SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

o tretji oceni uporabe začasne omejitve nenujnih potovanj v EU

I. Uvod

Pandemija COVID-19 je po vsej Evropski uniji povzročila izredne zdravstvene razmere brez primere. Varovanje javnega zdravja je postalo najpomembnejša prednostna naloga tako za EU kot za njene države članice.

Vse države članice so sprejele ukrepe za omejitev učinkov virusa. Sprejeti ukrepi so bili potrebni za varovanje zdravja in dobrega počutja naših državljanov in državljank, vendar so obenem imeli resne posledice svobodo gibanja znotraj EU ter za delovanje in celovitost schengenskega območja. Večina držav članic in pridruženih schengenskih držav je uvedla začasne kontrole na notranjih mejah in ukrepe, ki omejujejo prosto gibanje po EU.

Enotno območje, ki temelji na prostem gibanju in odsotnosti kontrol na notranjih mejah, kakršno je schengensko območje, potrebuje skupno in dosledno usklajeno politiko o zunanjih mejah EU, sedanja pandemija pa še bolj kot sicer terja dosleden in enoten pristop do tretjih držav, pri čemer je glavni cilj varovanje javnega zdravja. Evropska komisija od začetka pandemije počne vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila enotno ukrepanje vseh držav članic EU in pridruženih schengenskih držav 1 .

Voditelji in voditeljice držav oziroma vlad Evropske unije so 10. marca 2020 poudarili potrebo po skupnem evropskem pristopu v zvezi s COVID-19. Komisija je 16. marca 2020 sprejela sporočilo 2 , v katerem je priporočila začasno omejitev nenujnih potovanj iz tretjih držav na območje EU+ 3 . Temu priporočilu je 17. marca 2020 sledil dogovor o usklajenem ukrepanju na zunanjih mejah na podlagi priporočila Komisije. Od takrat so vse države članice EU (razen Irske) in pridružene schengenske države (v nadaljnjem besedilu: države članice) sprejele nacionalne odločitve za izvajanje omejitve potovanj.

Komisija je 8. aprila 2020 4 in 8. maja 2020 5 sprejela nadaljnji dve sporočili. V zadnjem je Komisija države članice pozvala k podaljšanju omejitve potovanj do 15. junija 2020.

Začasna omejitev potovanj se uporablja za vsa nenujna potovanja iz tretjih držav na območje EU+ 6 . Da bi učinek omejitve omejili na potrebni minimum, je priporočilo izvzelo določene kategorije potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati 7 .

Priporočeno obdobje za ohranitev omejitev potovanj na zunanjih mejah se izteče 15. junija 2020, zato to sporočilo ponuja pristop postopnega in usklajenega odpravljanja teh omejitev potovanj na podlagi sklopa skupnih načel in meril za opredelitev tretjih držav, za katere je mogoče odpraviti omejitev nenujnih potovanj v območje EU+.

II. Razvoj in ocena sedanjega stanja

Predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta sta 15. aprila 2020 predstavila Skupni evropski časovni načrt za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19 8 . V njem je določeno, da naj bi se kontrole na notranjih mejah postopno in usklajeno odpravile, preden bo mogoče v drugi fazi sprostiti začasne omejitve na zunanjih mejah in bodo lahko osebe, ki nimajo prebivališča v EU, spet potovale v EU tudi v nenujnih primerih.

Komisija je v skladu s temi načeli 13. maja predstavila sporočilo z naslovom „Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah“ 9 , in sicer kot del svežnja podpornih ukrepov v zvezi s turizmom in prometom. V njem je določila pristop usklajenega, uravnoteženega in postopnega odpravljanja omejitev potovanj na notranjih mejah in, za obdobje po tem, kot drugo fazo opredelila konec omejitev nenujnih potovanj v območje EU+ prek zunanje meje. Vrstni red je bil sicer jasno opredeljen, vendar se lahko za oba procesa uporablja na splošno podoben pristop in podobna merila glede na epidemiološko stanje, zajezitvene ukrepe, vključno z omejevanjem fizičnih stikov, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih vidikov.

