EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.7.2020

COM(2020) 606 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Agenda in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025

I.Uvod – Nov zagon za celovito obvladovanje razmer na področju drog

Komisija namerava v skladu z novo strategijo za varnostno unijo 2020–2024 znatno okrepiti ukrepe EU za boj proti prepovedanim drogam z odločno novo agendo EU za boj proti drogam. Poleg posledic za posameznike zaradi izgubljenih življenj, poslabšanja zdravja in neizkoriščenega potenciala se škoda kaže tudi kot poslabšanje kakovosti življenja v skupnostih, ki jih pestijo težave, povezane z drogo. Kar zadeva trg z drogami, se ocenjuje, da maloprodajna vrednost trga s prepovedanimi drogami v EU znaša najmanj 30 milijard EUR na leto, in pomeni glavni vir prihodka organiziranih kriminalnih združb v EU 1 . Zavedati se je treba precejšnje gospodarske škode, ki jo je mogoče pripisati uživanju drog, ter na splošno precejšnega posrednega negativnega vpliva, ki ga ima trg z drogami zaradi povezav s širšimi kriminalnimi dejavnostmi, spodkopavanja zakonitega gospodarstva, nasilja v skupnostih in okoljske škode ter kot pomemben dejavnik korupcije, ki lahko ovira dobro upravljanje.

Vsi razpoložljivi podatki 2 kažejo, da je na splošno v Evropi razpoložljivost naravnih in tudi sintetičnih drog še vedno velika. Za evropski trg z drogami je vse bolj značilno, da ima javnost dostop do zelo različnih drog z visoko stopnjo čistosti in močnim učinkom, katerih cena se realno v zadnjem desetletju običajno ni spremenila ali je celo nižja. Največ škode, povezane z drogami, še vedno povzroča uživanje heroina in drugih opioidov. Balkanska pot ostaja ključni koridor za vstop heroina v EU, Zahodni Balkan pa je očitno še naprej pomemben vir izvora zasežene marihuane. Trg s kokainom je takoj za marihuano drugi največji trg s prepovedanimi drogami v EU. Uporaba zabojnikov za tihotapljenje kokaina pomeni, da so zasegi velikih količin droge v pristaniščih postali nekaj običajnega, kokain, zasežen na veleprodajni ravni v Evropi, pa ima visoko stopnjo čistosti, ki pogosto presega 85 %. Severna Afrika očitno postaja pomembnejša tranzitna točka za letalske in pomorske pošiljke kokaina in hašiša, namenjene evropskemu trgu in morda tudi drugim trgom.

Poleg tega se veliko marihuane in sintetičnih drog proizvede v EU. Čeprav je število prvih odkritij novih psihoaktivnih snovi v Evropi upadlo, se te še vedno pošiljajo predvsem s Kitajske in iz Indije – ti državi sta tudi glavni vir predhodnih sestavin za droge, ki se v glavnem uporabljajo v proizvodnji prepovedanih sintetičnih drog v EU. EU je očitno čedalje pogosteje tudi tranzitno območje za nekatere droge, kot je kokain, ki so namenjene drugim trgom, droge, kot so sintetični opioidi z močnim učinkom, pa se vse pogosteje tržijo na spletu in pošiljajo po pošti. Nazadnje, pojav drog v današnjem medsebojno povezanem svetu postaja vse bolj globalen. Mednarodna skupnost se je zato dogovorila o okrepitvi svojih ukrepov, izboljšanju sodelovanja in pospešitvi izvajanja skupnih zavez za obravnavanje globalnih razmer na področju drog v okviru ministrske deklaracije Komisije ZN za droge (CND) iz leta 2019 3 .

Organizirane kriminalne združbe, od katerih jih je tretjina neposredno vpletena v trge z drogami 4 , so tudi zelo prilagodljive. Pandemija COVID-19 kljub omejitvam gibanja v glavnem ni vplivala na gibanje velikih količin drog med državami članicami 5 . Vendar je bil zaradi ukrepov omejitve gibanja, povezanih s COVID-19, začasno moten svetovni trg z drogami, kar je pripeljalo do nekaj pomanjkanja in višjih cen nekaterih drog 6 . Zaradi omejevanja socialnih stikov je prihajalo tudi do motenj na ravni razpečevanja v Evropi, zaradi negotovih razmer pa se je povečalo nasilje med dobavitelji in razpečevalci na srednji ravni 7 . Kar zadeva zdravstvene vidike drog, bi se lahko povpraševanje po zdravljenju odvisnosti od drog in storitvah za zmanjšanje škode še naprej povečevalo, medtem ko se je nadaljnja oskrba uživalcev drog v nekaterih državah članicah zaradi pomanjkanja osebja ter prekinitve in prenehanja opravljanja storitev izkazala za izziv 8 . Ker se razmere hitro spreminjajo, bo enako pomembno zgodaj prepoznati morebitne srednje- in dolgoročne posledice sedanje pandemije za storitve na področju drog, uživanje drog in delovanje trga z drogami ter razviti ustrezne odzive nanje.

Ocena izvajanja strategije EU na področju drog (2013–2020) 9 in z njo povezanih dveh zaporednih akcijskih načrtov 10 je potrdila, da je treba pojav drog in njegove izzive še naprej obravnavati na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni. Med ugotovitvami je treba omeniti, da so varnostni in zdravstveni vidiki, povezani s trgi s prepovedanimi drogami, še naprej osrednjega pomena za obravnavanje širših in horizontalnih elementov pojava drog 11 . Nadaljevati je treba delo, ki je bilo v preteklosti opravljeno v okviru strategije EU na področju drog in kot ga izkazujejo specializirane agencije EU s področja pravosodja in notranjih zadev, zlasti v smislu usklajevanja in sodelovanja, dejavne razprave in analize, okrepljenega dialoga in sodelovanja na mednarodnem prizorišču, boljšega razumevanja vseh vidikov pojava drog ter učinka ukrepov. EU potrebuje spremembo paradigme v politiki na področju drog. Zato ta agenda krepi pristop EU k vprašanju drog in zagotavlja smelo politično agendo na področju drog, da se spodbudijo konkretne in velikopotezne spremembe. Povečuje prizadevanja v zvezi z vsemi razsežnostmi politike na področju drog, zlasti v zvezi z varnostjo, kjer je odločnejša in določa konkretne ukrepe za odpravo prejšnjih pomanjkljivosti.

Agenda EU za boj proti drogam je bila razvita v posvetovalnem postopku z državami članicami in pomembnimi deležniki. Temelji na vmesni 12 in končni oceni strategije EU na področju drog (2013–2020) ter z njo povezanih dveh zaporednih akcijskih načrtov. Z njo se obravnavajo razmere na področju drug, kot so opisane v vodilnih poročilih EU o drogah iz leta 2019 (letno evropsko poročilo o drogah 13 Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter evropsko poročilo o trgih drog 14 , ki sta ga pripravila EMCDDA in Europol) in svetovnem poročilu o drogah Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) 15 . Podatki, navedeni po celotni agendi EU za boj proti drogam, izvirajo iz navedenih poročil. Prav tako se upošteva evropski priročnik o zdravstvenih in družbenih odzivih na problematiko drog 16 , v katerem so pregledani tehnični dokazi o učinkovitih odzivih na uživanje drog.

II.Cilji in vodilna načela politike EU na področju drog

Ob upoštevanju resnosti razmer na področju nedovoljenega prometa z drogami in uživanja prepovedanih drog v Evropi agenda EU za boj proti drogam temelji na z dokazi podprtem celostnem, uravnoteženem in večdisciplinarnem pristopu k pojavu drog na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni.

Cilj agende EU za boj proti drogam je zaščititi državljane z bolje usklajenimi ukrepi, ki bodo: (i) imeli bistven in merljiv učinek na vprašanja varnosti in zdravja, ki jih povzroča uživanje drog, in na delovanje trga z drogami ter (ii) obravnavali neposredne in tudi posredne posledice te problematike, med drugim povezave z nasiljem in drugimi oblikami hudih kaznivih dejanj, s tem povezane zdravstvene in socialne težave ter okoljsko škodo, hkrati pa bodo ozaveščali javnost in poglabljali politično zavest o teh vprašanjih.

Agenda EU za boj proti drogam temelji na naslednjih vodilnih načelih:

a. vrednote, na katerih temelji EU, in temeljna načela prava EU: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, solidarnosti, pravne države, varnosti in človekovih pravic.

b. večdisciplinarni pristop: za izvajanje agende EU za boj proti drogam morajo vsi partnerji na nacionalni ravni 17 , institucije, organi in agencije EU (zlasti EMCDDA in Europol, ki imata še naprej osrednjo vlogo) 18 ter industrija in organizacije civilne družbe sodelovati še naprej in še bolje.

c. Vključevanje v zunanje delovanje EU: pristop in cilji agende EU za boj proti drogam bi morali biti usklajeno in celostno vključeni v zunanje delovanje EU. Ker se nevarnosti in varnostni izzivi spreminjajo, sta notranja in zunanja varnost vse bolj medsebojno povezani. Za zaščito državljanov EU pred izzivi, povezanimi z drogami, sta zato potrebna skladnost med cilji agende EU za boj proti drogam in zunanjim delovanjem EU ter tesno sodelovanje na tem področju, kadar je to ustrezno. Zunanje delovanje EU na področju drog bi moralo temeljiti na dopolnjujočih se načelih, ki se medsebojno krepijo, to je načelih skupne odgovornosti, večstranskosti in usklajenih globalnih odzivov. 19  

d. V znanost usmerjeni in z dokazi podprti odzivi ter spodbujanje inovacij: potrebna so prizadevanja na področju raziskav za opredelitev prednostnih nalog, doseganje sinergij in usklajenosti ter učinkovito razširjanje ugotovitev. Okrepiti bi bilo treba prizadevanja za razvoj, sprejetje in uporabo novih tehnologij za boljše spremljanje in analizo trendov in groženj na trgih s prepovedanimi drogami ter odzivanje nanje, pa tudi za povečanje pripravljenosti za odzivanje na hitre spremembe.

Agenda EU za boj proti drogam zagotavlja politični in strateški okvir za učinkovito in celostno obravnavo z drogami povezanih izzivov za varnost in javno zdravje z uporabo vseh ustreznih instrumentov na lokalni in nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni. Prav tako bi morala EU omogočiti enoten nastop pri spodbujanju z dokazi podprtega, celostnega, uravnoteženega in večdisciplinarnega pristopa v okviru agende EU za boj proti drogam. To je še zlasti pomembno pri prizadevanjih za krepitev dialoga in sodelovanja s tretjimi državami, regijami in mednarodnimi organizacijami, pa tudi na večstranskih forumih.

Agenda EU za boj proti drogam določa osem strateških prednostnih nalog politike EU na področju drog za naslednjih pet let v okviru treh glavnih sklopov. Prvič, agenda EU za boj proti drogam zagotavlja celovit niz okrepljenih varnostnih ukrepov, osredotočenih na vse vidike nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, od organiziranih kriminalnih združb do upravljanja zunanjih meja, ter nedovoljenega razpečevanja in proizvodnje v EU. Drugič, obravnava se preprečevanje in ozaveščanje o negativnih posledicah drog, med drugim njihovo povezavo z nasiljem in drugimi oblikami kriminalitete. Tretjič, enako pomembno je obravnavanje škode, povezane z drogami. Zagotoviti je treba, da imajo tisti, ki potrebujejo pomoč, dostop do učinkovitega zdravljenja ter da je vzpostavljen trden okvir za zmanjšanje tveganja in škode, da se zmanjšajo negativne posledice uživanja drog tako za uživalce drog kot tudi za njihove družine in skupnosti. V okviru nove agende EU za boj proti drogam se posebej priznava podpora uravnoteženemu in celostnemu pristopu k obravnavanju vprašanja uživanja drog v zaporih – na področju, ki zaradi svojega posebnega okvira zahteva strateški, strukturiran in usklajen pristop.

