti ESS+) in jim dodeliti pooblastila za podpiranje potreb Romov po vključevanju.

(1)

      Anticiganizem – referenčni dokument , Berlin/Budimpešta, 2017; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno ; Poročilo Evropskega parlamenta o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu (2017/2038(INI)) ; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu ; Splošno politično priporočilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) št. 13 iz leta 2012 o boju proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov ;  Izjava Odbora ministrov Sveta Evrope o porastu anticiganizma in rasističnega nasilja nad Romi v Evropi .

(2)

     Sistemska diskriminacija je posledica neenakosti, ki izhajajo iz zakonodaje, politike in prakse. Te pogosto niso zakoreninjene namenoma, temveč zaradi vrste institucionalnih dejavnikov pri oblikovanju, izvajanju in pregledu zakonodaje, politike in prakse. Glej Vključevanje Romov in popotnikov: na poti k novemu okviru EU, ki temelji na izkušnjah organov za enakost .

(3)

     Violetta Zentai, Georgeta Munteanu in Simona Torotcoi, Kakovost udeležbe v pobudi EU za enakost in vključevanje Romov po letu 2020 , strokovna poročila, ki temeljijo na v prihodnost usmerjenih vidikih ocene okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, 2020, strani 41, 59 in 60.

(4)

      Direktiva o pitni vodi (uvodna izjava 31, člen 16) od držav članic zahteva, da upoštevajo posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi in Travellers, ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, in sprejmejo ukrepe, potrebne za izboljšanje njihovega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi.

(5)

  Okvir digitalnih kompetenc za državljane opredeljuje pet komponent digitalnih kompetenc: informacijska in podatkovna pismenost, komunikacija in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost in reševanje problemov.

(6)

  Okvir digitalnih kompetenc za državljane opredeljuje informacije in podatkovno/digitalno pismenost kot zmožnost za izražanje informacijskih zahtev, za lokalizacijo in pridobivanje digitalnih podatkov, informacij in vsebin, za presojo pomembnosti vira in njegove vsebine ter za shranjevanje, upravljanje in organizacijo digitalnih podatkov, informacij in vsebin.

(7)

     Romi, ki živijo v ločenih naseljih v okoljsko nevarnih razmerah (poleg odlagališč odpadkov, na zapuščenih industrijskih območjih ali območjih, izpostavljenih poplavam), so prizadeti zaradi okoljske diskriminacije in prikrajšani za osnovne okoljske storitve, kot sta voda in ravnanje z odpadki. Glej Potisnjeni v puščo. Okoljski rasizem proti romskim skupnostim v Srednji in Vzhodni Evropi . Za razlage konceptov in vire glej spletišče mreže za energetsko pravičnost.

(8)

Glej člen 2(16) predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) 2018/0206(COD) ( COM(2018) 382 final z dne 30. maja 2018).

(9)

Prav tam, člen 2(17).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.10.2020

COM(2020) 620 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Unija enakosti:








strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov

{SWD(2020) 530 final}

Portfelj kazalnikov

Splošni cilj tega portfelja kazalnikov je spremljanje napredka pri doseganju ciljev in ciljnih vrednosti strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov. Za dosego tega splošnega cilja morajo države članice izvesti številne ukrepe na prednostnih področjih, pri čemer ima vsako od njih specifičen horizontalni ali sektorski cilj.

Portfelj kazalnikov, ki se bo uporabljal za merjenje napredka pri doseganju teh ciljev, je bil razvit v okviru delovne skupine za kazalnike enakosti, vključevanja in udeležbe Romov ter poročanje, ki jo usklajuje Agencija EU za temeljne pravice (FRA). Člani delovne skupine so nacionalne kontaktne točke za Rome iz 20 držav članic ter predstavniki statističnih uradov in Evropske komisije. Poleg tega je bil portfelj usklajen s kazalniki in ciljnimi vrednostmi, razvitimi v ustreznih pobudah EU za obdobje do leta 2030, in cilji trajnostnega razvoja (CTR). Celotno poročilo je na voljo na https://fra.europa.eu/en/news/2020/roma-working-party-consultations-roma-inclusion-monitoring-framework .

Portfelj kazalnikov temelji na modelu kazalnikov za strukturo, proces in rezultate, ki ga priporoča Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) pri ocenjevanju skladnosti s standardi na področju človekovih pravic. Ta model omogoča oceno:

a)vzpostavljenega pravnega okvira in okvira politike (strukturni kazalniki);

b)specifičnih intervencij za njegovo izvajanje (procesni kazalniki);

c)dosežkov, kot so jih izkusili imetniki pravic (kazalniki rezultatov).

Strukturni kazalniki: pravni okviri in strategije na ravni EU ter nacionalni pravni okviri in strategije, ki so vzpostavljeni za izpolnjevanje Listine EU o temeljnih pravicah (za Rome je to strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov).

Procesni kazalniki: specifične intervencije in ukrepi (na primer programi, projekti, ukrepi), vzpostavljeni za doseganje ciljev in ciljnih vrednosti nacionalnih strateških okvirov za Rome z izvajanjem navedenih pravnih določb in določb politike.

Kazalniki rezultatov: razmere na terenu in vse morebitne spremembe pri uživanju temeljnih pravic posameznikov s posebnimi značilnostmi, kot je v primeru Romov narodnost. To so večinoma standardni kazalniki, ki se izpolnijo s podatki, ki jih je mogoče razčleniti na podlagi različnih kategorij (narodnosti, spola in starosti). V državah članicah, kjer taki podatki niso na voljo, se lahko namesto tega uporabijo socialno-ekonomski podatki. Kazalniki bi morali biti v skladu s kazalniki revščine in socialne izključenosti v okviru strategije Evropa 2020 ali morebitnimi takimi kazalniki po letu 2020 ter s sektorskimi področji politike, na katerih se uresničujejo cilji evropskega stebra socialnih pravic, kot so izobraževanje, zdravje in zaposlovanje.

Cilji, glavni kazalniki, ciljne vrednosti in ukrepi

Okvir spremljanja je bil izrecno oblikovan za spremljanje napredka pri doseganju ciljev politike. Cilji se odražajo v kazalnikih rezultatov (glavni in sekundarni), ciljne vrednosti pa so lahko razmere, ki bi jih države članice želele doseči do leta 2030 na vsakem področju enakosti, vključevanja in udeležbe Romov. Okvir temelji na smernicah Komisije za boljše pravno urejanje 1 , strateškem okviru EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov ter na predlogu priporočila Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov. 

Večina kazalnikov rezultatov temelji na raziskavah, vendar bi jih bilo treba dopolniti z administrativnimi podatki, na primer o infrastrukturi, stanovanjski segregaciji itd.