Ministri za notranje zadeve so na seji 5. junija 2020 razpravljali o odzivu na pandemijo COVID-19 in o korakih za odpravo novih omejitev. Soglašali so, da so države članice in institucije EU sicer tesno sodelovale, da bi omejile širjenje virusa, vendar usklajevanje še naprej ostaja bistvenega pomena tudi zdaj, ko se stanje izboljšuje. Predsedstvo je tudi ugotovilo, da bo večina držav članic do 15. junija odpravila kontrole na svojih notranjih mejah in s tem povezane omejitve potovanj, ostale pa jim bodo sledile do konca meseca. Ministri so razpravljali tudi o tem, kako dolgo bi bilo treba ohraniti omejitve potovanj v EU, kar zadeva vstop državljanov tretjih držav, ter katera merila in ukrepe bi bilo mogoče uporabiti, ko bi se omejitve začele odpravljati. Soglašali so, da je potreben enoten pristop k postopnemu odpravljanju omejitev nenujnih potovanj v EU ob uporabi jasnih meril, in pozvali Komisijo, naj predlaga nadaljnje korake za usklajeno odpravljanje omejitev na zunanjih mejah.

Na območju EU+ je opaziti nepretrgan pozitiven trend v zvezi z epidemiološkim stanjem. V zadnjih 14 dneh je bilo na območju EU+, razen v nekaj regijah, zabeleženih po manj kot 100 novih okužb na 100 000 prebivalcev 10 . V skladu s sporočilom z dne 13. maja in priporočili v njem se lahko za vse države članice zdaj šteje, da so v prešle najmanj v fazo 1, kot je opredeljena v sporočilu (tj. postopoma so se začele odpravljati omejitve potovanj in kontrole na notranjih mejah).

Nekaj držav članic je že odpravilo kontrole na notranjih mejah in omejitve prostega gibanja znotraj EU, vključno z zahtevami glede karantene po potovanju, da se omogoči tako gibanje, druge pa nameravajo to storiti po 15. juniju 2020. Komisija močno spodbuja preostale države članice, naj do 15. junija 2020 dokončajo postopek odprave kontrol na notranjih mejah in omejitev prostega gibanja znotraj EU.

Komisija meni, da po tem datumu glede na trenutno izboljšanje epidemiološkega stanja na območju EU+ in v številnih državah po vsem svetu omejitve potovanj na zunanjih mejah niso več potrebne za vse tretje države in bi jih bilo mogoče začeti postopoma odpravljati. Ta proces bi moral potekati na podlagi jasnih meril in ob stalnem spremljanju. V skladu s skupnim načrtom bi bilo treba takšne omejitve potovanj za osebe s stalnim prebivališčem v teh državah odpraviti šele po odpravi kontrol na notranjih mejah in omejitev prostega gibanja znotraj EU. Za preostale tretje države, ki še ne izpolnjujejo meril, bi se še naprej uporabljale omejitve nenujnih potovanj, in sicer z izvzetji iz sporočila z dne 16. marca.

Obenem pa so izkušnje preteklih mesecev pokazale, da je treba razširiti kategorije izvzetih potnikov. Državljanom EU, državljanom pridruženih schengenskih držav in državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, ter njihovim družinskim članom, bi morali dovoliti potovanje v območje EU+ za kateri koli namen, ne le za vrnitev domov. Če potujejo iz tretjih držav, za katere se še vedno uporabljajo omejitve nenujnih potovanj, je to lahko pogojeno z zdravstvenimi zahtevami namembnih držav članic, kot je samoosamitev.

Seznam potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, bi bilo treba razširiti tako, da bi vključeval tudi osebe, ki potujejo zaradi študija, in tuje visokokvalificirane delavce, če je njihova zaposlitev potrebna z gospodarskega vidika in dela ni mogoče odložiti ali opraviti v tujini.

Komisija zato priporoča, naj se v primerih, ko začasne omejitve nenujnih potovanj v EU niso odpravljene, izvzetja prilagodijo, kot je opredeljeno v točki VII (Sklep).

III. Načela

Vse potrebne usklajene odločitve držav članic v zvezi z odpravo začasne omejitve nenujnih potovanj v EU bi morale temeljiti na naslednjih vodilnih načelih:

(I)Nediskriminacija: prebivališče kot odločilni dejavnik

Ob odločanju, ali se začasna omejitev nenujnih potovanj v EU uporablja za državljana tretje države, bi moral biti odločilni dejavnik prebivališče v tretji državi, za katero so bile odpravljene omejitve nenujnih potovanj (in ne državljanstvo).