Agendi EU za boj proti drogam je priložen akcijski načrt za boj proti drogam v Prilogi 1, s katero so zajeti konkretni operativni ukrepi in dejavnosti, katerih cilj je olajšati izvajanje osmih strateških prednostnih nalog.

III.Strateške prednostne naloge

a)Okrepljena varnost – razbitje trgov z drogami

1. Onemogočiti in razbiti večje organizirane kriminalne združbe, povezane z drogami, ki pomenijo visoko tveganje in delujejo v državah članicah EU, iz teh držav izvirajo ali se nanje usmerjajo, ter obravnavati povezave z drugimi varnostnimi grožnjami 

Trgi z drogami so čezmejne narave, odkrite organizirane kriminalne združbe, povezane z drogami, pa se pogosto ukvarjajo z več kriminalnimi dejavnostmi. V EU je več kot tretjina teh združb neposredno vpletena v trge z drogami, od teh jih je približno dve tretjini povezanih s širšimi kriminalnimi dejavnostmi, vključno s korupcijo 20 in pranjem denarja, ki omogočata njihove dejavnosti. Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami je povezan tudi z drugimi področji hudih kaznivih dejanj, na primer s trgovino z ljudmi 21 , tihotapljenjem migrantov, nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem, pa tudi s trgovino s prenarejenimi, ponarejenimi, podstandardnimi in neodobrenimi zdravili. V omejenem številu primerov so bile ugotovljene možne povezave s financiranjem terorizma/terorizmom.

Obsežne dejavnosti v smislu velike količine drog ali velikih dobičkov, pa tudi tiste, ki so manj obsežne, a so še posebno škodljive zaradi močnega učinka drog, s katerimi se trguje, kot so sintetični opioidi, bi zato morale biti prednostni cilj na ravni EU. To bi moralo biti prednostna naloga v sinergiji s ciklom politike EU za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala (EMPACT) 22 , s katerim se prepoznavajo, prednostno razvrščajo in obravnavajo grožnje na podlagi blagovnega pristopa. Poleg tega bi se bilo treba prednostno usmeriti tako na cilje na najvišji ravni kot tudi na uveljavljene cilje na srednji ravni, ki so pomembni za ohranjanje neprekinjenega delovanja organiziranih kriminalnih združb, da se razbije njihova vodstvena struktura. Usmeriti bi se bilo treba na vse akterje v verigi, ki so dovolj izkušeni, da zagotavljajo neprekinjeno izvajanje kriminalnih dejavnosti.

Drugič, poudarek bi moral biti na sledenju, zamrznitvi in odvzemu ogromnih dobičkov, ustvarjenih z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in s tem povezanimi kaznivimi dejanji, da bi se organiziranim kriminalnim združbam preprečila prihodnja kazniva dejanja in vdiranje v zakonito gospodarstvo. Za učinkovit boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami je treba zagotoviti, da se nezakoniti dobički ne stekajo nazaj v dobavno verigo na področju drog in da ne omogočajo kriminalnega vedenja, kot sta korupcija in nasilje, ali drugih oblik hudih kaznivih dejanj ali organiziranega kriminala, kot sta trgovina z ljudmi ali celo terorizem. Poleg tega bi bilo treba razmisliti tudi o ukrepih za omejitev uporabe instrumentov, ki omogočajo trgovino z drogami, za kriminalne namene, na primer opreme v laboratorijih za proizvodnjo drog, strelnega orožja, ponarejenih dokumentov in tehnologije šifriranja. Nazadnje, zaseženi in odvzeti predmeti ter premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami, bi se lahko uporabili v podporo ukrepom za zmanjšanje ponudbe drog in povpraševanja po drogah.

Tretjič, okrepiti bi bilo treba obstoječe sodelovanje ter si prizadevati za strukturirano sodelovanje z državami in regijami izvora in tranzita drog ter ustreznimi regionalnimi organizacijami, med drugim z nadaljnjimi ciljno usmerjenimi podpornimi programi in programi sodelovanja, v katere so sistematično vključene ustrezne agencije EU, zlasti Europol in EMCDDA, kar zadeva preprečevanje kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in sodelovanje na področju kazenskega pregona, ter z obravnavanjem povezav z drugimi oblikami organiziranega kriminala. Pomembno je, da se Europol in EMCDDA okrepita z ustreznimi sredstvi, ki jih potrebujeta za to, da bosta lahko podprla operativne ukrepe držav članic na področju drog. V tem okviru bo treba okrepiti tudi operativne ukrepe Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT). Poleg spodbujanja in podpiranja mednarodnega sodelovanja med organi kazenskega pregona ter observatoriji za droge se bo z ukrepi v okviru te prednostne naloge neprekinjeno poskušalo obravnavati temeljne vzroke in glavne dejavnike organiziranega kriminala ter okrepiti odpornost lokalnih skupnosti.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

1.1 Ciljno usmerjanje na organizirane kriminalne združbe, ki pomenijo visoko tveganje in so dejavne po EU in na čezmejnih trgih z drogami, ter onemogočanje kriminalnih poslovnih modelov, zlasti tistih, ki spodbujajo sodelovanje med različnimi organiziranimi kriminalnimi združbami. 1.2 Pridobljene premoženjske koristi in predmeti, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne združbe, vpletene v trge z drogami, ter ponovna uporaba zaseženega premoženja v socialne namene. 1.3 Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami ali regijami in vključevanje ustreznih agencij EU.

2. Izboljšati odkrivanje nedovoljenega prometa na debelo s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za droge na vstopnih in izstopnih točkah EU 

Trge z drogami v EU je treba obravnavati z globalnega in regionalnega vidika 23 . Obstajajo posebni izzivi, povezani z različnimi regijami, zaradi katerih so nekatere vstopne točke po morju, kopnem ali zraku v EU ali iz nje zelo pomembne v smislu nedovoljenega prometa na debelo s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za droge, ki vključujejo nove predhodne kemijske sestavine, ki se ne nadzorujejo ali spremljajo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti „dizajnerskim predhodnim sestavinam“ 24 , saj se te kemikalije zdaj večinoma uporabljajo v proizvodnji prepovedanih sintetičnih drog v EU in pomenijo poseben izziv za organe kazenskega pregona. Vstopne in izstopne točke (vozlišča), ki se uporabljajo za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami v zabojnikih ali med tovorom, lahko povzročajo motnje v trgovini EU, povečujejo korupcijo in spodkopavajo dobro upravljanje. Poleg tega so zunanje meje EU (morske, kopenske in zračne) že same po sebi ranljive, kar se lahko izkorišča v okviru trgovine z drogami. Zlasti pomorska in letališka območja, ki obdajajo meje EU, so strateško pomembna za spremljanje zlorab s strani preprodajalcev prepovedanih drog. Več kot 70 % zunanjih meja EU je morskih.

Glavna znana pristanišča, letališča ter kopenske vstopne in izstopne točke v EU, ki se uporabljajo kot vozlišča za nedovoljen promet na debelo s prepovedanimi drogami, bi bilo zato treba uvrstiti visoko na seznam prednostnih ukrepov proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Ukrepi bi morali vključevati okrepljeno analizo tveganja na carinskem področju za zabojnike in tovor, profiliranje, izmenjavo obveščevalnih podatkov in učinkovito sodelovanje v ustreznih agencijah EU, organih kazenskega pregona, carinskih organih, organih za mejni nadzor držav članic in zadevnih agencijah partnerskih držav ter med njimi. Izboljšana izmenjava informacij in tesnejše sodelovanje med carinskimi in policijskimi organi sta se izkazala za ključna v boju proti tihotapljenju drog. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi nadaljnjemu razvoju in razširitvi ukrepov za preprečevanje korupcije v zvezi z navedenimi vozlišči ter odkrivanju morebitnih učinkov premeščanja zaradi učinkovitega ukrepanja.

Drugič, pomembno je, da se morske, kopenske in zračne meje spremljajo zaradi nezakonitega prečkanja v okviru trgovine z drogami. V okviru tega bi bilo treba v sodelovanju z državami članicami okrepiti dejavnosti ozaveščanja o razmerah na vseh zunanjih mejah EU, vključno znotraj Frontexa. Prednost bi bilo treba dati zračnim in morskim mejam zaradi njihove ranljivosti in omejenega spremljanja ter strateškega pomena splošnega zračnega 25 prostora, Atlantskega oceana in Sredozemskega morja. Med pandemijo COVID-19 je pomorski prevoz še naprej potekal razmeroma neovirano in organizirane kriminalne združbe, vključene v prevoz drog na debelo v EU, so imele še naprej priložnosti za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami 26 . Okrepiti in razširiti bi bilo treba dejavnosti, kot jih izvaja Pomorski analitični in operacijski center za narkotike (MAOC-N), na primer spremljanje plovil in zrakoplovov, ki prevažajo prepovedane droge po odprtem morju in v zračnem prostoru, ki obdaja morske meje in zračni prostor EU, za katere je znano, da se zlorabljajo, s ciljem, da se jih prestreže, preden ali ko dospejo do prve vstopne točke EU. V tem okviru tudi splošni zračni prostor pomeni tveganje za varnost EU in ga preprodajalci prepovedanih drog čedalje bolj zlorabljajo, pri čemer je še vedno premalo nadzorovan. Mednarodno sodelovanje na področju pomorskega in zračnega prometa bo še naprej ključnega pomena za izboljšanje obveščevalnih podatkov ter zmogljivosti držav članic in agencij EU, katerih naloga je varovanje meja, za ukrepanje v realnem času.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

2.1 Tihotapljenje drog v EU in iz nje po vzpostavljenih prodajnih poteh (zakonite poti). 2.2 Nezakonito ali neprijavljeno prečkanje mej EU.

3. Izboljšati učinkovito spremljanje logističnih in digitalnih kanalov, ki se izkoriščajo za razpečevanje srednje velikih in manjših količin drog, ter povečati zasege prepovedanih snovi, ki se skrivaj prenašajo po teh kanalih, v tesnem sodelovanju z zasebnim sektorjem

Trg z drogo je vse bolj digitalno podprt. Za spletno prodajo drog se uporabljajo tržnice na površinskem spletu in v temnem omrežju, pa tudi družbeni mediji in mobilne komunikacijske aplikacije. Uporaba teh tehnologij je precej olajšala razpečevanje drog, novih psihoaktivnih snovi, predhodnih sestavin za droge in opreme, potrebne za proizvodnjo drog, ter ustvarila nove izzive na področju kazenskega pregona in javnega zdravja. Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami po pošti in hitri pošti pesti vse države članice, v več državah pa opažajo znaten porast pisemskih pošiljk in paketov z drogo 27 . Posamezne poti poštnih pošiljk so lahko zelo različne, vključno z direktnimi potmi iz izhodiščnega v namembni kraj ali prek tranzitnih vozlišč v EU in krajev zunaj EU. Te poštne pošiljke lahko izvirajo iz EU ali onkraj zunanjih meja EU.