Glavni kazalniki: to so kazalniki rezultatov, ki temeljijo na raziskavah in so obvezni za vse države članice, za katere so taki podatki na voljo ali jih je mogoče zbirati v prihodnosti. Države, ki nimajo vzpostavljenega nobenega zbiranja kvantitativnih podatkov (etnično razčlenjenih ali nadomestnih), bi morale razmisliti o zbiranju kvalitativnih podatkov in oblikovanju ciljnih vrednosti v zvezi s procesnimi kazalniki (glej spodaj).

Sekundarni kazalniki rezultatov: to so kontekstualni kazalniki in dopolnjujejo glavne kazalnike cilja. Države članice se lahko same odločijo, ali jih bodo izpolnile ali ne.

Obstaja razlika med obveznostjo izpolnjevanja kazalnikov in zbiranja podatkov za kazalnike. Na primer, teme segregacija v izobraževanju, dostop do vodovodne vode ali rojstni listi so v nekaterih državah pomembnejše kot v drugih. Poleg tega bi lahko nekateri sekundarni kazalniki, na primer kritje zdravstvenega zavarovanja, postali glavni, če so posebej pomembni v posamezni državi.

Procesni kazalniki: kombinacija pravnih in ekonomskih dejstev, vrst ukrepov, zmogljivosti akterjev izvajanja ter stopnje sodelovanja z romskimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe. Države članice lahko znotraj svojih strateških okvirov izberejo kazalnike in področja politike za intervencije.

Preglednica 1: Pregled glavnih ciljev in kazalnikov EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov

	Horizontalni cilji		Glavni kazalniki EU	Ustrezen CTR
1	Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji ter njuno preprečevanje 2	1	Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane, ker so Romi, na katerem koli področju iz raziskave	CTR 10.3.1. CTR 16.b.1
		2	Delež splošnega prebivalstva, ki mu je neprijetno, da ima za sosede Rome
2	Zmanjšati revščino in socialno izključenost	3	Stopnja tveganja revščine (pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka po prejemu socialnih transferjev)	CTR 1.2.1.
		3.1	Otroci pod 18. letom starosti, izpostavljeni tveganju revščine	CTR 1.2.2.
		4	Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu v resni materialni prikrajšanosti (ne morejo si privoščiti štirih od devetih stvari, na primer hrane, povabila prijateljem itd.)*	CTR 1
		4.1	Otroci pod 18. letom starosti, ki so resno materialno prikrajšani*	CTR 1
3	Spodbujati udeležbo z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja	4	Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane (na katerem koli področju), ker so Romi, in so prijavile zadnji incident diskriminacije
		5	Kazalnika aktivnega državljanstva in udeležbe ZA RAZVITI
	Sektorski cilji		Glavni kazalniki EU	Ustrezen CTR
4	Povečati dejanski enak dostop do kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja	6	Delež otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo, ki so vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo	CTR 4.2.2.
		7	Delež oseb med 20. in 24. letom starosti, ki so zaključile vsaj višje sekundarno izobraževanje	CTR 4.3
		8	Delež otrok med 6. in 15. letom starosti, ki obiskujejo šole, v katerih so „vsi ali večina sošolcev Romi“, kot so navedli anketiranci (samo izbrane države)
5	Povečati dejanski enak dostop do plačanega kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja	9	Delež oseb, ki so svojo glavno dejavnost same označile za „plačano delo“ (vključno z delom s polnim delovnim časom, delom s krajšim delovnim časom, priložnostnimi zaposlitvami, samozaposlitvijo in občasno zaposlitvijo ali delom v zadnjih štirih tednih), starih od 20 do 64 let	CTR 8.5
		10	Delež mladih med 15. in 29.*** letom starosti, katerih trenutna glavna dejavnost ni „niti zaposlitev, izobraževanje niti usposabljanje“	CTR 8.6.1.
		11	Vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma: razlika v stopnji plačanega dela med ženskami in moškimi, starimi od 20 do 64 let	CTR 8.5
6	Izboljšati zdravje Romov ter povečati dejanski enak dostop do kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev	12	Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu (splošno prebivalstvo v primerjavi z Romi)
		13	Delež ljudi, ki imajo omejen dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, ZA RAZVITI
7	Povečati dejanski enak dostop do ustreznih desegregiranih stanovanj in osnovnih storitev 3	14	Delež oseb, ki živijo v stanovanjski prikrajšanosti (v pretemnem stanovanju, s streho, ki pušča, vlažnimi stenami oziroma tlemi, brez kopalne kadi / tuša, brez notranjega stranišča)	CTR 11.1
		15	Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki nima minimalnega števila sob v skladu z Eurostatovo opredelitvijo prenaseljenosti stanovanja
		16	Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu brez vodovodne vode v stanovanju (samo izbrane države)	CTR 6.1.1.

Podatke agencije FRA za izpolnjevanje kazalnikov je mogoče razčleniti po spolu, starosti, stopnji urbanizacije (DEGURBA).

* Nadomeščen bo s kazalnikom socialna in materialna prikrajšanost (Eurostat [ilc_mdsd07]) in ustreznim kazalnikom za otroke, če se bo v prihodnje uporabljal pri poročanju o CTR za splošno prebivalstvo.

** Trenutni podatki, ki temeljijo na raziskavah agencije FRA, zajemajo le starostno skupino od 16 do 29 let.

Nadomestni kazalniki

V državah, kjer zbiranje podatkov o etničnem poreklu ni mogoče, se lahko uporabijo nadomestni podatki, ki temeljijo na primer na socialno-ekonomskih podatkih. Zbiranje podatkov se lahko izvaja v naseljih in regionalnih enotah, ki so opredeljeni kot segregirani ali imajo velik delež ranljivih oseb. Osnovna predpostavka bi morala biti, da prebivalstvo v teh krajih vključuje visok delež Romov ali se močno dojema za Rome in je zato izpostavljeno socialni izključenosti in diskriminaciji. Opozoriti je treba, da bi taki nadomestni podatki lahko omejili zbiranje podatkov na samo podatke o najbolj marginaliziranih skupinah in bi lahko izpustili tiste, ki niso ekonomsko prikrajšani, vendar se kljub temu soočajo s posledicami anticiganizma v svojem vsakdanjem življenju ali ko razkrijejo svojo identiteto. V takih primerih je treba nadomestne podatke dopolniti s kvalitativnimi in administrativnimi podatki iz raziskav in posvetovanj z organizacijami civilne družbe, nacionalnimi institucijami za človekove pravice in lokalnimi organi. Ob pomanjkanju kvantitativnih podatkov so države kljub temu pozvane k zbiranju kvalitativnih podatkov na ravni procesnih kazalnikov.