(II)Prožnost

Jasno bi moralo biti, da bodo odločitve o odpravi omejitev v skladu z mehanizmom usklajevanja, kot je opredeljen v nadaljevanju, vselej ohranile polno prožnost. To pomeni, da bo vedno mogoče po potrebi sprejeti odločitve o ponovni uvedbi omejitev potovanj za določeno tretjo državo, če pogoji s kontrolnega seznama ne bodo več izpolnjeni in zlasti če se poslabša epidemiološko stanje oziroma se spremeni stanje glede vzajemnosti.

(III) Skupen in usklajen pristop

Zdaj, ko se odpravljajo omejitve potovanj in kontrole na notranjih mejah EU, se lahko začne druga faza postopka iz skupnega načrta. Države članice bi morale v skladu s svojimi pristojnostmi na področju meja začeti razpravo o seznamu držav, za katere bodo odpravile omejitve potovanj. Odločitve bodo lahko učinkovite le, če jih bodo vse države članice hkrati in enotno sprejele ter izvajale za vse zunanje meje.

Napovedi nekaterih držav članic, da bodo brez posvetovanja z drugimi državami članicami odpravile omejitve na zunanji meji za svojo državo, resno ogrožajo celovitost schengenskega območja. Prosto gibanje državljanov tretjih držav, ki vstopijo v schengensko območje, pomeni, da lahko take odločitve ene države članice vplivajo na druge. Zato je pomembno, da se odločitve o odpravi omejitev potovanj sprejmejo v okviru mehanizma usklajevanja, kot je določen v nadaljevanju.

IV. Merila in kontrolni seznam

Glede na dejstvo, da je epidemiološko stanje v številnih tretjih državah še vedno kritično, in glede na sprejete ukrepe ter zmogljivosti teh držav za zajezitev širjenja virusa na tej stopnji ni mogoče odpraviti omejitve nenujnih potovanj na območje EU+ na splošno. Komisija zato predlaga pristop za postopno in usklajeno odpravljanje omejitev potovanj.

Da bi pri tem zagotovili jasen, pregleden in skladen pristop, morajo biti nacionalne odločitve usklajene ter temeljiti na skupnih in objektivnih merilih. Razprava o teh merilih je potekala na več sestankih „informacijske skupine za COVID-19 – notranje zadeve“. Države članice so svoja stališča o tem izrazile v vprašalniku, pri čemer se razume, da morajo biti merila dovolj prožna, da bi se lahko uporabljala za zelo veliko skupino tretjih držav (±170). Razpoložljivost in zanesljivost podatkov iz tretjih držav sta izjemno pomembni in bi ju bilo treba obravnavati kot ključno merilo, saj je odločitve mogoče sprejemati le, če izhajajo iz jasnih in točnih podatkov.

Čeprav bo morda treba upoštevati tudi gospodarske in družbene vidike, bi moral razmislek o odpravi omejitev potovanj na zunanjih mejah temeljiti na naslednjih merilih, ki se na splošno ujemajo z merili iz sporočila z dne 13. maja:

(I)Ocena približevanja epidemiološkega stanja in odziva na COVID-19 v tretji državi

Omejitve potovanj bi bilo treba najprej odpraviti za tretje države, ki imajo primerljivo ali boljše epidemiološko stanje, kot je povprečje na območju EU+, in kjer so na voljo zadostne zmogljivosti. Za to bi morali biti razpoložljivi podatki za tretjo državo dovolj zanesljivi, da omogočajo sprejemanje odločitev. Omejitve potovanj ne bi smele biti odpravljene za tretje države, v katerih je stanje slabše od povprečja na območju EU+.

Ključna merila v zvezi s tretjo državo bi bilo treba oceniti na podlagi razpoložljivih podatkov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in drugih virov, vključno s:

̶številom novih okužb na 100 000 prebivalcev,

̶trendom gibanja stopnje novih okužb, ter

̶splošnim odzivom države na COVID-19 ob upoštevanju razpoložljivih informacij o vidikih, kot so testiranje, nadzor, sledenje stikom, zajezitev širjenja, zdravljenje in poročanje.

(II)Uporaba zajezitvenih ukrepov med potovanji, vključno z omejevanjem fizičnih stikov ob sočasni graditvi in ohranjanju zaupanja

Pogoj za odpravo omejitev potovanj je zmožnost zagotoviti, da se bodo zajezitveni ukrepi, kot je omejevanje fizičnih stikov, upoštevani na celotnem potovanju, od odhodnega do namembnega kraja, vključno med morebitnim tranzitom prek območij z visokim tveganjem. Če je omejevanje fizičnih stikov težje zagotoviti, bi bilo treba uvesti dodatne nediskriminatorne in sorazmerne zaščitne ukrepe, ki bi ustvarili enakovredno raven zaščite, in sicer v skladu s priporočili Komisije, ki so bila izdana za sektor prevoza in gostinstva 11 .