Posledično obstaja potreba po izboljšanem in usklajenem spremljanju in analizi groženj, ki jih prinaša dostopnost drog prek platform družbenih medijev, aplikacij, tržnic na spletu/v temnem omrežju 28 , pa tudi uporaba spletnih plačil (vključno s kriptovalutami) in šifrirana digitalna komunikacija. V tem okviru bi bilo treba okrepiti sodelovanje z zasebnim sektorjem.

Drugič, potrebno je strožje spremljanje pošiljk s prepovedanimi snovmi v tesnem sodelovanju s poštnimi službami in službami hitre pošte. Vloga novih tehnologij in umetne inteligence se lahko preuči z namenom izboljšanja nadzora in postopkov, vključno z oceno tveganja poštnih pošiljk 29 , z možnostjo popolne uvedbe naprednih elektronskih podatkov o vseh pošiljkah, ki prihajajo iz ključnih držav izvora (mednarodno in EU).

Tretjič, čezmejne železniške prometne povezave, rečne poti in splošni zračni prostor se lahko izkoriščajo kot možne poti za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, organi kazenskega pregona pa jih trenutno ne spremljajo zadostno. Potrebna je večja ozaveščenost, da se okrepijo spremljanje in ciljno usmerjene, na tveganju temelječe preiskave manjših morskih in rečnih pristanišč, manjših/lokalnih letališč in železniških postaj.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

3.1 Digitalno podprti trgi z drogo. 3.2 Poštne storitve in storitve hitre pošte. 3.3 Čezevropske železniške in rečne poti ter splošni zračni prostor.

4. Razbiti proizvodnjo in predelavo drog, preprečiti preusmerjanje predhodnih sestavin za droge in nedovoljen promet z njimi za proizvodnjo prepovedanih drog ter izkoreniniti nezakonito gojenje

Proizvodnja drog povzroča tveganja za zdravje in varnost ter okoljsko škodo. Preprečevanje proizvodnje drog v Evropi in v partnerskih državah bo pomembno prispevalo k zmanjšanju ponudbe in razpoložljivosti drog na domačem trgu EU in drog za izvoz. Vloga EU kot pomembnega območja proizvodnje sintetičnih drog in marihuane povzroča škodo tudi okolju zaradi odlaganja kemičnih odpadkov in ustvarjanja tveganj tako za vpletene kot tudi za skupnosti, v katerih poteka proizvodnja. Vsako leto se na nezakonitih odlagališčih odloži na tone kemičnih odpadkov, nastalih pri proizvodnji sintetičnih drog. Ocenjuje se na primer, da pri proizvodnji 1 kg amfetamina nastane med 20 in 30 kg odpadkov 30 . Tudi pri proizvodnji nekaterih predhodnih sestavin iz alternativnih kemikalij nastaja precejšnja količina odpadkov, še preden se začne proizvodnja sintetičnih drog.

Zato so potrebna nadaljnja prizadevanja organov kazenskega pregona, da se odkrijejo in uničijo laboratoriji za proizvodnjo prepovedanih sintetičnih drog ter ustavi izvoz drog, proizvedenih v EU. V zvezi z okoljsko škodo je ključnega pomena obravnavanje vplivov na okolje, nevarnosti za zdravje in stroškov, povezanih s kemičnimi odpadki, nastalimi pri proizvodnji sintetičnih drog, kot se priznava tudi v okviru platforme EMPACT. Obseg celotne škode, povzročene okolju, se šteje za velik, vendar so potrebne nadaljnje naložbe v spremljanje in raziskave, da bi bolje razumeli vse večje izzive na tem področju 31 . Nazadnje, na evropski ravni je treba obravnavati vprašanja, povezana s preusmerjanjem predhodnih sestavin za droge in razvojem dizajnerskih predhodnih sestavin.

Drugič, v EU ali njeni bližnji soseščini se odkrije in uniči vse več gojišč marihuane 32 . Organi kazenskega pregona bi morali okrepiti ukrepe za učinkovitejši boj proti gojenju prepovedanih drog. Poleg tega bi bilo treba gojenje prepovedanih drog v tretjih državah z morebitnimi posledicami za EU, zlasti vrtnega maka za proizvodnjo heroina in koke za proizvodnjo kokaina, obravnavati z nadaljnjo zavezo za alternativne razvojne ukrepe: odpravljanje temeljnih vzrokov gospodarstev s prepovedanimi drogami na podlagi celostnega pristopa, ki združuje prizadevanja za razvoj podeželja, zmanjševanje revščine, družbeno-gospodarski razvoj, spodbujanje dostopa do zemljišč in pravic do zemljiške posesti, varstvo okolja in podnebne spremembe, spodbujanje pravne države, varnosti in dobrega upravljanja v popolni skladnosti z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic in zavezo za enakost spolov. Spremljati je treba tudi morebitne nove grožnje, kot sta proizvodnja metamfetamina na podlagi ekstrakcije efedrina in pseudoefedrina iz rastlin, gojenih v tradicionalnih regijah proizvodnje opija, ter uvedba novih, spremenjenih ali močnejših sevov uveljavljenih rastlinskih drog, kot sta marihuana in kokain, in oceniti njihove morebitne posledice za EU.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

4.1 Proizvodnja sintetičnih drog in okoljska škoda. 4.2 Gojenje v EU in zunaj nje.

b)Preprečevanje in ozaveščanje

5. Preprečevati uživanje prepovedanih drog, izboljšati preprečevanja kaznivih dejanj in ozaveščati o škodljivih posledicah drog za državljane in skupnosti

Povpraševanje po drogah narašča. Ker je trg z drogami nezakonit, so lahko uživalci drog izpostavljeni različnim tveganjem, ki se lahko razširijo tudi na njihove družine in skupnosti. Zato so ključni celoviti programi za preprečevanje in ozaveščanje. Na voljo so že številni programi, namenjeni zgodnjemu odkrivanju in ukrepanju, spodbujanju zdravega načina življenja in preprečevanja, vključno s programi, financiranimi iz različnih skladov EU 33 . Vendar pa so potrebne nadaljnje strategije, s katerimi se krepi odpornost celotnega prebivalstva in ki so hkrati namenjene najranljivejšim. Kljub že vzpostavljenim programom takih strategij na nekaterih področjih ni ali pa vključujejo ukrepe, ki nimajo trdne dokazne podlage za učinkovitost. Nasilje, ki izvira iz trgovine z drogami, vključno z umori, povečuje občutek negotovosti v skupnostih, prav tako kot delovanje odprtih trgov z drogami. Podatki o umorih, povezanih z drogami, kažejo, da je to v številnih državah EU pomemben pojav 34 . Zaradi spreminjajočega se poslovnega modela, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne družbe, se zdaj povečuje nevarnost, da bo evropski trg z drogami spodbudil vse več nasilja v naših skupnostih in koruptivnih praks v EU. Z ukrepi omejitve gibanja zaradi COVID-19 bi se lahko ta trend povečal in povzročil še več rivalstva med tolpami, povezanimi z drogami.

V skladu s tem bi morali biti z dokazi podprti ukrepi za preprečevanje in podporo skupinam, izpostavljenim tveganju eksperimentiranja z drogo in razvoja vzorca uživanja drog, prednostna naloga na podlagi znanstvenega razumevanja tako tistih, ki so najbolj ogroženi, kot tudi pristopov, ki so se izkazali za učinkovite. Pomembna ciljna skupina za dejavnosti preprečevanja bodo šole in mladi. Vendar je treba posebno pozornost nameniti tudi tistim skupinam, ki so se izkazale za posebno ranljive, kamor spadajo otroci in mladi, ki živijo v družinah, v katerih so starši nekdanji odvisniki, osebe z duševnimi motnjami, osebe, ki trpijo za različnimi oblikami kroničnih bolečin/kronične utrujenosti, brezdomci, priseljenci, mladoletniki brez spremstva in mladi v sistemu kazenskega pravosodja. Upoštevati je treba tudi potrebe žensk, ki so dovzetne za težave z drogami.

Drugič, pomembno se je zavedati posledic kaznivih dejanj, povezanih z drogo, in preprečiti nevarnosti takih kaznivih dejanj, kot sta nasilje in ustrahovanje, pa tudi korupcijo in z njo povezane negativne učinke na zakonito gospodarstvo. Boriti se je treba tudi proti temu, da bi organizirane kriminalne združbe izkoriščale ranljive skupine in tiste, ki imajo težave z drogo. Boj proti tem nevarnostim in njihovo preprečevanje sta velik izziv, ki zahteva usklajene ukrepe na ravni EU in na številnih področjih.

Tretjič, ciljno ozaveščanje, vključno s spodbujanjem zdravega načina življenja med mladimi, otroki in ranljivimi skupinami, je pomembno za povečanje odpornosti prebivalstva na težave z drogo. Cilji ozaveščanja bi lahko vključevali dvig splošne izobraženosti o posledicah drog in odvisnosti na splošno. Prav tako bi lahko bila obravnavana stigmatizacija, povezana z uživanjem drog, zlasti ker lahko ta negativno vpliva na duševno in telesno zdravje uživalcev drog ter bi lahko pomenila tudi oviro pri iskanju zdravljenja. Za učinkovito ozaveščanje o drogah, ki bi moralo biti otrokom prijazno, tako da bi otroci bolje razumeli nevarnosti in dolgoročne posledice zlorabe snovi, bi bilo treba v celoti izkoristiti nove in inovativne digitalne komunikacijske kanale, prav tako bi moralo ozaveščanje ustrezati lokalnim socialnim razmeram in potrebam ciljnih skupin prebivalstva ter temeljiti na znanstvenih dokazih in ocenah.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

5.1 Preventivni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti drogam ter krepitev zaščite in odpornosti skupin, ki so najranljivejše za razvoj dolgoročnih težav/odvisnosti. 5.2 Preprečevanje kaznivih dejanj, povezanih z drogami, s posebnim poudarkom na potrebi po preprečevanju nasilja in omejevanju korupcije. 5.3 Povečanje odpornosti in zmanjšanje stigmatizacije.

c)Obravnavanje škode, povezane z drogami

6. Izboljšati dostop do možnosti zdravljenja za obravnavo različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih potreb oseb, ki so utrpele škodo zaradi uživanja prepovedanih snovi

Problematično uživanje snovi je kronična in pogosto ponavljajoča se bolezen, ki lahko povzroči veliko škode ne samo zadevni osebi, ampak tudi njeni družini in širši skupnosti. Uživalci drog pogosto uživajo več drog hkrati, kar lahko poveča tveganja za zdravje in oteži učinkovito ukrepanje. Med posamezniki, pri katerih je uživanje drog preraslo v odvisnost, so pogoste težave z duševnim zdravjem in pridružene telesne motnje, številni pa imajo težave z ohranjanjem redne zaposlitve ali varnega bivališča. Vendar je v številnih državah razpoložljivost zdravljenja odvisnosti od drog še vedno preveč omejena, poleg tega obstajajo ovire, ki preprečujejo vključitev v zdravljenje 35 . Pomembno se je tudi zavedati, da je treba pri zdravljenju odvisnosti od drog sodelovati z drugimi zdravstvenimi in socialnovarstvenimi službami. Potrebne so celovite in povezane službe, ki uživanje prepovedanih snovi prepoznavajo kot vprašanje, povezano z zdravstvenim varstvom, ter se zanašajo tudi na pomoč različnih drugih zdravstvenih in socialnovarstvenih služb, kot so tiste, ki rešujejo potrebe po stanovanjih, zaposlovanju in izobraževanju. To bo vse bolj pomembno zaradi socialnih in gospodarskih posledic pandemije COVID-19.