Podatke za kvalitativne procesne kazalnike se lahko pridobi iz različnih virov. Države članice so Komisiji od leta 2016 poročale o procesnih kazalnikih, pomembnih za vsebinska področja politike, vključena v priporočilo Sveta iz leta 2013, pri čemer so za poročanje uporabile usklajeno spletno predlogo. Toda tudi kadar so ti podatki primerljivi med državami, predstavljajo le majhen del informacij, povezanih s procesom, ki so potrebne za dobro spremljanje na ravni procesa. Drugi sklop zbiranja podatkov, povezanih s procesom, tj. podatkov, ki odražajo posebnosti izzivov vključevanja Romov in ukrepe, s katerimi se ti izzivi obravnavajo v posameznih državah članicah, je enako pomemben za razvoj trdnega nacionalnega sistema spremljanja in je zato ključnega pomena za uspešen nacionalni strateški okvir za Rome. Poleg tega je priporočljivo, da romska civilna družba sodeluje pri procesu spremljanju in razvoju nacionalnih sistemov zbiranja podatkov in spremljanja. Podskupina za podatke o enakosti, ki deluje v okviru skupine EU na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost 4 , je predložila Smernice za izboljšanje zbiranja in uporabe podatkov o enakosti.

Države članice so leta 2016 začele poročati Komisiji o procesnih kazalnikih v skladu s priporočilom Sveta iz leta 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov. To delo se bo nadaljevalo v okviru delovne skupine agencije FRA za kazalnike in poročanje.

Horizontalni cilji

Cilj 1: Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji ter njuno preprečevanje

Glavni kazalniki:	Splošno prebivalstvo
1)Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane, ker so Romi, na katerem koli področju iz raziskave	morebiti raziskava FRA 5 CTR 10.3.1 in 16.b.1
2)Delež splošnega prebivalstva, ki mu je neprijetno, da ima za sosede Rome	raziskava FRA

Cilj 1-a: Boj proti diskriminaciji, nadlegovanju, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru proti Romom

Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so v 12 mesecih pred raziskavo vsaj petkrat doživele nadlegovanje iz sovraštva, ker so Romi	n. r. / morebiti raziskava FRA CTR 10.3.1. CTR 16.b.1
Delež oseb, starejših od 16 let (od vseh anketirancev), ki so bile v zadnjih 12 mesecih fizično napadene, ker so Romi	n. r. / morebiti raziskava FRA CTR 16.1.3.
Procesni kazalniki za cilj 1-a: Boj proti diskriminaciji, nadlegovanju, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru proti Romom
Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev
·Nacionalni strateški okviri za enakost, vključevanje in udeležbo Romov ali povezani sklopi dokumentov politike izrecno vključujejo ukrepe za boj proti anticiganizmu; ·nacionalni akcijski načrt za izvajanje nacionalnih strateških okvirov zadevne države članice EU za Rome določa posebne ukrepe za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji; ·organi za enakost redno spremljajo izvajanje nacionalnih strateških okvirov za Rome glede skladnosti z direktivo o rasni enakosti in okvirnim sklepom Sveta o boju proti nekaterim oblikam rasizma in ksenofobije ter evidentirajo primere diskriminacije Romov; ·redno se pripravljajo in objavljajo poročila in raziskave o boju proti diskriminaciji; ·anticiganizem je priznan v pravnih okvirih držav članic, v njihovih politikah, dokumentih politike in ukrepih za izvajanje politik; ·anticiganizem je določen kot kategorija pri evidentiranju podatkov o kaznivih dejanjih iz sovraštva; ·dodelitev finančnih sredstev za posebne ukrepe za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji; ·občine z znatnim deležem romskega prebivalstva imajo med zaposlenimi eno ali več namenskih mest za romske člane občinskega sveta.
Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi
·Vzpostavljen je javno dostopen sistem za spremljanje sodnih zadev in pritožb nacionalnim organom za enakost v primerih anticiganizma; ·vzpostavljen je delujoč javno dostopen sistem za spremljanje primerov in incidentov diskriminacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva proti Romom ter njihovo prijavljanje nacionalnim organom za enakost ali uradom varuha človekovih pravic, tožilcem ali policiji; ·vzpostavljen je sistem usposabljanja policistov o nediskriminaciji in prepoznavanju kaznivih dejanj, ki temeljijo na predsodkih, s posebnimi moduli o diskriminaciji Romov; ·države članice namenijo Romom programski čas v javnih medijskih hišah; ·države članice izvajajo kampanje ozaveščanja; ·vzpostavljena so orodja za prijavo sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva in so enostavno dostopna; ·v sodelovanju z informacijskimi podjetji (Google, Facebook, Twitter itd.) se organizirajo pobude/usposabljanja za boljše prepoznavanje vsebin anticiganizma na platformah družbenih medijev; ·za medijske akterje se organizirajo pobude/usposabljanja o odkrivanju in obravnavanju primerov anticiganizma in sovražnega govora.
Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja
·Romske organizacije civilne družbe dejavno sodelujejo pri razvoju posebnih ukrepov za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov izvedenih ukrepov.

Cilj 1-b: Spodbujanje ozaveščenosti o romski zgodovini, kulturi, priznavanju in spravi

Kazalniki rezultatov: sekundarni (neobvezno): na tem področju kazalniki še niso razviti, morebitna tematska področja za njihov razvoj bi lahko bila: ·ozaveščenost splošnega prebivalstva o tem, da so Romi priznana narodnostna manjšina; ·ozaveščenost splošnega prebivalstva o romski zgodovini, književnosti, umetnosti, kulturi, glasbi in politiki; ·udeležba splošnega prebivalstva na romskih kulturnih festivalih in drugih javnih prireditvah; ·ozaveščenost splošnega prebivalstva o tem, da je romski jezik v skladu z Evropsko listino Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih priznan neteritorialni jezik; ·Ozaveščenost splošnega prebivalstva o holokavstu nad Romi.