Drugi vidik, ki ga je treba upoštevati, je, do katere stopnje se lahko pričakuje, da se bo zadevna tretja država uporabljala kot tranzitna točka za potnike iz tretjih držav, ki še ne izpolnjujejo meril.

(III) Vzajemnost in informacije za potnike

Številne tretje države so tudi uvedle omejitve potovanj za državljane, ki prihajajo iz EU. Da bi dosegli enako obravnavo državljanov EU, bi morala tudi tretja država odpraviti omejitve potovanj v zvezi z EU, da bi imeli obe strani enako ali podobno ureditev potovanj. To bi moralo veljati za vse države EU in schengenske države in ne selektivno.

Upoštevati bi bilo treba informacije za potnike, ki jih v zvezi z zadevno tretjo državo izdajo države članice, glede na to, da bo vzajemna odprava omejitev za potovanja verjetno povzročila povečanje potovanj iz EU v zadevno tretjo državo. Epidemiološko stanje v tretji državi bi moralo biti dovolj stabilno, da se lahko z zadostno gotovostjo izključi obsežna repatriacija državljanov v prihodnjih mesecih.

(IV) Kontrolni seznam

Navedena merila so podlaga za kontrolni seznam v Prilogi, namenjen uporabi za potrebno usklajeno odločitev držav članic. Namen kontrolnega seznama je doseči dogovor med državami članicami in s tem skupni pristop znotraj območja EU+ v zvezi z oceno, ali razmere v tretji državi in ukrepi, sprejeti za boj proti virusu, zadostujejo za odpravo omejitve nenujnih potovanj na območje EU+. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z usklajevanjem tega postopka so navedene v poglavju V „Mehanizem usklajevanja“.

Države članice bi morale potnike obvestiti tudi o obveznosti upoštevanja nacionalnih pravil o zajezitvenih ukrepih ali pravil o omejevanju fizičnih stikov. To bi bilo mogoče doseči na primer z enotnim in dostopnim spletiščem, na katerem bi potniki lahko vnaprej pridobili informacije. Poleg tega bi za zagotavljanje, da bodo državljani ob vstopu na njihovo ozemlje prejeli ustrezne informacije in, kadar je možno, samodejno sporočilo SMS, ki bo vsebovalo informacije o nacionalni ali regionalni informacijski točki v zvezi s posebnimi ukrepi in omejitvami, ki se uporabljajo v času pandemije COVID-19, ter informacije o tem, na koga se obrniti, če se pri njih pojavijo simptomi COVID-19. Komisija bo države članice podprla pri zagotavljanju, da državljani in potniki dobijo vse potrebne informacije 12 .

V. Mehanizem usklajevanja

Komisija in države članice so si od začetka izbruha redno izmenjevale informacije in dobre prakse prek različnih forumov, vključno na tehnični ravni prek „informacijske skupine za koronavirus/COVID-19 – notranje zadeve“ in odbora za zdravstveno varnost. Komisija bo zato še naprej podpirala forume za izmenjave, da bi olajšala in pripravila potrebno usklajeno odločitev držav članic v zvezi z opredelitvijo tretjih držav, za katere se postopno začne odpravljati omejitve potovanj na zunanjih mejah, in sicer na podlagi podatkov iz vseh ustreznih virov, vključno z npr. ECDC in SZO.

Bistveno je tudi, da obstaja jasna osrednja točka, kateri se sporočajo vsi ukrepi, ki so jih sprejele države članice in s katerimi se seznanijo Komisija in druge države članice. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati za zanesljivo in usklajeno obveščanje in izmenjavo informacij s tretjimi državami. V te dejavnosti bodo vključene delegacije EU, ki jih bodo tudi podpirale.

Da bi se ta proces nadaljeval, Komisija predlaga, da se po prvi oceni na nacionalni ravni, ki temelji na razpoložljivih podatkih ECDC, SZO in drugih relevantnih virov, kontrolnem seznamu iz Priloge in informacijah, ki so jih zagotovile delegacije Evropske službe za zunanje delovanje, opravi prva razprava v „informacijski skupini za koronavirus/COVID-19 – notranje zadeve“, da se pripravi osnutek seznama držav, za katere bi se omejitve potovanj lahko odpravile. Priprava konkretnega usklajenega pristopa in nadaljnje posodabljanje seznama držav bi morala potekati v okviru obstoječega in dobro delujočega okvira enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR), in sicer ob upoštevanju dinamičnosti takega procesa in potrebe po rednem posodabljanju.