Zato je treba obravnavati ovire za dostop do zdravljenja z zagotavljanjem, da so storitve zdravstvenega varstva in socialne storitve na voljo v zadostni meri in ustrezajo potrebam skupin uporabnikov. Ovire za dostop bi bilo treba zmanjšati ob upoštevanju ključnih značilnosti ciljne skupine, kot so demografski dejavniki (npr. starost, spol, izobrazba, kulturno okolje), dejavniki, povezani z razmerami (npr. revščina, družinske okoliščine, socialni krog, priseljevanje), in osebni dejavniki (npr. telesno in duševno zdravje, duševno dobro počutje). Prav tako bi bilo treba razmisliti o storitvah svetovanja in oblikah zdravljenja, s katerimi se obravnavajo posebne potrebe otrok.

Drugič, sprejeti je treba ukrepe za boljše prepoznavanje in obravnavanje ovir, s katerimi se ženske 36 srečujejo pri vključevanju in ohranjanju vključenosti v storitve zdravljenja in rehabilitacije. Med te ovire spadajo družinsko nasilje, travme, stigmatizacija, težave s telesnim in duševnim zdravjem, nosečnost in težave pri skrbi za otroke, kar lahko še poslabšajo navedeni demografski dejavniki, dejavniki v zvezi z razmerami in osebni dejavniki. Pri učinkovitem zagotavljanju storitev bi bilo treba upoštevati posebne potrebe in življenjske izkušnje žensk, ki imajo težave z drogami, ter se zavedati, da se lahko vzorci uživanja drog in težav razlikujejo od moških, vključno z morebitnim pogostejšim pojavom težav, povezanih z uporabo zdravil na recept. Razmisliti je treba tudi o možnostih storitev, ki bi bile namenjene le ženskam, ali drugih oblikah specialističnih storitev, kot so tesna delovna partnerstva z izvajalci zdravstvene dejavnosti in službami, ki se ukvarjajo z ranljivimi ženskami ali žrtvami nasilja v družini.

Tretjič, zavedati bi se bilo treba očitne raznolikosti med uživalci drog in sprejeti ukrepe za zagotavljanje storitev, s katerimi je mogoče to raznolikost obravnavati in pri katerih se upoštevajo potrebe različnih skupin v zvezi s problematičnim uživanjem drog. Med posebne skupine s kompleksnejšimi potrebami spadajo: del starajočega se prebivalstva, ki vključuje dolgotrajne uživalce prepovedanih snovi, ljudje s pridruženimi težavami na področju duševnega zdravja in težavami zaradi uživanja prepovedanih snovi, brezdomci in ranljive ženske. Za učinkovito ukvarjanje s temi skupinami so potrebni modeli oskrbe, s katerimi se priznava potreba po partnerstvih na področju različnih storitev med izvajalci storitev zdravstvenega in socialnega varstva ter skupinami pacientov/oskrbovalcev.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

6.1 Dostop do storitev zdravljenja in rehabilitacije ter kritje teh storitev na podlagi potreb posameznika. 6.2 Zdravljenje, s katerim se obravnavajo posebne potrebe žensk. 6.3 Modeli oskrbe, ki so primerni za skupine s kompleksnejšimi potrebami.

7. Povečati učinkovitost ukrepov za zmanjšanje tveganja in škode, da se zaščiti zdravje uživalcev drog in javnosti 

Za zaščito uživalcev drog in javnosti pred škodo, povezano z uživanjem drog, je potreben okvir ukrepov na različnih področjih, na katerih lahko nastaneta škoda in tveganje, s katerim je sčasoma mogoče doseči boljše zdravstvene in socialne rezultate. Med pomembne morebitne cilje ukrepov na tem področju spadajo ukrepi za zmanjšanje tveganja za okužbo z virusom HIV/AIDS ali virusnim hepatitisom pri ljudeh, ki si droge vbrizgavajo, preprečevanje prevelikih odmerkov ter pristopi, ki uživalce drog spodbujajo k manj tveganemu vedenju ter zavzemanju za cilje na področju zdravja in varnosti. Pomembno vprašanje so tudi dolgoročni učinki uživanja drog na mlade možgane, ki se še razvijajo, na primer pri najstnikih. Okrepiti bi bilo treba ukrepe za omejitev tveganja prometnih nesreč pri ljudeh, ki vozijo pod vplivom drog ali pod vplivom kombinacije drog in alkohola. Okvir za zmanjšanje škode bi moral prednostno zagotoviti alternative prisilnim ukrepom, ki lahko pomagajo znižati stopnje uživanja prepovedanih snovi in s katerimi bi se lahko znižale stopnje povratništva ter zmanjšali finančno in upravno breme ter socialni stroški.

V odziv na to je treba razširiti pobude za zmanjšanje škode. Programi zamenjave igel in brizgalk, nadomestno zdravljenje z opioidi, prostori, namenjeni uživanju drog, drugi inovativni ukrepi za zmanjšanje škode, ki so dokazano učinkoviti, ter dostopno testiranje za okužbo z virusom hepatitisa C (HCV) so lahko učinkoviti ukrepi za preprečevanje okužb, ki se prenašajo s krvjo, pri ljudeh, ki si drogo vbrizgavajo. To so ključni ukrepi, namenjeni končanju epidemije HIV/AIDS in odpravi virusnega hepatitisa kot tveganja za javno zdravje pri ljudeh, ki si drogo vbrizgavajo, saj se z njimi preprečujejo nove okužbe, hkrati pa so tudi priložnost, da se dosežejo skupine prebivalstva z visokim tveganjem, da se testirajo in povežejo z oskrbo.

Drugič, zloraba nadzorovanih zdravil na recept lahko prizadene ljudi z različnih družbenih položajev, iz različnih okolij in skupnosti. Zlasti vzbuja skrb preusmerjanje nadomestnih drog za zdravljenje odvisnosti od opioidov z njihove predvidene uporabe pri zdravljenju odvisnosti od drog na nemedicinsko uporabo in prodajo na trgih s prepovedanimi drogami. Vendar pomisleke vzbuja tudi morebitna zloraba drugih psihoaktivnih zdravil, zlasti tistih, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin. Skrb vzbujajoče je tudi to, da se zdravilne učinkovine včasih proizvajajo nezakonito ali pa so nezakonito pridobljene iz spletnih virov zunaj EU. Uporaba preusmerjenih snovi je povezana s prevelikimi odmerki s smrtnim izidom in brez njega ter s povečanim pojavom odvisnosti, pogosto z odvisnostjo od opioidov. Hkrati pa je pomembno, da pristopi na tem področju zagotavljajo, da so zdravila in druge nadzorovane snovi na voljo za ustrezne namene zdravljenja in znanstvene namene.

Tretjič, pri sodelovanju s tretjimi državami, regijami in zadevnimi regionalnimi organizacijami bi bilo treba obravnavati tudi vidike problematike drog, povezane z zdravjem, zlasti učinek ukrepov za zmanjšanje povpraševanja in ponudbe na uživalce drog in javnost. Zdravljenje, zmanjšanje škode in alternative prisilnim kaznim bi morali biti umeščeni na agendo pogovorov o drogah s tretjimi državami ali regijami, kjer tovrstni ukrepi še niso sprejeti.

Četrtič, vožnja pod vplivom drog je težava, povezana z varnostjo v cestnem prometu, saj zmanjša sposobnost vožnje in poveča tveganje za nesreče. Potrebna so dodatna prizadevanja za izboljšanje testiranja voznikov pod vplivom drog. Poleg tega je potrebno ozaveščanje, da bi se opozorilo na tveganja, ki jih povzroča vožnja pod vplivom drog. Na tem področju so potrebni nadaljnje raziskave in razvoj, da bi se opredelili in ocenili učinkoviti odzivi politike in operativni odzivi, vključno z razvojem metod testiranja in cenejših orodij za odkrivanje drog.

Petič, čeprav vse države članice uporabljajo že vsaj en ukrep, ki se šteje za alternativo prisilnim kaznim 37 , je treba pospešiti prizadevanja in vključiti izvajanje učinkovitih alternativ prisilnim kaznim za storilce kaznivih dejanj, ki so uživalci drog. Na tem področju so potrebni celovitejši in podrobnejši podatki.

Šestič, najhujša oblika škode zaradi uživanja drog je smrtnost zaradi prevelikega odmerka in drugih vzrokov, povezanih z uživanjem drog, ki se jim je mogoče izogniti. 38 Učinkovito ukrepanje za zmanjšanje prevelikih odmerkov drog še vedno pomeni jasno vrzel v trenutnih odzivih, saj je število prevelikih odmerkov drog s smrtnim izidom v številnih državah še vedno zelo visoko, ponekod pa se celo povečuje. Kljub določenemu nedavnemu napredku, ki bi lahko bil pomemben, na primer širši uporabi opioidih antagonistov, kot je nalokson, pa je še vedno nujno zagotavljati njegovo razpoložljivost in spodbujati ustrezno uporabo pri odzivanju ali ukrepanju v primerih prevelikih odmerkov drog. Poleg tega obstajajo izzivi v zvezi s celovitimi podatki o smrtnih primerih zaradi prevelikega odmerka v EU, med razlogi za to pa so sistematično nezadostno poročanje, pomanjkanje toksikoloških zmogljivosti in postopki evidentiranja, ki povzročajo zamude pri poročanju.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

7.1 Nalezljive bolezni, povezane z drogami. 7.2 Zloraba zdravil in dostop do nadzorovanih prepovedanih snovi izključno v medicinske in znanstvene namene in njihovo morebitno preusmerjanje. 7.3 Mednarodno sodelovanje za varovanje zdravja uživalcev drog. 7.4 Vožnja pod vplivom drog. 7.5 Alternative prisilnim kaznim. 7.6 Preveliki odmerki in smrti, povezane z drogami.

8. Razviti usklajen in celostni pristop k uživanju drog v zaporih (zmanjšati povpraševanje in omejiti ponudbo)

Med zaporniki je veliko uživalcev drog. Večina zapornikov je nekoč v življenju že uživala prepovedane droge, pri mnogih pa se kažejo kronični in problematični vzorci uživanja drog. Čeprav nekateri posamezniki dejansko prenehajo uživati droge ali zmanjšajo njihovo uživanje, ko so poslani v zapor, pa drugi začnejo uživati droge ali se vdajati bolj uničevalnemu vedenju med prestajanjem zaporne kazni. Poleg tega, da imajo zaporniki veliko težav z drogo, so tudi slabšega zdravja kot ostalo prebivalstvo, med njimi je več okužb, ki se prenašajo s krvjo, in tudi veliko duševnih bolezni. Pri uživalcih opioidov se tveganje za smrt zaradi prevelikega odmerka drog znatno poveča v obdobju po izpustitvi iz zapora zaradi visokih stopenj ponovnega uživanja in nižje tolerance za opioide. Prepoznati in onemogočiti bi bilo treba najrazličnejše poti, po katerih droge prihajajo v zapore, in osebe, ki te poti vzdržujejo.