Procesni kazalniki za cilj 1-b: Spodbujanje ozaveščenosti o romski zgodovini, kulturi, priznavanju in spravi

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za spodbujanje ozaveščenosti o zgodovini in kulturi Romov; ·holokavst nad Romi je priznan in dnevi spomina nanj so vključeni v uradni koledar državnih praznikov; ·postavljeni so spomeniki ali spominska obeležja holokavsta nad Romi; ·priznan je prispevek pomembnih romskih osebnosti k zgodovini države članice in je vključen v uradni koledar državnih praznikov; ·romska zgodovina, kultura in umetnost so del uradnih učnih načrtov v šolah, na univerzah in v študijskih programih; ·romske pobude na področju kulture so vključene v zadevne nacionalne koledarje glavnih kulturnih dogodkov; ·vzpostavljene so strokovne komisije za boj proti anticiganizmu (komisije za resnico, priznavanje in spravo), ki si prizadevajo za globlje razumevanje ovir in mehanizmov izključevanja v državi članici; ·vzpostavljene so strukture, potrebne za izvajanje Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih; ·v za to določenih vladnih posvetovalnih organih potekajo redne razprave o temah, povezanih z romsko umetnostjo, kulturo in zgodovino, z namenom vplivanja na politiko; ·na voljo je letni državni proračun, ki se dodeli za podporo romskim kulturnim organizacijam, ki spodbujajo romsko kulturo; ·na voljo je letni državni proračun, ki se dodeli lokalnim romskim medijem (tiskanim, spletnim, televizijskim in radijskim); ·na voljo je mestni in lokalni proračun, ki se dodeli lokalnim romskim medijem ter za spodbujanje romske umetnosti in kulture; ·ministrstva in državne agencije z resorjem za mlade, imajo oddelke, ki so izrecno zadolženi za vključevanje romske mladine in krepitev zmogljivosti romskih mladinskih organizacij.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Šole poučujejo o romski zgodovini in kulturi; ·v šolah je brezplačno na voljo poučevanje romskega jezika; ·učitelji in šolsko osebje se usposabljajo za vključujoče izobraževanje in raznolikost; ·učitelji in šolsko osebje se usposabljajo o romski kulturi in zgodovini, med drugim tudi o zgodovini holokavsta nad Romi; ·javnim uslužbencem, učiteljem, policistom itd. so na voljo priložnosti za usposabljanje o romski umetnosti, kulturi in zgodovini; ·v javnih medijih je rezerviran čas predvajanja za romsko umetnost in kulturo; ·v javnih medijih je rezerviran čas predvajanja za novice v romskem jeziku; ·na festivalih so za romsko kulturo rezervirane točke za nastopanje, podprte z javnimi sredstvi; ·v osrednjih medijih in tisku se poveča delež pozitivnega diskurza o Romih v primerjavi z negativnim.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja

·Z organizacijami civilne družbe se posvetuje o potrebi po tem, da države članice dodelijo proračunska sredstva v podporo romski umetnosti in kulturi; ·vladni posvetovalni organi, ki zagotavljajo povratne informacije o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna v podporo nacionalnim strateškim okvirom za Rome, lahko predstavijo svoje predloge za projekte, povezane z romsko umetnostjo in kulturo; ·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe ter preživelimi holokavsta nad Romi in/ali njihovimi potomci se pripravijo posebni ukrepi za spodbujanje romske umetnosti, kulture in spominskih slovesnosti; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v postopku odločanja pri oblikovanju posebnih ukrepov za spodbujanje romske umetnosti in kulture ter pri dodeljevanju sredstev zanje; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih v okviru tega operativnega cilja.

Cilj 2: Zmanjšati revščino in socialno izključenost

Glavni kazalniki:	Splošno prebivalstvo:
3)Stopnja tveganja revščine (pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka po prejemu socialnih transferjev)	Eurostat [ilc_li02] CTR 1.2.1.
3.1) Otroci pod 18. letom starosti, izpostavljeni tveganju revščine	Eurostat [ilc_li02] CTR 1.2.2.
4)Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu v resni materialni prikrajšanosti 6 (ne morejo si privoščiti štirih od devetih stvari, na primer hrane, povabila prijateljem itd.)  4.1) Otroci pod 18. letom starosti, ki so resno materialno prikrajšani	Eurostat [ilc_mddd11] CTR 1 Eurostat [ilc_mddd11] CTR 1
Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki si ne more privoščiti obroka z mesom, piščancem, ribo (ali ekvivalentnega vegetarijanskega obroka) vsak drugi dan	Eurostat [ilc_mdes03]
Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, v katerem je šla v preteklem mesecu vsaj ena oseba lačna spat, ker ni bilo dovolj denarja za hrano	n. r. / raziskava FRA
Delež otrok v starosti 0–17 let, ki živijo v gospodinjstvu, v katerem je šla v preteklem mesecu vsaj ena oseba lačna spat, ker ni bilo dovolj denarja za hrano	n. r. / raziskava FRA
Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki se lahko preživlja le z (veliko) težavo	Eurostat [ilc_mdes09]
Delež oseb, ki nimajo bančnega računa	n. r. / raziskava FRA

Procesni kazalniki za horizontalni cilj 2: Zmanjšati revščino in socialno izključenost

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev  ·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti Romov, z izrecnim poudarkom na revščini otrok; ·izvedbene smernice na področju socialne zaščite in pomoči vsebujejo določbe proti diskriminaciji, da se Romom zagotovi enak dostop; ·vzpostavljen je mehanizem, ki zagotavlja dostop do bančnega računa; ·zagotovljena so bančna jamstva za mikroposojila za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi ·Vzpostavljen je program za prehrano šolskih otrok; ·za osebje socialnih služb je organizirano ciljno usposabljanje o boju proti diskriminaciji in anticiganizmu; ·izvajajo se posebni nacionalni ukrepi, ki upoštevajo medgeneracijsko revščino in potrebo po podpori romskim otrokom in njihovim družinam pri izobraževanju, stanovanjih, zdravju in zmanjšanju revščine; ·zagotavljata se usposabljanje o finančni pismenosti in podpora za finančno vključenost. Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja  ·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju socialnega vključevanja / zmanjševanja revščine; ·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe se razvijajo posebni ukrepi na področju zmanjševanja revščine in področju socialnega vključevanja (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije); ·v sodelovanju z organizacijami romske skupnosti se izvajajo intervencije na področju zmanjševanja revščine in področju socialnega vključevanja (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije); ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije); ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, ki se izvajajo za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije); ·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, podjetij in industrije, akademskih krogov in raziskav v svojih postopkih odločanja na področju socialnega vključevanja / zmanjševanja revščine.

Cilj 3: Spodbujati udeležbo z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja v javne institucije

Glavni kazalnik:	Splošno prebivalstvo
5)Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane (na katerem koli področju), ker so Romi, in so prijavile zadnji incident diskriminacije	n. r. / morebiti raziskava FRA
6)Kazalnik aktivnega državljanstva in udeležbe ZA RAZVITI	morebiti raziskava FRA
Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež oseb, starejših od 16 let, ki NISO prijavile zadnjega incidenta nadlegovanja, ki se je zgodil, ker so Romi (od vseh oseb, ki so doživele nadlegovanje)	n. r. / morebiti raziskava FRA
Delež oseb, starejših od 16 let, ki NISO prijavile zadnjega incidenta fizičnega napada, ki se je zgodil, ker so Romi	n. r. / morebiti raziskava FRA CTR 16.3.1
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so slišale za vsaj en organ za enakost, nacionalne institucije za človekove pravice ali urad varuha človekovih pravic	morebiti raziskava FRA
Delež oseb, starejših od 16 let, ki običajno zaupajo policiji	Eurostat [Ilc_pw03]
Delež oseb, starejših od 16 let, ki običajno zaupajo pravosodnemu sistemu	Eurostat [Ilc_pw03]
Nadaljnji kazalniki v zvezi z udeležbo za razviti: Delež oseb, ki so zaposlene v javnih službah (kategorija NACE O 7 ) Delež oseb, ki so zaposlene kot strokovnjaki ali upravitelji (ISCO 8  8 + 9) Delež oseb, ki so volile na (zadnjih) državnih volitvah	Eurostat [lfsa_eisn2]

