(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 5 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po načrtih za pripravljenost na krize v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 6 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Luksemburg je pozvan, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Luksemburg je 30. aprila 2020 predložil nacionalni reformni program za leto 2020, 29. aprila 2020 pa program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)Za Luksemburg trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast.

(11)V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 2,2 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 8,5 % BDP v letu 2020. Primanjkljaj naj bi se v letu 2021 zmanjšal na 3,0 % BDP. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po povečanju na 22,1 % BDP v letu 2019 še povečal na 28,7 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(12)Luksemburg je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejel proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 5,5 % BDP. Ti ukrepi vključujejo: krepitev storitev zdravstvenega varstva, podporo za podjetja v težavah, vračljiva posojila in sheme skrajšanega delovnega časa, tudi za samozaposlene in čezmejne delavce. Poleg tega je Luksemburg napovedal ukrepe, ki ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, vendar bodo prispevali k podpiranju likvidnosti podjetij. Ti ukrepi vključujejo odloge plačila davkov, posojila malim in srednjim podjetjem v začasnih finančnih težavah in poroštva. V nasprotju s programom stabilnosti za leto 2020 Komisija meni, da bo učinek svežnja manjši, saj odlogov plačila davkov in vračljivih posojil ne upošteva kot diskrecijske ukrepe s proračunskim učinkom. Organi kljub temu menijo, da bo del odlogov plačila neposrednih davkov v končni fazi imel proračunski učinek, ki je tudi vštet v zgoraj navedeni znesek v višini 5,5 % BDP. Poleg tega se del stroškov v povezavi s shemami skrajšanega delovnega časa obravnava kot del delovanja avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je sprejel Luksemburg, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(13)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Luksemburga v letu 2020 beležil primanjkljaj v višini 4,8 % BDP, v letu 2021 pa presežek v višini 0,1 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letih 2020 in 2021 ostal pod 60 % BDP. Program za stabilnost temelji na previdnejših predpostavkah za prihodke in odhodke kot napovedi Komisije.

(14)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Luksemburg v letu 2020 presegel prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno.

(15)Luksemburg ima enega od najuspešnejših zdravstvenih sistemov v EU. Vendar 49 % zdravnikov in 62 % zdravstvenih delavcev prihaja iz drugih držav, zato je sistem precej nad pragom kritične ranljivosti (glede na kazalnik Svetovne zdravstvene organizacije). Zaradi tega bi lahko na luksemburški zdravstveni sistem v času krize vplivale morebitne enostranske odločitve sosednjih držav. Luksemburg je moral v rekordnem času sprejeti kratkoročne ukrepe za izboljšanje odpornosti svojega zdravstvenega sistema glede na krizo zaradi COVID-19, na primer mobilizacijo zdravstvene infrastrukture in postavitev začasnega priključka bolnišnici, pa tudi zagotovitev nastanitve za čezmejne zdravstvene delavce in njihove družine v Luksemburgu.

(16)Zdravstveni sistem naj bi se v prihodnje soočal z vse večjimi izzivi, poleg naraščajočega števila nezasedenih delovnih mest za zdravstvene delavce v zadnjih letih. V naslednjih 15 letih naj bi se povečalo povpraševanje po zdravstvenih storitvah zaradi staranja prebivalstva in predvidenih upokojitev 59 % do 69 % zdravstvenega osebja. Inovacije v naboru znanj in spretnosti in razvoj strokovnih vlog ter delitev in nadomeščanje nalog bodo imeli pomembno vlogo pri ohranjanju privlačnosti zdravstvenega sektorja za delo. Splošneje bi bilo mogoče izboljšati upravljanje zdravstvenega sistema, tudi kar zadeva sodelovanje s sosednjimi državami, vlada pa je pravkar pričela obsežno reformo. Čeprav Luksemburg že ima napredno digitalno infrastrukturo, pa so še vedno v teku prizadevanja za izvedbo rešitev e-zdravja, kot so digitalne rešitve za povračilo stroškov ponudnikom. Luksemburg se močno osredotoča na digitalne tehnologije, kot so superračunalništvo, umetna inteligenca, blokovna veriga in velepodatki, ter lahko te zmogljivosti izkoristi, da prek sodelovanja na ravni Unije pomembno prispeva k raziskavam za nevtralizacijo virusa in zmanjšanje števila okužb. Luksemburg je vzpostavil tudi novo shemo podpore za projekte naložb v raziskave in razvoj proizvodov za boj proti COVID-19, ki so potrebni za učinkovito reševanje trenutnega izbruha z razvojem učinkovitega zdravljenja in cepiv.