Zato je treba zagotoviti nadaljnje zdravljenje, rehabilitacijo in okrevanje storilcev kaznivih dejanj, ki so uživalci drog, v zaporu in po njihovi izpustitvi ter nenazadnje podpreti njihovo ponovno vključevanje v družbo. Razvoj modela nadaljnje oskrbe, primernega za vsako državo članico, zapor in službo za pogojni izpust, bi lahko bil ključnega pomena za to, da se zapornikom omogoči dostop do različnih oblik pomoči, ki jih potrebujejo za doseganje lastnih ciljev na področju osebne rasti med bivanjem v zaporu, za zmanjšanje tveganj in spodbujanje nadaljnjega vključevanja v storitve zdravljenja in rehabilitacije po prestani zaporni kazni.

Drugič, prednostna naloga bi moralo biti onemogočanje poti, po katerih droge (in drugi nedovoljeni predmeti) prihajajo v zapore, in odkrivanje oseb, ki so vpletene v te poti. V tem okviru bi lahko bili sodelovanje z organi kazenskega pregona, izmenjava informacij, boj proti korupciji, uporaba obveščevalnih podatkov in testiranje na droge podlaga za učinkovito ukrepanje.

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati:

8.1 Nadaljnja oskrba v zaporih in v okviru služb za pogojni izpust. 8.2 Omejiti ponudbo drog v zaporih.

IV.Upravljanje, izvajanje in spremljanje agende EU za boj proti drogam

Agendi EU za boj proti drogam je priložen akcijski načrt za boj proti drogam, ki zajema isto obdobje, da bi se strateške prednostne naloge te agende izrazile s konkretnimi operativnimi ukrepi in dejavnostmi. Akcijski načrt za boj proti drogam združuje notranje in tudi zunanje vidike, ki so potrebni za izvajanje ciljev agende EU za boj proti drogam. Da bi se izboljšala varnost in zdravje v okoliščinah pojava drog, bi morali ukrepi, predvideni v akcijskem načrtu za boj proti drogam, prispevati tudi k izvajanju strategije za varnostno unijo in veljavnih ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Diagram 1 prikazuje glavne akterje, vključene v politiko na področju drog – določanje in pomoč pri določanju prednostnih nalog politike v agendi EU za boj proti drogam; izvajanje: taktično izvajanje in dejavnosti – v zvezi z izvajanjem prednostnih ukrepov v akcijskem načrtu za boj proti drogam; spremljanje – podpora pri ugotavljanju doseženega napredka; in usklajevanje izvajanja.

Potrebno je večje usklajevanje znotraj institucij, organov in ustreznih agencij EU, držav članic in civilne družbe ter med njimi. Poleg tega je za vztrajanje pri pristopu in ciljih agende EU za boj proti drogam potrebno okrepljeno mednarodno sodelovanje med EU, tretjimi državami in regijami, med mednarodnimi organizacijami in organi, pa tudi na večstranski ravni. 39 Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) ima ključno vlogo pri podpiranju teh prizadevanj, med drugim prek delegacij EU ter instrumentov skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), kot so misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter mreža strokovnjakov za boj proti terorizmu/varnost.

Poleg tega bi bilo treba zagotoviti sodelovanje s forumom civilne družbe EU o drogah pri izvajanju, ocenjevanju in zagotavljanju prispevka k razvoju politik na področju drog na ravni EU in mednarodni ravni.

Evropska komisija bo pred iztekom obdobja agende EU za boj proti drogam leta 2025 izvedla neodvisno oceno te agende in akcijskega načrta EU za boj proti drogam, pri tem pa bo upoštevala prispevek vseh akterjev, vključenih v upravljanje, in drugih ustreznih deležnikov, za prihodnji razvoj politike EU na področju drog.

Diagram 1: Štiri ravni upravljanja

Sredstva bi bilo treba sorazmerno nameniti tistim strateškim prednostnim nalogam, področjem in ukrepom, ki bodo najverjetneje privedli do izpolnitve ciljev agende EU za boj proti drogam na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni. Zato je pomembno, da se določi način za merjenje splošne učinkovitosti odziva na problematiko drog. Finančna sredstva za podporo prednostnim nalogam, določenim v navedeni agendi, bi bilo treba dodeliti iz medsektorskih virov financiranja EU, kar vključuje zlasti Sklad za notranjo varnost, program EU za zdravje, Evropski socialni sklad plus, program za pravosodje, del programa Obzorje Evropa za raziskave na področju varnosti, sklade kohezijske politike, program za digitalno Evropo ter program za pravice in vrednote.

Spremljanje napredka pri izvajanju agende in akcijskega načrta EU za boj proti drogam bo podprto z usklajenim sistemom spremljanja, ocenjevanja in raziskav. Stopnja napredka, doseženega pri uresničevanju strateških prednostnih nalog in s tem povezanih ukrepov, kot so opisani v akcijskem načrtu za boj proti drogam, bo določena na podlagi kazalnikov uspešnosti, povezanih s posamezno strateško prednostno nalogo 40 . Evropska komisija bo ob podpori EMCDDA ter po potrebi drugih agencij in organov EU spremljala in usklajevala izvajanje agende EU za boj proti drogam.

V.Zaključek

Komisija postavlja odzive EU na organizirani kriminal in problematiko drog v središče politične agende EU, ki usmerja nov strateški pristop k drogam. Sodelovanje bo ključnega pomena. Potrebno bo še tesnejše sodelovanje med vsemi akterji, pa tudi med organi na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Še naprej bomo združevali moči z globalnimi partnerji. Na ravni EU bo Komisija dala nov zagon vlogi EMCDDA, da bi tej agenciji zagotovila večjo vlogo pri vseh prednostnih nalogah politike na področju drog. Svet in Evropski parlament poziva, naj potrdita agendo in akcijski načrt EU za boj proti drogam ter podpreta in izkoristita vse možnosti, ki jih ponuja vsaka od navedenih strateških prednostnih nalog. Gre za skupno prizadevanje v korist vseh državljanov.

(1)    EMCDDA in Europol (2019). Poročilo o trgih z drogami v EU.

(2)      Glej opombo 1.

(3)      Komisija ZN za droge, ministrska deklaracija o krepitvi ukrepov na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni za pospešitev izvajanja skupnih zavez za obravnavanje in reševanje svetovne problematike drog.

(4)      Glej opombo 1.

(5)      EMCDDA in Europol, Trgi drog v EU – vpliv COVID-19, maj 2020.

(6)      Za več informacij glej opombo 5.

(7)      Glej opombo 5.

(8)      Za več informacij glej EMCDDA (marec 2020). Posledice COVID-19 za uživalce drog in ponudnike storitev na področju drog.

(9)      UL C 402, 29.12.2012, str. 1.

(10)      UL C 351, 30.11.2013, str. 1, in UL C 215, 5.7.2017, str. 21.

(11)      Za ugotovitve ocene glej delovni dokument služb Komisije: Ocena strategije EU na področju drog 2013–2020 ter akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2017–2020, julij 2020, SWD (2020) 150.

(12)      COM(2017) 195 final.

(13)       http://www.emcdda.europa.eu/publications-database?f[0]=field_series_type:404 .

(14)       http://www.emcdda.europa.eu/publications/joint-publications/eu-drug-markets-report-2019 .

(15)      UNODC, World Drug Report 2020.

(16)      Health and social responses to drug problems: a European guide, EMCDDA. http://www.emcdda.europa.eu/responses-guide_en . 

(17)      Na primer organi kazenskega pregona, carinski organi, vključno s carinskimi laboratoriji, organi za nadzor meje, sodstvo, zapori in popravni domovi, organi za civilno letalstvo in pomorstvo, poštne službe, deležniki, vključeni v raziskave in inovacije, socialne službe in službe za zdravljenje odvisnosti od drog, vključno z zdravstvenimi delavci, ter sektorja izobraževanja in preprečevanja.

(18)      Druge agencije in organi EU, ki se ukvarjajo z vprašanji drog, so na primer Evropska agencija za mejno in obalno stražo – Frontex, Pomorski analitični in operacijski center za narkotike – MAOC-N, Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Eurojust ter Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj – CEPOL, Agencija Evropske unije za temeljne pravice – FRA, Evropska agencija za zdravila – EMA in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni – ECDC.

(19)      EU prav tako znova poudarja svojo dolgoročno zavezanost pristopu, opredeljenemu v sklepnem dokumentu posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN o svetovni problematiki drog iz leta 2016 https://undocs.org/A/RES/S-30/1 .

(20)      Korupcija ima v okviru trgovine z drogami dvojni pomen. Organizirane kriminalne združbe uporabljajo korupcijo kot sredstvo za lažje tihotapljenje drog, ogromni prihodki od prepovedanih drog pa povečujejo skupno koruptivno zmogljivost organiziranih kriminalnih združb v zakonitem gospodarstvu.

(21)      Droge in trgovina z ljudmi se lahko med seboj prepletajo na tri širše načine, ki se včasih prekrivajo: če se z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in s trgovino z ljudmi ukvarjajo iste organizirane kriminalne združbe; če so žrtve trgovine z ljudmi prisiljene sodelovati pri prodaji drog; če imajo droge vlogo v trgovini z ljudmi, s tem ko lajšajo in vzdržujejo izkoriščanje ranljivih posameznikov. Glej COM(2018) 777; Izvajanje akcijskega načrta Eurojusta za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2012–2016, končno poročilo o oceni, Eurojust, 2017.

(22)       https://www.europol.europa.eu/empact . 

(23)      Razvoj na področju proizvodnje drog v Latinski Ameriki in Afganistanu jasno vpliva na trg z drogo v EU. Kitajska (in v manjši meri Indija) je pomembna izvorna država za predhodne sestavine za droge in nove psihoaktivne snovi. V nekaterih sosednjih državah, kot so Maroko, Turčija in Zahodni Balkan, delujejo organizirane kriminalne združbe, ki so tesno povezane z etničnimi skupinami, ki prebivajo v EU, kar spreminja dinamiko ponudbe drog. Afrika je pomembna zaradi vse večje vloge, ki jo ima kot območje nedovoljenega prometa in tranzitno območje. Glej opombo 1.

(24)      Dizajnerske predhodne sestavine so kemijsko zelo sorodne predhodnim sestavinam za droge s seznama, namenjene pa so prav izogibanju nadzoru organov.

(25)      Letalstvo vključuje redni letalski promet, vključno s potniškimi in tovornimi leti na rednih progah, in splošno letalstvo, ki vključuje vse druge komercialne in zasebne civilne lete.

(26)      Glej opombo 5.

(27)      Za več informacij glej opombo 1.

(28)      Ocenjuje se na primer, da sta približno dve tretjini ponudb na tržnicah v temnem omrežju povezani z drogami, preostanek pa je povezan z različnim drugim prepovedanim blagom in storitvami. Za več informacij o digitalno podprtih trgih z drogami glej opombo 1.

(29)      Poštna pošiljka: pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je takšni, v kakršni jo izvajalec poštne storitve prenese. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, periodični tisk in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti.

(30)      Glej opombo 1, str. 162 in 163.

(31)      V skladu z Direktivo 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja.

(32)      Za več informacij glej opombo 1.

(33)      Za podroben pregled intervencijskih programov, povezanih z drogami, glej podatkovno zbirko dokazov EMCDDA o ukrepih, povezanih z drogo, vključno z ukrepi preprečevanja, ki je del portala najboljših praks; https://www.emcdda.europa.eu/best-practice/evidence-summaries .

(34)      Za več informacij glej opombo 1.

(35)      To se priznava na mednarodni ravni, saj je krepitev preprečevanja in zdravljenja zlorabe snovi eden od ciljev (3.5) trajnostnega razvoja Združenih narodov.