Procesni kazalniki za horizontalni cilj 3: Spodbujati udeležbo z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za spodbujanje udeležbe Romov z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja; ·lokalne nevladne organizacije in nevladne organizacije na ravni skupnosti sodelujejo pri usklajenem vseevropskem civilnem spremljanju izvajanja strategije; ·predstavniki romskih organizacij civilne družbe so redno vabljeni, da kot polnopravni člani sodelujejo v okviru skladov EU v nacionalnih odborih za spremljanje; ·v občinah z velikim deležem romskega prebivalstva je funkcija romskih mediatorjev uraden položaj v lokalnih upravah; ·občine z visokim deležem romskega prebivalstva imajo med zaposlenimi eno ali več namenskih mest za romske člane občinskega sveta; ·glavne politične stranke se zavežejo, da bodo romske kandidate uvrstile na volilne sezname z možnostjo za izvolitev na parlamentarnih volitvah in volitvah v regionalne/občinske predstavniške organe; ·mesta in občine z velikim deležem romskega prebivalstva imajo za izvajanje politike vključevanja Romov v svoji institucionalni ureditvi posvetovalne organe za Rome ali koordinatorje za romsko politiko; ·vzpostavljena je specializirana agencija z mandatom, da izboljša zaupanje in opolnomočenje Romov, ki dejansko deluje; ·nacionalne institucije za človekove pravice, urad varuha človekovih pravic in organ za enakost se redno posvetujejo s civilno družbo o položaju Romov in/ali romsko civilno družbo vključijo v redna posvetovanja; ·mehanizem pravne podpore za obravnavanje primerov anticiganizma ima na voljo potrebna finančna sredstva za učinkovito delovanje; ·vzpostavljeni so mehanizmi za zagotavljanje in spodbujanje vključevanja romskih in proromskih organizacij civilne družbe v usklajeno spremljanje izvajanja nacionalnih strateških okvirov za Rome ter spremljanje in prijavljanje sovražnega govora na spletu; ·dodeljena so proračunska sredstva za podporo civilni družbi pri projektih za krepitev vloge Romov ter vzpostavljanje sodelovanja in zaupanja v javne institucije; ·dodeljena so proračunska sredstva za kampanje ozaveščanja, katerih cilj je odpraviti stereotipe o Romih.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Odstotek prijavljenih primerov, ki pridejo pred sodišče; ·usposabljanje nosilcev odgovornosti o anticiganizmu in boju proti diskriminaciji.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja

·Mehanizmi za spodbujanje udeležbe Romov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik na nacionalni ravni so izrecno opredeljeni v nacionalnih strateških okvirih za Rome; ·vzpostavljeni so mehanizmi, ki spodbujajo udeležbo Romov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju vseh politik, ki vplivajo na njihov položaj na lokalni ravni; ·Romi sodelujejo v svetih za medije; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega horizontalnega cilja; ·sodelovanje Romov na vodstvenih položajih ali položajih odločanja v organizacijah, ki izvajajo dejavnosti na področju vključevanja Romov; ·Romi so zaposleni na nacionalnih kontaktnih točkah za Rome in drugih institucijah, povezanih z vključevanjem Romov; ·pripravljeni so lokalni načrti (v skladu z nacionalnimi strateškimi okviri za Rome), izvajajo pa jih lokalni organi v sodelovanju z romskimi organizacijami civilne družbe, zlasti tistimi, ki delujejo na lokalni ravni.

Sektorski cilji

Cilj 4: Povečati dejanski enak dostop do kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja

Glavni kazalnik:	Splošno prebivalstvo
7)Delež otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo, ki so vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo	Eurostat [sdg_04_30] CTR 4.2.2
8)Delež oseb med 20. in 24. letom starosti, ki so zaključile vsaj višje sekundarno izobraževanje	Eurostat [edat_lfs_9903] CTR 4.3
9)Delež otrok med 6. in 15. letom starosti, ki obiskujejo šole, v katerih so „vsi ali večina sošolcev Romi“, kot so navedli anketiranci (samo izbrane države)	Ni relevantno
Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež otrok v šoloobvezni starosti (od 5 do 18 let), ki se šolajo in so člani gospodinjstva (odvisno od države)	n. r.
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane, ker so Romi, ko so bile v stiku s šolskimi organi (kot starš/skrbnik ali učenec)	n. r. / morebiti RTP
Mladi med 18. in 24. letom starosti, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje	Eurostat [edat_lfse_14]
Delež oseb med 30. in 34. letom starosti, ki so zaključile terciarno izobraževanje	Eurostat [t2020_41]
Razširjenost ustrahovanja/nadlegovanja otrok iz sovraštva (ker so Romi) med šolanjem v zadnjih 12 mesecih, med vsemi anketiranci, ki so starši/skrbniki šoloobveznih otrok	n. r. / raziskava FRA
Za nadaljnji razvoj: ·Delež šoloobveznih otrok, ki živijo v gospodinjstvu brez računalnika ·Delež šoloobveznih otrok, ki živijo v gospodinjstvu brez dostopa do interneta ·Delež mladih Romov med 16. in 24. letom starosti, ki živijo v gospodinjstvu brez računalnika ·Delež mladih Romov med 16. in 24. letom starosti, ki živijo v gospodinjstvu brez dostopa do interneta
Procesni kazalniki za cilj 4: Povečati dejansko udeležbo Romov v kakovostnem vključujočem rednem izobraževanju
Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev
·V nacionalnih strateških okvirih za Rome je predvideno spremljanje vključevalnosti rednih izobraževalnih politik; ·vzpostavljen je nacionalni/regionalni program za odpravljanje segregacije; ·izvaja se nacionalni načrt za preprečevanje in odpravo napačnih diagnoz, zaradi katere so romski učenci neustrezno umeščeni v izobraževanje oseb s posebnimi potrebami; ·vzpostavljeni so programi pozitivne diskriminacije za zaposlovanje romskih učiteljev v rednem izobraževanju; ·funkciji romskega šolskega mediatorja in pomočnika učitelja sta vključeni v izobraževalni sistem; ·v nacionalnih strateških okvirih za Rome so določeni izrecni zaščitni ukrepi in merila za vključevalnost splošnih izobraževalnih politik; ·vzpostavljen je sistem, ki mladim Romom zagotavlja mesto v višjem sekundarnem ali poklicnem izobraževanju in podpira njihovo udeležbo, s poudarkom na dekletih; ·vzpostavljen je sistem za podporo Romom, ki si želijo visokošolskega izobraževanja, s štipendijami, mentorstvom in svetovanjem, s poudarkom na dekletih.
Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi
·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev dejanskega dostopa Romov do kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja, pri čemer je dolgoročni cilj doseganje enake ravni dejanskega dostopa kot pri splošnem prebivalstvu; ·izvajajo se sprejeti zaščitni ukrepi za zagotavljanje dejanskega enakega dostopa romskih otrok do predšolske vzgoje in varstva; ·učiteljem in drugemu izobraževalnemu osebju se zagotovi ciljno usposabljanje za preprečevanje diskriminacije in anticiganizma v izobraževanju; ·učitelji so usposobljeni za zagotavljanje/uporabo vključujočega izobraževalnega pristopa; ·romskim učencem je zagotovljena individualna pedagoška podpora, ki jo nudi usposobljeno osebje v rednem izobraževanju; ·vzpostavljeni so učni načrti in učno gradivo, ki obravnavajo romsko kulturo, zgodovino in jezik; ·izvajajo se ukrepi za spodbujanje dostopa romskih otrok do zunajšolskih, kulturnih in prostočasnih dejavnosti v večkulturnem okolju; ·Romi imajo koristi od podpornih programov (kot so individualna podpora, štipendije in mentorstvo, tudi za digitalno pismenost); ·dodeljena so proračunska sredstva za boj proti antiromskemu rasizmu v šolah; ·zagotovljene so štipendije za Rome, vpisane na univerzo; ·romologija ali romske študije so del univerzitetnih programov; ·v šolah je brezplačno na voljo poučevanje romskega jezika; ·izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi za podporo neformalnemu usposabljanju in certificiranju praktično pridobljenih znanj in spretnosti.
Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja
·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju izobraževanja; ·pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih v okviru tega cilja, sodelujejo šolski inšpektorati; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za spodbujanje enakega dostopa do izobraževanja (zlasti za boj proti segregaciji in spodbujanje vključujočega izobraževanja na vseh ravneh).