Na podlagi izida razprav v okviru IPCR Komisija pozove Svet, naj ukrepa, da bi schengenske države članice skupaj s pridruženimi schengenskimi državami sprejele konkreten usklajen pristop glede seznama držav, za katere se lahko po 1. juliju odpravijo omejitve potovanj. Ta seznam bi bilo treba redno posodabljati in redno komunicirati s tretjimi državami, da se pojasni splošni postopek EU.

Komisija priporoča, da države članice za vse tretje države, ki niso na tem seznamu, podaljšajo omejitev nenujnih potovanj, dokler se ne uvrstijo na seznam držav, za katere bi se omejitve potovanj bi se lahko odpravile. Seznam bi bilo treba redno posodabljati v skladu z merili iz tega sporočila, omejitev potovanj pa bi bilo treba oceniti v skladu z nadaljnjim razvojem.

Upravljanje zunanjih meja je odgovornost, ki jo države članice izvajajo v svojem interesu in v interesu vseh držav članic. Enostranske odločitve držav članic, da odpravijo omejitve za prihode rezidentov iz dodatnih tretjih držav, ki se ne opredelijo v skladu z usklajenim pristopom, pomenijo dodatno odgovornost za zadevne države članice, in sicer zaradi načela prostega gibanja znotraj schengenskega območja in najpomembnejše prednostne naloge varovanja javnega zdravja v EU, zato bi jih bilo treba sprejeti le ob posvetovanju z drugimi državami članicami in bi morale biti izjema.

VI. Sosednje države EU

Komisija je izrazila pripravljenost, da bi regijo Zahodnega Balkana tesno povezala z izvajanjem Skupnega evropskega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19. Poleg obveznosti financiranja, ki jo je EU sprejela za podporo okrevanju Zahodnega Balkana po COVID-19, bi morala biti okrepitev povezljivosti in boljši dostop do trga EU med ključnimi rezultati, ki bi omogočili tesnejše gospodarsko povezovanje med to regijo in EU.

Epidemiološko stanje v tej regiji je enako ali boljše kot v EU. Skupno število primerov v celotni regiji je bistveno manjše kot v EU.

Poleg tega Komisija ob upoštevanju pomena regije v zvezi s prevozom, obnovo in ponovnim začetkom opravljanjem turističnih dejavnosti, vključno s čezmejnim prometom / prometom čez razmejitveno črto, priporoča, da se že začnejo odpravljati omejitve na zunanjih mejah EU za države v tej regiji ob izteku trenutnega podaljšanja, tj. 1. julija 2020.

Državljani San Marina, Andore, Monaka in Vatikana/Svetega sedeža bi morali biti pri uporabi omejitev nenujnih potovanj v skladu z Navodili o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko 13 izenačeni z državljani držav članic. Zato bi morale države članice EU dovoliti vstop državljanom teh držav in državljanom tretjih držav, ki tam prebivajo, da se lahko vrnejo domov. Nadaljnje ukrepanje v zvezi s temi evropskimi mikrodržavami tako ni potrebno.

VII. Sklep

Trenutno je postopek v zvezi z odpravo omejitev potovanj in kontrol na notranjih mejah v EU v polnem teku. Omejitve na zunanjih mejah EU bi bilo treba odpraviti v drugi fazi v skladu z zgoraj navedenim pristopom.

Bistveno je vzporedno in usklajeno ukrepanje na zunanjih mejah območja EU+. Za zagotovitev učinkovitosti teh ukrepov jih morajo na dosledno usklajen in enoten način izvajati vse države članice na vseh zunanjih mejah. Komisija bo v zvezi s tem podprla IPCR pri oblikovanju seznama držav, za katere bodo države članice usklajeno in postopno odpravile omejitve potovanj, in sicer na podlagi rednega posodabljanja seznama. Na podlagi izida razprav v okviru IPCR Komisija pozove Svet, naj ukrepa, da bi schengenske države članice skupaj s pridruženimi schengenskimi državami sprejele usklajeno odločitev o seznamu držav, za katere se lahko po 1. juliju 2020 odpravijo omejitve potovanj. Ta seznam bi bilo treba redno posodabljati.