(36)      V skladu s Sporočilom Komisije COM(2020) 152 z dne 5. marca 2020, naslovljenim Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025.

(37)      Alternative prisilnim ukrepom so opredeljene kot ukrepi, ki vključujejo rehabilitacijski element ali so podlaga za neukrepanje (npr. odločitev, da se oseba ne obdolži ali preganja), pa tudi tisti, ki se uporabljajo namesto zaporne ali druge kazni (npr. izrek pogojne kazni z zdravljenjem odvisnosti od drog). Glej sklepe Sveta iz marca 2018 o alternativah prisilnim kaznim, dokument 6931/18.

(38)      Leta 2017 je bilo v EU najmanj 8 238 smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka ene ali več prepovedanih drog. Glej EMCDDA (2019). Evropsko poročilo o drogah, str. 79.

(39)      Dodelitev ukrepov državam članicam v akcijskem načrtu za boj proti drogam ne posega v delitev pristojnosti, kot je določena v Pogodbah, zlasti v zvezi z zunanjim delovanjem v okviru politike na področju drog.

(40)      Glej Prilogo 2.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.7.2020

COM(2020) 606 final

PRILOGI

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Agenda in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2012–2025

Priloga 1

Akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025

A)    OKREPLJENA VARNOST – RAZBITJE TRGOV Z DROGAMI

Strateška prednostna naloga 1. Onemogočiti in razbiti večje organizirane kriminalne združbe, povezane z drogami, ki pomenijo visoko tveganje in delujejo v državah članicah EU, iz teh držav izvirajo ali se nanje usmerjajo, ter obravnavati povezave z drugimi varnostnimi grožnjami

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 1. Dodatno izboljšati: (i) cikel politike EU za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala (EMPACT) na podlagi njegove ocene za leto 2020 in ob upoštevanju ocene SOCTA 1 za leto 2021; (ii) ugotovitve in priporočila iz letnih evropskih poročil EMCDDA 2 o drogah ter poročila EMCDDA in Europola o trgih z drogami v EU ter (iii) glede na spoznanja, izhajajoča iz posledic pandemije COVID-19 za trge z drogami. Okrepiti usklajevanje in sodelovanje, da se dosežejo oprijemljivejši rezultati preiskav, med drugim prek platforme EMPACT, večja izmenjava informacij o domačih in mednarodnih organiziranih kriminalnih združbah, povezanih z drogami, ter večja uporaba mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA).	1.1	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol EMCDDA
Ukrep 2. Okrepiti izmenjavo informacij in analizo na področju povezav med kriminaliteto, povezano s trgi z drogami (proizvodnja, nedovoljen promet in razpečevanje), ter (i) drugimi hudimi kaznivimi dejanji, vključno s trgovino z ljudmi, tihotapljenjem migrantov, nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem in terorizmom; (ii) omogočanjem hudih kaznivih dejanj, med drugim z drogami povezanega nasilja/umorov, korupcije in pranja denarja.	1.1 1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol EMCDDA Frontex
Ukrep 3. Dati prednost preiskavam organiziranih kriminalnih združb in mrež, povezanih z drogami, ki pomenijo največje varnostno tveganje v EU, na podlagi postopka za izbiro zelo pomembnih ciljev, ki ga države članice določijo ob podpori Europola. Take preiskave bi morale vključevati sledenje premoženja in finančne preiskave, da bi privedle do učinkovitega odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami. Okrepiti sodelovanje in usklajevanje operativnih dejavnosti v EU in med državami članicami, zadevnimi tretjimi državami in Europolom; okrepiti tudi sodelovanje z Eurojustom pri sodnem pregonu, povezanem s tem.	1.1 1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol Frontex Eurojust
Ukrep 4. Zagotoviti, da države članice organom kazenskega pregona omogočajo hiter dostop do finančnih informacij, da lahko ti organi izvedejo učinkovite finančne preiskave organiziranih kriminalnih združb, povezanih z drogami, med drugim: (i) v celoti izkoristijo informacije, ki jih hranijo finančnoobveščevalne enote (FIU), pod pogoji, določenimi z direktivo o uporabi finančnih informacij (Direktiva (EU) 2019/1153), ter (ii) učinkoviteje uporabijo informacije, ki jih zberejo uradi za odvzem premoženjske koristi, da odkrijejo in izsledijo dobičke, povezane z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, da se lahko ti dobički nato po možnosti zamrznejo in odvzamejo. Izboljšati usposabljanje preiskovalcev na področju kazenskega pregona in sodnih preiskovalcev ter lokalnih in regionalnih specializiranih oddelkov, pristojnih za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.	1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol Eurojust CEPOL
Ukrep 5. Okrepiti sodelovanje in vzpostaviti boljše povezave med davčnimi/carinskimi organi in organi kazenskega pregona, da se (i) izboljšajo preiskave, (ii) odkrijejo dejavnosti pranja denarja, ki temelji na trgovini, (iii) onemogočijo kriminalne dejavnosti in (iv) prepreči stekanje dobičkov, ustvarjenih na trgih z drogami, nazaj v širitev kriminalnih dejavnosti ali v zakonito gospodarstvo. Države članice se spodbujajo k pridobivanju lastnega strokovnega znanja in virov s področja alternativnega bančništva in sistemov denarnih nakazil, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne združbe, povezane z drogami (npr. Hawala).	1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol Frontex
Ukrep 6. Opredeliti države z visokim tveganjem, povezanim s proizvodnjo in razpečevanjem prepovedanih drog, in dati prednost sodelovanju s temi državami, da se (i) olajša dostop držav članic do finančnih in drugih informacij ter s tem okrepi sposobnost pristojnih organov, da izvedejo finančne preiskave, (ii) izsledijo in odkrijejo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami, ter zagotovi izvrševanje odredb o zasegu in odvzemu, izdanih v EU.	1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol Eurojust
Ukrep 7. Preučiti, kako se nadalje lotiti šifriranja in drugih metod, povezanih z novimi tehnologijami, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne združbe, dejavne na trgih z drogami, da se izognejo razkritju in prikrijejo svoje komunikacije. Okrepiti izmenjavo informacij, ki omogočajo vložitev tožb in uvedbo kazenskega pregona, v realnem času znotraj držav članic ter med državami članicami, Europolom in Eurojustom.	1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol Eurojust EMCDDA
Ukrep 8. Po učinkovitem odvzemu premoženjske koristi preučiti možnosti za varno in zanesljivo ponovno uporabo zaseženih in odvzetih predmetov, da se podprejo ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po drogah in ponudbe drog. Evropska komisija bo to vprašanje nadalje preučila v okviru morebitne revizije Direktive o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (Direktiva 2014/42/EU).	1.2	2021–2025	Evropska komisija države članice
Ukrep 9. Zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni programi sodelovanja EU na področju drog po vsem svetu ter se izvajajo s tretjimi državami in regijami. Okrepiti skupno strateško in operativno analizo (i) z vključevanjem ustreznih agencij EU, kot sta EMCDDA in Europol, ter (ii) z zagotavljanjem rednega in pravočasnega sporočanja pomembnih in operativnih informacij med programi sodelovanja in temi agencijami EU.	1.3	2021–2025	Evropska komisija ESZD Europol EMCDDA
Ukrep 10. Izboljšati dialoge EU na področju drog, ki so osredotočeni na posamezne poti nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar vključuje proizvodne, tranzitne in potrošniške trge. Redni dialogi bi morali potekati z regijo in državami Zahodnega Balkana, državami vzhodnega partnerstva, regijo in državami Srednje Azije, Rusijo, ZDA, Latinsko Ameriko ter karibskimi regijami in državami. Dialoge na področju drog bi bilo treba začeti tudi s Kitajsko, Iranom in Kolumbijo. Pri preučitvi možnosti za nadaljnje dialoge z drugimi državami ali regijami se bodo upoštevale spremembe porekla in poti drog ter razvoj na mednarodni ravni.	1.3	2021–2025	Evropska komisija ESZD

Strateška prednostna naloga 2. Izboljšati odkrivanje nedovoljenega prometa na debelo s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za droge na vstopnih in izstopnih točkah EU

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 11. Podpreti dejavnosti na pomembnejših vstopnih in izstopnih točkah za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami s krepitvijo in spodbujanjem vzpostavitve carinske analize tveganja, preiskovalnih metod in drugih ustreznih politik, pregledov in postopkov za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Zagotoviti strukturirano usklajevanje in sodelovanje ter izmenjavo obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih v realnem času in usklajene preiskave v EU z uporabo storitev ustreznih agencij EU, kot sta Europol in Frontex, za podporo državam članicam. Poleg tega bi bilo treba omogočiti aplikacijo za varno komuniciranje Svetovne carinske organizacije, da bi se na podlagi komunikacije med sistemi izmenjale informacije z aplikacijo SIENA.	2.1	2021–2025	Evropska komisija države članice Frontex Europol
Ukrep 12. Podpreti države članice pri razvoju učinkovitih tehnologij preverjanja, s katerimi je mogoče odkriti prepovedane droge in predhodne sestavine v kontejnerjih, na tovornjakih in ladjah, zlasti v večjih pristaniščih, na večjih letališčih in železniških postajah ter večjih kopenskih mejnih prehodih.	2.1	2021–2025	Evropska komisija države članice Frontex Europol
Ukrep 13. Izboljšati strukturirano usklajevanje in sodelovanje med carinskimi organi ter Frontexom, Europolom in EMCDDA, pa tudi izmenjavo carinskih informacij, da bodo te interoperabilne in jih bo mogoče kombinirati z informacijami v okviru kazenskega pregona in mejnega nadzora. Povečati število carinskih strokovnjakov pri Europolu in okrepiti sposobnost mejnih uslužbencev Frontexa za odkrivanje nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami na mejah EU.	2.1	2021	Evropska komisija države članice Frontex Europol EMCDDA
Ukrep 14. Vzpostaviti potrebno povezavo in sodelovanje med ustreznimi organi za civilno letalstvo in pomorstvo, da se zagotovijo učinkovite in uspešne preiskave ter odkrivanje drog na letališčih in v pristaniščih. Okrepiti mednarodno sodelovanje z organi za pomorstvo in civilno letalstvo v ključnih partnerskih državah ob glavnih poteh nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.	2.1 2.2	2021	Evropska komisija države članice Frontex ESZD
Ukrep 15. Nadaljevati financiranje Pomorskega analitičnega in operacijskega centra za narkotike (MAOC-N) ter mu zagotoviti trajnostni model dolgoročnega upravljanja. Zagotoviti izmenjavo informacij in sodelovanje z ustreznimi agencijami EU.	2.2	2021	Evropska komisija države članice MAOC-N Europol Frontex EMCDDA
Ukrep 16. V okviru Europola vzpostaviti skupno platformo za združevanje obveščevalnih podatkov o drogah, v katero so vključeni predstavniki držav članic in ki ima kontaktne točke z zmogljivostmi za varno izmenjavo informacij v tretjih državah in regijah, ki so vozlišča nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami. Zagotoviti izmenjavo obveščevalnih podatkov v realnem času, analizo in podporo neposredno med operacijami zoper mednarodne organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in se usmerjajo na EU.	2.2	2021	Evropska komisija države članice Europol Frontex EMCDDA
Ukrep 17. Skleniti sporazume med Evropsko unijo in tretjimi državami, v katerih so vozlišča nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, da se ustreznim agencijam EU, kot sta Europol in Frontex, omogoči izmenjava informacij in podatkov, vključno z osebnimi in operativnimi podatki.	2.2	2021	Evropska komisija