Cilj 5: Povečati dejanski enak dostop do kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja

Glavni kazalnik:	Splošno prebivalstvo
10)Delež oseb med 20. in 64. letom starosti, ki so svojo glavno dejavnost same označile za „plačano delo“ (vključno z delom s polnim delovnim časom, delom s krajšim delovnim časom, priložnostnimi zaposlitvami, samozaposlitvijo in občasno zaposlitvijo ali delom v zadnjih štirih tednih)	Eurostat [lfsa_ergan] CTR 8.5
11)Delež mladih med 15. in 29. letom starosti*, katerih trenutna glavna dejavnost ni „niti zaposlitev, izobraževanje niti usposabljanje“	Eurostat [edat_lfse_20] FAO 8.6.1
12)Vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma: Razlika v stopnji plačanega dela med ženskami in moškimi, starimi od 20 do 64 let	Eurostat [lfsa_ergan] CTR 8.5
Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane na delovnem mestu, ker so Romi	n. r. / morebiti raziskava FRA
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane pri iskanju zaposlitve, ker so Romi	n. r. / morebiti raziskava FRA
Nadaljnji kazalniki kakovosti dela za razviti: pogodbe za nedoločen čas, kvalificirano delo, delež oseb, ki delajo v javnih službah, revščina zaposlenih ter poklicno izobraževanje in usposabljanje
Procesni kazalniki za cilj 5: Povečati dejansko udeležbo Romov v plačanem kakovostnem in trajnostnem zaposlovanju
Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev
·Vzpostavljen je mehanizem za podpiranje kakovostnega zaposlovanja Romov, za katerega so na voljo potrebna finančna sredstva; ·romske organizacije sodelujejo kot opazovalke v sindikatih in tristranskih komisijah; ·vzpostavljeni so programi mentorstva in poklicnega razvoja v podporo zaposlovanju romskih strokovnjakov v javni upravi; ·vzpostavljeni so mehanizmi v podporo zaposlovanju Romov s polnim delovnim časom v zavodih za zaposlovanje in drugih upravnih službah, ki zagotavljajo lažji dostop do zaposlitve; ·občine z velikim deležem romskega prebivalstva imajo v svoji upravni strukturi mesta za romske „mediatorje za zaposlovanje in mlade“; ·vzpostavljeni so programi, ki podpirajo mala zagonska podjetja in podjetniške pobude Romov.
Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi
·Izvajajo so ciljno usmerjeni ukrepi v podporo podjetništvu in samozaposlovanju Romov, zlasti mladih; ·izvajajo so ciljno usmerjeni ukrepi v podporo formalizaciji obstoječih neformalnih zaposlitev; ·izvajajo so ciljno usmerjeni ukrepi v podporo zaposlovanju Romov v javni upravi; ·programi javnih del, namenjeni lokalnim skupnostim z velikim deležem romskega prebivalstva, vsebujejo jasne izhodne strategije z elementi za krepitev znanj in spretnosti ter kvalifikacij; ·izvajajo in financirajo se programi, ki podpirajo prve delovne izkušnje, posredovanje delovnih mest, vajeništvo in poklicni razvoj, namenjeni romski mladini; ·izvajajo se programi, ki podpirajo vključujoče delodajalce in spodbujajo enake možnosti na delovnem mestu; ·za zavode za zaposlovanje, sindikate in delodajalce se organizirajo kampanje ozaveščanja in ciljno usmerjeno usposabljanje o boju proti diskriminaciji in anticiganizmu na trgu dela; ·vzpostavljene in v celoti operativne so sheme mikroposojil za mala podjetja, ki so izrecno namenjene romskim skupnostim.
Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja
·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju izobraževanja; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za povečanje dejanske udeležbe Romov v plačanem kakovostnem in trajnostnem zaposlovanju; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov izvedenih ukrepov; ·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe ter zlasti romskih podjetnikov in uspešnih romskih strokovnjakov v svojih postopkih odločanja na področju izobraževanja.

* Trenutni podatki, ki temeljijo na raziskavah agencije FRA, zajemajo le starostno skupino 16–29 let.