Komisija opozarja, da za države, za katere je bilo sklenjeno, da se omejitve na zunanji meji odpravijo, seveda še vedno obstaja možnost, da se zavrne vstop državljanom tretjih držav, če predstavljajo nevarnost za javno zdravje, in sicer v skladu s pogoji za vstop, določenimi v zakoniku o schengenskih mejah 14 . Poleg tega bi morale države članice upoštevati tudi protokol za varnost v letalstvu v zvezi s COVID-19 15 , ki sta ga izdala Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC), ter premisleke o ukrepih v zvezi s potovanji za zmanjšanje širjenja COVID-19 na območju EU/EGP, ki so bili objavljeni v poročilu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) 16 .

Komisija priporoča:

·da se uporaba trenutnih omejitev nenujnih potovanj v Evropsko unijo podaljša do 30. junija 2020. Ob uporabi mehanizma usklajevanja iz poglavja V bi morale Komisija in države članice vmesno obdobje uporabiti za pripravo seznama tistih tretjih držav, za katere se lahko omejitve potovanj odpravijo po 1. juliju 2020. Seznam bi bilo treba redno posodabljati v skladu z merili iz tega sporočila. Komisija priporoča, da države članice za vse tretje države, ki do 30. junija ne bodo na tem seznamu, podaljšajo omejitev nenujnih potovanj, dokler se ne uvrstijo na seznam držav, za katere bi se omejitve potovanj bi se lahko odpravile,

·da se 1. julija 2020 odpravijo omejitve nenujnih potovanj iz naslednjih držav/partnerjev:

oAlbanija,

oBosna in Hercegovina,

oKosovo 17 ,

oČrna gora,

oSeverna Makedonija,

oSrbija.

Za države, za katere ni bila sprejeta odločitev o koncu začasne omejitve nenujnih potovanj v EU, bi bilo treba izjeme 18 spremeniti, kot sledi:

a)državljani EU in državljani pridruženih schengenskih držav ter državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, in njihovi družinski člani bi morali biti izvzeti iz omejitve potovanj, ne glede na to, ali se vračajo domov ali ne. Vseeno pa lahko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kot so zahteva po samoosamitvi takih oseb, ob povratku iz tretje države, za katero se začasna omejitev nenujnih potovanj ohrani, ali podobni ukrepi, če enake zahteve naložijo tudi svojim državljanom;

b)posebne kategorije potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati 19 , bi bilo treba razširiti, da vključujejo tudi:

·državljane tretjih držav, ki potujejo zaradi študija;

·visokokvalificirane delavce, če je njihova zaposlitev potrebna z gospodarskega vidika in dela ni mogoče odložiti ali opraviti v tujini.

(1) Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

(2) COM(2020) 115 z dne 16. marca 2020.

(3) „Območje EU+“ vključuje vse schengenske države članice (vključno z Bolgarijo, Ciprom, Hrvaško in Romunijo) ter štiri pridružene schengenske države. Vključuje tudi Irsko in Združeno kraljestvo, če se odločita za uskladitev ukrepov.

(4) COM(2020) 148 z dne 8. aprila 2020.

(5) COM(2020) 222 z dne 8. maja 2020.

(6) Da se zaščitijo njihove pravice, so iz uporabe omejitve nenujnih potovanj, če potujejo z namenom vrnitve domov, izvzeti državljani sodelujočih držav v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite med vračanjem na letih za repatriacijo, ki jih izvaja ta mehanizem, pa tudi njihovi družinski člani in državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU.

(7) Te bi morale vključevati:

(8) https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/communication_-_a_european_roadmap_to_lifting_coronavirus_containment_measures_0.pdf .

(9) C(2020) 3250 final z dne 13. maja 2020.

(10) Glej podatke na spletišču ECDC https://qap.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/COVID-19.html .

(11) C(2020) 3139 in C(2020) 3251.

(12) Spletišče in aplikacija „Re-open“ za državljane in turiste, ki bosta državljanom zagotavljali podatke o prometu, javnem zdravju, turizmu, ki jih bodo posredovale države članice.

(13) C(2020) 2050 z dne 30. marca 2020.

(14) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).

(15) https://www.easa.europa.eu/document-library/general-publications/covid-19-aviation-health-safety-protocol .

(16) Na voljo na: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/considerations-travel-related-measures-reduce-spread-covid-19-eueea .

(17) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(18) Kot so navedene v Sporočilu COM(2020) 115.

(19) Glej opombo 7.