Strateška prednostna naloga 3. Izboljšati učinkovito spremljanje logističnih in digitalnih kanalov, ki se izkoriščajo za razpečevanje srednje velikih in manjših količin drog, ter povečati zasege prepovedanih snovi, ki se skrivaj prenašajo po teh kanalih, v tesnem sodelovanju z zasebnim sektorjem

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 18. Spremljati trgovino z drogami na spletu in v temnem omrežju, in sicer z izvajanjem pripravljalnega ukrepa, ki ga je predlagal Evropski parlament, za spremljanje temnega omrežja 24 ur na dan, sedem dni v tednu, da se zagotovijo celoviti rezultati 3 . Okrepiti zmogljivosti EMCDDA in Europola na tem področju.	3.1	2021	Evropska komisija Europol EMCDDA
Ukrep 19. Analiza operativne izvedljivosti načina, da poštne službe in službe hitre pošte odkrijejo in preprečijo razpečevanje prepovedanih snovi v poštnih pošiljkah 4 . Skleniti memorandum o soglasju, katerega cilj je izboljšati sodelovanje med organi kazenskega pregona, carinskimi organi, poštnimi službami in službami hitre pošte ter ponudniki elektronskih plačil.	3.2	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol EMCDDA
Ukrep 20. Spodbujati razvoj, uporabo in izmenjavo dobrih praks in opreme med državami članicami na področju spremljanja sumljivih poštnih pošiljk z uporabo rešitev, kot so psi za odkrivanje in/ali rentgenske naprave. Zlasti bi bilo treba preučiti vlogo novih tehnologij, še posebno umetne inteligence.	3.2	2021–2025	Evropska komisija države članice
Ukrep 21. Ozaveščati o potrebi, da se ukrepi osredotočijo na kanale nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, ki jih organi kazenskega pregona trenutno ne spremljajo zadostno, z vzpostavitvijo ali okrepitvijo spremljanja in preiskovalnih metod v manjših obmorskih in rečnih pristaniščih, na manjših letališčih in železniških postajah. V te dejavnosti vključiti ustrezne agencije EU za podporo državam članicam.	3.3	2021–2025	Evropska komisija države članice Europol EMCDDA

Strateška prednostna naloga 4. Razbiti proizvodnjo in predelavo drog, preprečiti preusmerjanje predhodnih sestavin za droge in nedovoljen promet z njimi za proizvodnjo prepovedanih drog ter izkoreniniti nezakonito gojenje

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 22. Spodbuditi operativne dejavnosti organov kazenskega pregona ter njihovo sodelovanje z upravnimi organi in drugimi ustreznimi subjekti, kar zadeva boj proti kaznivim dejanjem zoper okolje, povezanim s proizvodnjo prepovedanih drog in nedovoljenim prometom s temi drogami. Razviti tehnologije za odkrivanje, izmenjavo informacij in usklajene preiskave z vključitvijo ustreznih agencij EU za podporo državam članicam.	4.1	2021	Evropska komisija države članice Europol EMCDDA
Ukrep 23. Obravnavati glavne izzive, ugotovljene v oceni zakonodaje o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, zlasti potrebo po obravnavanju izziva, ki ga pomenijo dizajnerske predhodne sestavine.	4.1	2021	Evropska komisija države članice
Ukrep 24. Odkriti, izslediti in uničiti objekte za proizvodnjo prepovedanih drog v EU, med drugim z usmerjanjem na predhodne sestavine in dizajnerske predhodne sestavine, z izboljšanjem in boljšo uporabo forenzičnih preiskav in obveščevalnih podatkov ter z razvojem in razširitvijo tehnik odkrivanja.	4.1	2021–2025	države članice Europol EMCDDA
Ukrep 25. Preučiti možnost uvedbe študije za oceno učinkovitosti Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, da bi se spremenili morebitni zastareli vidiki in okrepila potrebna področja.	4.1	2022	Evropska komisija
Ukrep 26. Še naprej podpirati in spremljati rezultate programov alternativnega razvoja in s tem povezanih razvojno usmerjenih ukrepov politike na področju drog v državah, iz katerih izvirajo prepovedane droge, med drugim z izmenjavo dobrih praks in tehničnega strokovnega znanja, medsebojnim učenjem ter sodelovanjem na svetovni ravni in z mednarodnimi organizacijami.	4.2	2021–2025	Evropska komisija države članice ESZD

B)    PREPREČEVANJE IN OZAVEŠČANJE

Strateška prednostna naloga 5. Preprečevati uživanje prepovedanih drog, izboljšati preprečevanje kaznivih dejanj in ozaveščati o škodljivih posledicah drog za državljane in skupnosti

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 27. Kampanje na ravni EU, namenjene ozaveščanju staršev, učiteljev in lokalnih odločevalcev o tem, kako lahko med mladimi in v drugih ciljnih skupinah preprečijo uživanje prepovedanih drog, tvegano vedenje in udeležbo pri kaznivih dejanjih/dejavnostih, povezanih s trgom prepovedanih drog.	5.1 5.3	2021–2025	Evropska komisija države članice EMCDDA
Ukrep 28. Širša uvedba tečajev usposabljanja v okviru evropskega učnega načrta preprečevanja (EUPC) in po potrebi posodobitev priročnika.	5.1	2022–2025	države članice EMCDDA
Ukrep 29. Razširitev oddelka o modelih preprečevanja ter drugih praktičnih in zanesljivih informacij na področju preprečevanja, ki so na voljo na portalu najboljših praks EMCDDA, ter spodbujanje širšega sprejetja programov preprečevanja skupaj s tem, kar se je izkazalo za učinkovito.	5.1	2022–2025	države članice EMCDDA
Ukrep 30. Uvedba ciljno usmerjenih obvestil za hitro obveščanje o tveganju in obveščevalnih sporočil, ko se na trgu pojavijo nevarne snovi, vključno z novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS), ali druge nastajajoče grožnje.	5.1	2021–2025	EMCDDA Europol
Ukrep 31. (i) Spodbujati in podpirati delo in dobre prakse Evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN) ter druge ustrezne projekte za zmanjšanje povratništva med mladimi storilci kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami; (ii) spodbujati celovite strategije za obravnavanje sosesk, v katerih se pojavljajo velike količine prepovedanih drog in veliko število z njimi povezanih kaznivih dejanj, ter (iii) podpreti ukrepe za vzpostavitev bolj zaščitnega okolja za skupnosti, prizadete zaradi uživanja in prodaje prepovedanih drog ali z njimi povezanih kaznivih dejanj.	5.2	2021–2025	Evropska komisija države članice EUCPN

C)    OBRAVNAVANJE ŠKODE, POVEZANE S PREPOVEDANIMI DROGAMI

Strateška prednostna naloga 6. Izboljšati dostop do možnosti zdravljenja za obravnavo različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih potreb oseb, ki so utrpele škodo zaradi uživanja prepovedanih snovi

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 32. Razviti in izboljšati dostop do učinkovitih storitev zdravljenja zasvojenosti z drogami, zmanjševanja škode in rehabilitacije, vključno s storitvami za posameznike s pridruženimi težavami, da bi se zmanjšali (i) uživanje prepovedanih drog in novih psihoaktivnih snovi (NPS), (ii) problematično uživanje drog, (iii) razširjenost odvisnosti od drog ter z drogami povezano zdravstveno in socialno tveganje in škoda ter hkrati (iv) podprlo zdravljenje problematičnih in odvisnih uživalcev drog ter njihovo (ponovno) vključevanje v družbo.	6.1 6.2 6.3	2021–2025	Evropska komisija države članice EMCDDA Evropska agencija za zdravila
Ukrep 33. (i) Podpreti inovacije pri zagotavljanju zdravljenja; (ii) izboljšati in spodbujati uporabo elektronskih in mobilnih možnosti za zagotavljanje zdravja ter novih farmakoterapij, da se poveča dostop do zdravljenja zasvojenosti z drogami za vse ciljne skupine, ter (iii) oceniti učinkovitost takih rešitev z možnostjo nadgraditve tistih ukrepov, ki so se izkazali za najučinkovitejše.	6.1 6.2	2021–2025	Evropska komisija države članice EMCDDA Evropska agencija za zdravila
Ukrep 34. Opredeliti fiziologijo zasvojenosti z drogami glede na spol. Opredeliti in zmanjšati ovire za zdravljenje in uporabo drugih storitev za ženske, ki uživajo droge, ter izboljšati možnosti zdravljenja, tako da vključujejo pristope, prilagojene glede na spol. Zagotoviti, da se pri takih storitvah upoštevajo potrebe žensk, na primer da vključujejo podporo za varstvo otrok. Uvesti prizadevanja na terenu, da bi dosegli ženske, ki uživajo droge, in jih seznanili z razpoložljivim zdravljenjem, namenjenim ženskam.	6.2	2021–2025	Evropska komisija države članice EMCDDA
Ukrep 35. Razširiti dokazno podlago pri zagotavljanju zdravljenja, vključno z izboljšanjem razumevanja razsežnosti in trendov pri problematičnem uživanju poživil in marihuane. Izboljšati tudi razumevanje potreb po zdravljenju in tega, kateri so učinkoviti ukrepi pri reševanju težav, povezanih z uživanjem poživil ali marihuane.	6.1 6.2 6.3	2021–2025	države članice EMCDDA Evropska agencija za zdravila
Ukrep 36. Zagotoviti delovno silo za večdisciplinarno zdravljenje (osebje, zaposleno v specialističnih službah, in osebje, ki se ukvarja z vprašanji drog, v splošnih zdravstvenih službah ali službah za socialno pomoč), ki se redno strokovno usposablja, da se upoštevajo spreminjajoče se potrebe ciljne populacije in nov razvoj v našem razumevanju tega, kaj se šteje za učinkovito oskrbo. (i) Spodbujati izmenjavo dobrih praks v smislu osnovnega in tudi specializiranega strokovnega znanja; (ii) podpreti uvedbo standardov kakovosti pri usposabljanju; (iii) spodbujati partnerstva med izvajalci usposabljanja ter (iv) opredeliti učne načrte, ki zajemajo osnovno in napredno usposobljenost.	6.1 6.2 6.3	2021–2025	države članice EMCDDA
Ukrep 37. Nadaljevati in nadalje razvijati uvedbo minimalnih standardov kakovosti EU, ki jih je Svet sprejel leta 2015 5 , ter z dokazi podprtih smernic v nacionalne politike in programe na področju drog.	6.1 6.2 6.3	2021	Evropska komisija države članice EMCDDA

Strateška prednostna naloga 7. Povečati učinkovitost ukrepov za zmanjšanje tveganja in škode, da se zaščiti zdravje uživalcev drog in javnosti