Cilj 6: Izboljšati zdravje Romov in povečati dejanski enak dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev

Glavni kazalnik:	Splošno prebivalstvo
13)Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu (splošno prebivalstvo v primerjavi z Romi)	podatkovna zbirka o smrtnosti ljudi / Eurostat [demo_mlexpec]
14)Delež ljudi, ki imajo omejen dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, ZA RAZVITI	n. r. / morebiti raziskava FRA
Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež oseb, starejših od 16 let, ki na splošno ocenjujejo svoje zdravje kot „zelo dobro“ ali „dobro“	Eurostat [hlth_silc_01]
Delež oseb, starejših od 16 let, z zdravstvenim zavarovanjem	OECD [ECHI 76]
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane pri dostopanju do zdravstvenih storitev	n. r. / morebiti raziskava FRA
Za nadaljnji razvoj: Delež romskih žensk, ki so rodile prvega otroka pred 20. letom starosti. Neizpolnjena zdravstvena potreba.	Eurostat [demo_fordager] CTR 3.7 Eurostat [SDG_03_60]
Procesni kazalniki za cilj 6: Izboljšati zdravje Romov in povečati dejanski dostop Romov do kakovostnih zdravstvenih storitev
Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev
·Sistem mediacije na področju zdravja je institucionaliziran in vključen v ustrezne strukture zdravstvene uprave; ·vzpostavljen je sistem spodbujanja in podpiranja možnosti poklicnega razvoja zdravstvenih mediatorjev, ki želijo postati zdravstveni delavci; ·vzpostavljen je sistem za zagotavljanje preventivnih zdravstvenih storitev za Rome v getih in ločenih/oddaljenih naseljih; ·regionalni zdravstveni inšpektorati imajo na voljo (finančna in človeška) sredstva za zagotovitev, da programi cepljenja in imunizacije na nacionalni ravni za otroke in starejše ter preventivne storitve, kot so krvne preiskave in presejalni pregledi za odkrivanje raka, dosežejo tudi romske skupnosti.
Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi
·Vzpostavljeni so programi ozaveščanja o zdravju, prilagojeni posebnim zdravstvenim izzivom, s katerimi se soočajo Romi (vključno z zdravim načinom življenja in prehrano); ·vzpostavljeni in operativni so preventivni zdravstveni programi, ki so namenjeni ogroženim skupinam, vključno z Romi; ·organizirane so kampanje ozaveščanja, ki spodbujajo razumevanje nujnosti cepljenja; ·izvaja se cenovno dostopno cepljenje otrok in starejših (gripa); ·preventivni presejalni pregledi otrok se izvajajo redno in brezplačno, z nadaljnjimi ukrepi za ogrožene skupine; ·vzpostavljeni so programi predporodne nege, namenjeni prikrajšanim ženskam, in redno se zagotavljajo predporodne storitve; ·vzpostavljeni so programi za spremljanje zdravja mater in otrok, namenjeni otrokom od 0 do 3 let, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah; ·zdravstvenemu osebju se redno zagotavlja ciljno usmerjeno usposabljanje za preprečevanje diskriminacije in anticiganizma; ·izvajajo se kampanje ozaveščanja o zdravju, namenjene romskim skupnostim.
Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja
·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju zdravja; ·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe se razvijajo posebni ukrepi za reševanje izzivov na področju zdravja; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za izboljšanje dostopa Romov do zdravstvenih storitev; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih na področju zdravja; ·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, zlasti mrež romskih zdravstvenih mediatorjev, v svojih postopkih odločanja na področju zdravja.

Cilj 7: Povečati dejanski enak dostop do ustreznih desegregiranih stanovanj in osnovnih storitev 9

Glavni kazalnik:	Splošno prebivalstvo
15)Delež oseb, ki živijo v stanovanjski prikrajšanosti (v pretemnem stanovanju ali s streho, ki pušča, vlažnimi stenami oziroma tlemi ali brez kopalne kadi / tuša ali notranjega stranišča)	Eurostat [tessi 291]
16)Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki nima minimalnega števila sob v skladu z Eurostatovo opredelitvijo prenaseljenosti stanovanja	Eurostat [ilc_lvho05a / SDG_11_10] CTR 1, CTR 11
17)Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu brez vodovodne vode v stanovanju (samo izbrane države)	Eurostat [ilc_mdho05] CTR 6.1.1
Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu brez stranišča, tuša ali kopalnice znotraj bivališča	Eurostat [ilc_mdho05 / SDG_06_10] CTR 6
Delež oseb, ki živijo v bivališču s streho, ki pušča, vlažnimi stenami, tlemi oziroma temelji ali s plesnivimi okenskimi okvirji oziroma tlemi	Eurostat [SDG_01_60] CTR 1
Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu in so bili v zadnjih 12 mesecih prisiljeni zapustiti bivališče ali počivališče	n. r.
Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 5 letih počutile diskriminirane pri iskanju stanovanja, ker so Romi	n. r. / morebiti raziskava FRA
Za nadaljnji razvoj: Stanovanjska segregacija. Kazalnik(-i), ki odraža(-jo) geografske vidike položaja Romov. Dostop do osnovnih storitev in infrastrukture na tem območju (zdravstvene storitve, javni prevoz, šole, otroško varstvo itd.) zaradi razdalje, stroškov, odpiralnega časa ali pomanjkanja storitev. Delež oseb, ki živijo v nezakonitih ali nereguliranih stanovanjih.	n. r. n. r.

Procesni kazalniki za cilj 7: Povečati dejanski dostop Romov do ustreznih desegregiranih stanovanj in osnovnih storitev

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe za boj proti stanovanjski segregaciji; ·vzpostavljene so jasne smernice za izselitve, ki se učinkovito izvajajo za zaščito pred nezakonitimi izselitvami; ·vzpostavljene so jasne smernice za izselitve, ki se učinkovito izvajajo za zaščito gospodinjstev z otroki; ·odpravijo se obstoječe vrzeli v stanovanjski zakonodaji, ki preprečujejo legalizacijo nereguliranega stanovanjskega fonda v romskih soseskah; ·merila za upravičenost in ocenjevanje za projekte, ki jih financira EU in izboljšujejo infrastrukturo v krajih z visokim deležem romskega prebivalstva, zagotavljajo posebne točke za podjetja, ki zaposlujejo Rome ali jih Romi upravljajo; ·vzpostavljene so politike, ki spodbujajo in podpirajo lokalne pobude za samopomoč na ravni skupnosti na stanovanjskem področju; ·redno se ocenjujejo potrebe po počivališčih in parcelah za bivalna vozila; ·vzpostavljeni so mehanizmi, ki zagotavljajo, da Romi dejansko uživajo pravico do varne pitne vode in sanitarne ureditve.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·V nacionalnih strateških okvirih za Rome so določeni izrecni zaščitni ukrepi in merila za vključevalnost splošnih stanovanjskih storitev in programov; ·izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi za zagotavljanje podpore socialno prikrajšanim območjem, da bi se zmanjšala segregacija; ·izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi z zagotovljenimi finančnimi sredstvi za izboljšanje javne infrastrukture naselij, prikrajšanih z vidika cest, vode, sanitarne ureditve, dostopa do javnih storitev in kanalizacije; ·vzpostavljen je program „najprej stanovanja“; ·zaposlenim na področju stanovanjskih storitev in v občinskih uradih se zagotovi ciljno usmerjeno usposabljanje za boj proti diskriminaciji in anticiganizmu; ·redno se izvaja kartiranje in spremljanje prikrajšanih naselij in kampov; ·redno se izvaja spremljanje stanovanjskih vidikov (število lokalnih stanovanjskih enot, za katere je potrebna ocena).