(17)Glede na napoved Komisije naj bi se brezposelnost v letu 2020 povišala na 6,4 %, leta 2021 pa ponovno znižala na 6,1 %. Luksemburg je sprejel več ukrepov za ohranjanje zaposlitev, zlasti v zvezi s „chômage partiel“. Zaradi nove sheme minimalnega dohodka (REVIS – „revenu d'inclusion sociale“) se je že povečalo število registriranih brezposelnih pri javnem zavodu za zaposlovanje, saj je od januarja 2019 registracija upravičencev obvezna, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti ranljivejšim skupinam, kot so starejši in nizko kvalificirani delavci. Te ranljivejše osebe bi bile najbolj prizadete zaradi vse večje konkurence na trgu dela kot posledice krize zaradi COVID-19. Druge ranljive osebe, ki jih je prizadela kriza, so lahko začasni delavci, pa tudi nizko kvalificirani delavci na splošno. Nizka stopnja zaposlenosti starejših delavcev je še naprej strukturni problem v Luksemburgu in vpliva tudi na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema, kar se je upoštevalo pri priporočilih za Luksemburg v prejšnjih letih. V sedanjih razmerah se starejši delavci zaradi krize soočajo z dodatnimi tveganji odpuščanja, zato je bolj kot kadar koli prej pomembno, da se poveča njihova prilagodljivost za druga delovna mesta in sektorje, tudi z izpopolnjevanjem in prekvalifikacijo. Luksemburg je na področju socialne vključenosti blizu povprečja EU, vendar kazalniki neenakosti in revščine zaposlenih zadnja leta slabijo, priložnosti za študente pa so še naprej močno odvisne od njihovega socialno-ekonomskega ozadja. V tem okviru bi bilo treba podpreti zlasti ranljivejše skupine pri soočanju s socialnimi učinki krize.

(18)Luksemburg je v podporo podjetjem med krizo zaradi COVID-19, zlasti malim in srednjim podjetjem, vključno s samozaposlenimi in mikropodjetji, v svoj stabilizacijski načrt vključil več ukrepov. Trgovina na drobno je eden od najbolj prizadetih sektorjev zaradi upada povpraševanja in trenutnih ukrepov, ki so številnim podjetjem povsem preprečili ali močno omejili poslovanje. Regulativna prožnost bi lahko spodbudila ponovni zagon aktivnosti na področju trgovine na drobno po krizi. Poleg tega bi bilo koristno, da se mala in srednja podjetja podpre pri sprejemanju digitalnih tehnologij, ki zagotavljajo neprekinjeno poslovanje, kot je e-trgovanje. V celotnem obdobju okrevanja bi bilo treba ohraniti ustrezne ukrepe in jih odpraviti postopoma na prožen način, hkrati pa opredeliti najbolj prizadete sektorje, da se pripravijo posebni podporni načrti, ki jim bodo omogočili, da si v fazi okrevanja opomorejo. Pri izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Po najhujši fazi krize lahko reforma insolvenčnega okvira Luksemburga v podporo prehodu in ustanavljanju novih malih in srednjih podjetij v sektorjih, ki spodbujajo rast, podjetjem pomaga pridobiti drugo priložnost, če jim stečaj ne grozi po lastni krivdi.