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 38. Razviti, povečati in izboljšati dostop do učinkovitih ukrepov za zmanjšanje škode. Nadalje razširiti izmenjavo dobrih praks na tem področju med državami članicami in s partnerji, kot so tretje države, regije in mednarodne organizacije.	7.1 7.3	2021	Evropska komisija države članice EMCDDA
Ukrep 39. Izboljšati in okrepiti sposobnost opredeljevanja, ocenjevanja in odzivanja na ravni držav članic in EU, med drugim prek sodelovanja z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in prek sistema zgodnjega opozarjanja EU, na izbruhe epidemij ter večje spremembe vedenjskih vzorcev pri uživanju drog in novih psihoaktivnih snovi (NPS).	7.1	2021	Evropska komisija države članice EMCDDA ECDC
Ukrep 40. Spodbujati in podpirati raziskave in inovacije na področju orodij za odkrivanje drog, da se prepreči vožnja pod vplivom drog.	7.4	2021–2025	Evropska komisija države članice EMCDDA
Ukrep 41. Določiti morebitne možnosti politike, kar zadeva vožnjo pod vplivom prepovedanih drog, med drugim z oceno, ali naj se preudarki v zvezi s prepovedanimi drogami vključijo v priporočilo EU o dovoljeni vsebnosti alkohola v krvi za voznike.	7.4	2022	Evropska komisija
Ukrep 42. Povečati razpoložljivost, učinkovito izvajanje, spremljanje in ocenjevanje ukrepov, določenih kot alternativa prisilnim kaznim za storilce, odvisne od drog, kot so (pogojna kazen z možnostjo za) zdravljenje, rehabilitacija in okrevanje ter vključevanje v družbo. Nadgraditi študijo o alternativah prisilnim kaznim za kršitve zakonodaje o drogah in kazniva dejanja, povezana z drogami, ki je bila dokončana leta 2016, na primer z morebitnim priporočilom Komisije o tej temi. Vključiti to razsežnost v politični dialog in sodelovanje s partnerskimi državami.	7.5	2021–2025	Evropska komisija države članice EMCDDA
Ukrep 43. Uvesti in izboljšati ukrepe za zmanjšanje prevelikih odmerkov s smrtnim izidom in brez njega, vključno s povečanjem razpoložljivosti, uporabe in dostopnosti opioidnih antagonistov (nalokson) na ravni skupnosti ter z drugimi ukrepi za zmanjšanje škode in ukrepi politike, ter podpreti oceno učinkovitih pristopov in izmenjavo dobrih praks na tem področju.	7.2 7.6	2021	države članice EMCDDA
Ukrep 44. Okrepiti prizadevanja za izmenjavo forenzičnih in toksikoloških podatkov: (i) izboljšati analitične metode ter preskušati in spodbujati nove tehnike; (ii) izmenjevati dobre prakse in razvijati skupna usposabljanja; (iii) povečati sodelovanje s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije in EMCDDA ter v okviru obstoječih mrež, na primer delovne skupine evropske mreže inštitutov za sodno medicino in evropske mreže carinskih laboratorijev. Razviti in priporočiti v izvajanje sklop evropskih smernic za forenzično toksikologijo v zvezi s preiskavami smrti, povezanih z uživanjem drog.	7.6	2021	Evropska komisija države članice EMCDDA

Strateška prednostna naloga 8. Razviti usklajen in celostni pristop k uživanju drog v zaporih (zmanjšati povpraševanje in omejiti ponudbo)

Ukrepi	Zadevno prednostno področje	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 45. Državam članicam zagotoviti smernice za lažji razvoj usklajenega in celostnega odziva politike na uživanje drog v zaporih.	8.1 8.2	2024	Evropska komisija EMCDDA
Ukrep 46. Izvajati usposabljanja za zaporniško osebje, namenjena boljšemu odkrivanju vnosov drog v zapore, ozaveščanju o tem vprašanju in uvedbi na dokazih utemeljenega z zdravjem povezanega odzivanja na droge v zaporih.	8.2	2023	države članice CEPOL EMCDDA Eurojust

 

Upravljanje, izvajanje in spremljanje agende EU za boj proti drogam

Ukrepi	Časovni okvir	Odgovornost
Ukrep 47. Izboljšati spremljanje, zbiranje podatkov, raziskave, analize in poročanje ter zagotoviti celovite analize, ki so pomembne za stanje na področju drog v EU in trge z drogami, vključno z novimi izzivi glede na razvoj mednarodne politike na področju dovoljene in prepovedane uporabe marihuane. (i) Okrepiti EMCDDA in njeno analitično zmogljivost, tudi v smislu novih in inovativnih tehnologij in metod. (ii) Spodbujati na dokazih utemeljeno ocenjevanje politik in ukrepov na nacionalni ravni, ravni EU ter mednarodni ravni. (iii) Zagotoviti ustrezno podporo mreži nacionalnih kontaktnih točk Reitox EMCDDA tako na področju javnega zdravja kot na področju varnosti, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja.	V teku	Evropska komisija EMCDDA Europol
Ukrep 48. Okrepiti odzive in izboljšati pripravljenost na morebitne prihodnje izzive, in sicer z opredelitvijo spoznanj, pridobljenih med pandemijo COVID-19, ter spremljanjem kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih posledic te pandemije za zagotavljanje storitev, trge z drogami, vzorce uživanja in s tem povezano škodo.	2021	Evropska komisija države članice EMCDDA
Ukrep 49. Spodbujati in krepiti dialog s civilno družbo in njeno vključevanje v izvajanje, ocenjevanje in zagotavljanje prispevka k razvoju politik na področju drog na ravni držav članic, EU in mednarodni ravni.	V teku	Evropska komisija države članice Forum civilne družbe o drogah
Ukrep 50. Prispevati k oblikovanju mednarodne agende o politiki na področju drog v skladu s pristopom in cilji agende EU za boj proti drogam, med drugim s pospešitvijo izvajanja skupnih večstranskih zavez, kot je sklepni dokument posebnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov o svetovni problematiki drog iz leta 2016, in v okviru vmesnega pregleda ministrske deklaracije Komisije Združenih narodov za droge leta 2024.	V teku	Evropska komisija ESZD
Ukrep 51. Zagotoviti, da sta varstvo in spodbujanje človekovih pravic v celoti vključena v odnose EU s tretjimi državami, regijami in mednarodnimi organizacijami ter v zunanjo pomoč, ki jim jo zagotavlja. EU zlasti odločno in jasno nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah, tudi za kazniva dejanja, povezana z drogami.	V teku	Evropska komisija ESZD
Ukrep 52. Pregledati pooblastila EMCDDA na podlagi ocene, zaključene leta 2019 6 .	2021	Evropska komisija
Ukrep 53. Začeti izvajati oceno agende in akcijskega načrta EU za boj proti drogam.	2024	Evropska komisija

Priloga 2

Kazalniki uspešnosti

Kazalnik uspešnosti 1. Organizirani kriminal in nasilje tolp, povezana z drogami (Europol, podatki/kazalnik EMCDDA o umorih, povezanih z drogami, ter študije o nasilju in ustrahovanju s strani tolp ter vpletenosti organiziranega kriminala).

Kazalnik uspešnosti 2. Nastajajoče grožnje na podlagi podatkov iz promptnih in v prihodnost usmerjenih virov (kjer so na voljo), med drugim o količinah zaužitih drog v skupnosti/mestih na podlagi analize odpadne vode v mestih, ki so trenutno vključena v ta projekt (sestavljeni evropski kazalnik EMCDDA, ki temelji na poročanju in barometru EMCDDA; skupina SCORE in EMCDDA; podatki oddelkov za nujno pomoč in ciljno usmerjene študije).

Kazalnik uspešnosti 3. Trendi glede odvzema premoženjske koristi in števila opravljenih finančnih preiskav, uvedenih na podlagi kaznivih dejanj, povezanih z drogami (Europol, EMCDDA in izbrani viri).

Kazalnik uspešnosti 4. Trendi glede števila in količin zaseženih prepovedanih drog, novih psihoaktivnih snovi (NPS) in predhodnih kemijskih sestavin – kazalnik bi moral jasno razlikovati med majhnimi in velikimi zasegi (podatki EMCDDA in Europola o zasegih drog po snoveh: marihuana, heroin, kokain, crack, amfetamini, metamfetamini, MDMA in nove psihoaktivne snovi; podatki Evropske komisije, EMCDDA in Europola o predhodnih sestavinah).

Kazalnik uspešnosti 5. Sistem zgodnjega opozarjanja na nove psihoaktivne snovi (EMCDDA/Europol) in ocena tveganja novih psihoaktivnih snovi (EMCDDA). 

Kazalnik uspešnosti 6. Dojemanje varnosti in zaščite v zvezi s kaznivimi dejanji in nasiljem, povezanimi z drogami, in v smislu drog glede na delež državljanov ter dojemanje razpoložljivosti in dostopnosti – tudi na spletu – prepovedanih drog in novih psihoaktivnih snovi (NPS) v Evropi (po starosti in spolu) (dve študiji Eurobarometra v začetku leta 2021 in leta 2025).

Kazalnik uspešnosti 7. Delež prebivalstva, ki trenutno uživa droge (v zadnjem mesecu), ki je droge zaužil nedavno (v preteklem letu) in ki je kadar koli v življenju zaužil droge (uživanje v življenju), po vrsti droge in starostni skupini (splošna raziskava prebivalstva (EMCDDA)).

Kazalnik uspešnosti 8. Trendi glede starosti ob prvem uživanju prepovedanih drog na podlagi podatkov šolske raziskave ob upoštevanju evropske raziskave o alkoholu in drogah med šolsko mladino (ESPAD), raziskave z zdravjem povezanega vedenja v šolskem obdobju (HBSC) ali drugih ustreznih študij in, kjer je primerno, raziskave o uporabi drog med splošno populacijo (ključni epidemiološki kazalnik EMCDDA).

Kazalnik uspešnosti 9. Trendi glede pridruženih težav in umrljivosti zaradi uživanja drog. Zbirni podatki na podlagi poročil in barometra EMCDDA glede posledic uživanja drog za zdravje. Zajema analizo razpoložljivih podatkov iz uveljavljenih in nastajajočih virov o: trendih z drogami povezanih smrti, nalezljivih boleznih in težavah z zdravjem, povezanih z vedenjem, ki vključuje uživanje drog z vbrizgavanjem in drugo tvegano uporabo drog ali s tem povezana vedenja (EMCDDA).

Kazalnik uspešnosti 10. Ukrepi razpoložljivosti zdravljenja in storitev za zmanjšanje škode. Razpoložljivost in obseg nadomestnega zdravljenja z opioidi, razpoložljivost programov zamenjave injekcijskih igel in brizg ter obseg testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C in zdravljenja za uživalce, ki si droge vbrizgavajo (EMCDDA).

Kazalnik uspešnosti 11. Države članice s celovito in uravnoteženo politiko na področju drog v zaporih – na podlagi števila držav članic z uravnoteženo strategijo na področju drog za zapore (poročila držav članic).

Kazalnik uspešnosti 12. Prispevek k ustreznim ciljem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (letno poročilo Eurostata o spremljanju napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU).

(1)

     Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.

(2)

     Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

(3)

     Za več podrobnosti glej postavko 18 02 77 04 – Pripravljalni ukrep – Spremljanje temnega omrežja, usklajeno na ravni EU, za boj proti kriminalnim dejavnostim, določeno na str. 61 Priloge 3 s proračunskimi pripombami o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih. 

(4)

     Poštna pošiljka: pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je takšni, v kakršni jo izvajalec poštne storitve prenese. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, periodični tisk in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti.

(5)

     Sklepi Sveta o izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2013–2016) glede minimalnih kakovostnih standardov pri zmanjševanju povpraševanja po drogah v Evropski uniji 11985/15.

(6)

     Za več informacij glej Droge in zasvojenost z drogami – razširitev pooblastil Evropskega centra za spremljanje: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12432-Revision-of-the-mandate-of-the-European-Monitoring-Centre-for-Drugs-and-Drug-Addiction .