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju stanovanjske politike; ·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe se razvijejo posebni ukrepi za reševanje izzivov na področju stanovanj; ·v sodelovanju z organizacijami romske skupnosti se razvijajo in izvajajo intervencije na področju stanovanj, ki so usmerjene v Rome (zlasti v odpravljanje segregacije); ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za izboljšanje stanovanjskih razmer, zlasti za odpravljanje segregacije; ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih na področju stanovanjske politike, zlasti za odpravljanje segregacije; ·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, zlasti mrež romskih zdravstvenih in izobraževalnih mediatorjev, v svojih postopkih odločanja na področju stanovanj.

Cilj 7-a: Boj proti okoljski prikrajšanosti, spodbujanje okoljske pravičnosti

Kazalniki rezultatov sekundarni (neobvezno)
Kazalnik	Splošno prebivalstvo
Delež Romov, ki živijo v gospodinjstvu in imajo v svojem bivališču naslednje težave: onesnaženost, umazanija ali druge okoljske težave na lokalnem območju, kot so: dim, prah, neprijetni vonji ali onesnažena voda	Eurostat [ilc_mddw02]
Kazalniki rezultatov: sekundarni (neobvezno): na tem področju še ni razvitih kazalnikov, morebitna tematska področja za razvoj bi lahko bila: izpostavljenost okoljskim življenjskim razmeram, ki so nevarne in povezane s tveganji za zdravje: ·bivanje na območjih, ki so izpostavljena naravnim nesrečam (glede na vrsto nesreče – rečne poplave, hudourniške poplave, zemeljski plazovi itd.); ·bivanje na okoljsko nevarnih območjih (glede na vrsto – odlagališča odpadkov, zapuščena industrijska območja, rudniki itd.); ·izpostavljenost nevarnim dejavnikom (glede na vrsto – bivanje na onesnaženih območjih, uporaba neočiščenih in onesnaženih vodnih virov, izpostavljenost strupenim emisijam, elektromagnetnemu sevanju itd.); ·nevarne oblike dela, vključno z delom na zapuščenih območjih, odlagališčih smeti itd., in brez ustrezne zaščite; ·bivanje na območjih s pomanjkanjem infrastrukture, kot so varna pitna voda, čiščenje odpadnih voda, asfaltirane ceste, zbiranje odpadkov itd.; ·delež gospodinjstev, ki se za ogrevanje svojih bivališč zanašajo na sežiganje trdnih odpadkov.

Procesni kazalniki za cilj 7-a: Boj proti okoljski prikrajšanosti, spodbujanje okoljske pravičnosti

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe za boj proti okoljski prikrajšanosti in za spodbujanje okoljske pravičnosti; ·izvedbene smernice zagotavljajo Romom, ki živijo na okoljsko nevarnih območjih, prednostni dostop do socialnih stanovanj; ·standardi za varnost nastanitve in preprečevanje bivanja v nevarnih razmerah se strogo izvršujejo; ·izvaja se okoljska presoja novih gradbišč in počivališč; ·vzpostavljeni so učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje izvrševanja okoljsko pomembnih določb delovne zakonodaje.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi z zagotovljenimi finančnimi sredstvi za preselitev romskih družin, ki živijo na okoljsko nevarnih območjih; ·izvede se ocena učinka stanovanjskih politik in stanovanjskih določb, namenjenih Romom, v zvezi z okoljskimi dejavniki; ·v nacionalnih strateških okvirih za Rome se obravnavajo vpliv politik na okolje in okoljska tveganja za Rome.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja

·V partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe in romskimi prebivalci iz zadevnih krajev se oblikujejo posebni ukrepi za obravnavanje okoljskih izzivov na območjih, kjer živijo Romi (zlasti v ločenih romskih skupnostih); ·v sodelovanju z organizacijami romske skupnosti se razvijajo in izvajajo intervencije na področju varnega in trajnostnega okolja, namenjene Romom (zlasti v ločenih romskih skupnostih); ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za izboljšanje okoljskih razmer na območjih, kjer živijo Romi (zlasti v marginaliziranih romskih skupnostih); ·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, ki se izvajajo za izboljšanje okoljskih razmer na območjih, kjer živijo Romi (zlasti v ločenih romskih skupnostih); ·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, zlasti mrež romskih zdravstvenih mediatorjev, v svojih postopkih odločanja na področju zdravja.

(1)

Evropska komisija (2017): Smernice za boljše pravno urejanje. Delovni dokument služb Komisije . Bruselj, 7. julija 2017, SWD(2017) 350.

(2)

 Operativni cilji v okviru tega horizontalnega cilja vključujejo boj proti diskriminaciji, nadlegovanju, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru proti Romom ter spodbujanje (ozaveščenosti glede) romske zgodovine, kulture, priznavanja in sprave.

(3)

Kot so dostop do vodovodne vode, ustrezne sanitarne ureditve, storitev zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi, električne energije, plina, prevoza, finančnih storitev in digitalnih komunikacij (v skladu z načelom 20 evropskega stebra socialnih pravic). Operativni cilj v okviru tega sektorskega cilja zajema spodbujanje okoljske pravičnosti in boj proti okoljski prikrajšanosti.

(4)

  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/final_guidelines_4-10-18_without_date_july.pdf .

(5)

 Raziskava agencije FRA o temeljnih pravicah.

(6)

Nadomeščen bo s kazalnikom socialna in materialna prikrajšanost (Eurostat [ilc_mdsd07]) in ustreznim kazalnikom za otroke, če se bo v prihodnje uporabljal pri poročanju o ciljih trajnostnega razvoja za splošno prebivalstvo.

(7)

     NACE je kratica, ki se uporablja za označevanje različnih statističnih klasifikacij gospodarskih dejavnosti in jih od leta 1970 razvija Evropska unija (EU) ,
ozadje https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/NACE .

(8)

     Mednarodna standardna klasifikacija poklicev (ISCO) http://www.ilo.org/public/english/bureau/stat/isco/ . 

(9)

Kot so dostop do vodovodne vode, ustrezne sanitarne ureditve, storitev zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi, električne energije, plina, prevoza, finančnih storitev in digitalnih komunikacij (v skladu z načelom 20 evropskega stebra socialnih pravic).