(19)Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami, zlasti v digitalnem in zelenem sektorju. Luksemburg je že začel izvajati pobude za spodbujanje digitalizacije in inovacij, vendar so tehnološka integracija v poslovnem sektorju in zasebne naložbe ter digitalizacija javnih storitev še vedno majhne glede na visok potencial in prizadevanja države za prehod na podatkovno gospodarstvo. Naložbe v digitalizacijo, napredna digitalna znanja in spretnosti ter inovacije, vključno z razvojem celostne strategije za raziskave in inovacije, bodo bistveni za podporo malim in srednjim podjetjem ter povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. Tudi okrevanje bi bilo treba nadalje podpirati s spodbujanjem ambicioznih kratkoročnih zelenih naložb. Ključnega pomena so lahko nadaljnji ukrepi na področju trajnostnega prometa, vključno z železnico, trajnostne gradnje, zlasti v zvezi z energijsko učinkovitostjo stavb, tako obstoječih kot tudi novih, in obnovljivi viri energije. To bi pripomoglo k zagotavljanju močne zelene spodbude in podprlo Luksemburg pri premoščanju vrzeli pri doseganju ciljev za leto 2030 glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, tudi s pripravami na podnebno nevtralnost. Še vedno je nujna nadaljnja opredelitev naložbenih potreb in finančnih virov za naložbe, tudi glede na učinek izbruha COVID-19 na gospodarstvo in javne finance. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Luksemburgu lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi. To bi Luksemburgu omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(20)Luksemburg se sooča s precejšnjim tveganjem pranja denarja zaradi velikega pritoka neposrednih tujih naložb in zaradi prisotnosti zapletenih pravnih struktur s tujimi podporniki. To tveganje se odraža v nacionalni oceni tveganja, zlasti v zvezi s strokovnjaki, ki izvajajo storitve za podjetja in sklade ali investicijske storitve. Pomanjkljivosti pri uporabi okvira za boj proti pranju denarja s strani teh strokovnjakov so privedle do neustreznih analiz tveganja in nizke stopnje poročanja o sumljivih dejavnostih. Intenzivnost nadzora teh strokovnjakov ne zadostuje za odpravo teh pomanjkljivosti. Za podjetja je bil vzpostavljen nacionalni register dejanskih lastnikov, da bi se omejila tajnost in opredelili dejanski lastniki. Kakovost zagotovljenih informacij in učinkovitost registra je treba spremljati skozi čas.

(21)Boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ostaja ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti in pravičnosti davčnih sistemov, kot je potrjeno v priporočilu za euroobmočje za leto 2020. Učinki prelivanja strategij davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje med državami članicami zahtevajo usklajene ukrepe nacionalnih politik, ki dopolnjujejo zakonodajo Unije. Luksemburg je sprejel ukrepe za obravnavo agresivnega davčnega načrtovanja z izvedbo predhodno dogovorjenih mednarodnih in evropskih pobud, vendar visoka raven plačil dividend, obresti in licenčnin kot odstotek BDP kaže, da podjetja davčne predpise države izrabljajo za agresivno davčno načrtovanje. Večina neposrednih tujih naložb je v lasti subjektov za posebne namene. Odsotnost davčnih odtegljajev od v tujino plačanih obresti in licenčnin (tj. plačila rezidentov EU rezidentom tretjih držav) ter oprostitve davčnih odtegljajev od plačanih dividend v nekaterih okoliščinah lahko privedejo do tega, da se ta plačila izognejo vsakršni obdavčitvi, če tudi v jurisdikciji prejema niso obdavčena. Luksemburg je v skladu s svojo zavezo, da bo uvedel zaščitne ukrepe glede teh jurisdikcij, predložil osnutek zakona, ki uvaja neodbitnost plačil obresti in licenčnin v jurisdikcije, vključene na seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami za davčne namene.

(22)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(23)Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja spodaj navedenih priporočil bo Luksemburg prispeval k napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.