EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2020

COM(2020) 312 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

AKCIJSKI NAČRT ZA





PRAVIČNO IN PREPROSTO OBDAVČITEV, KI PODPIRA STRATEGIJO ZA OKREVANJE

1. Splošno ozadje – davčne politike EU v času tranzicije

Kriza brez primere zaradi COVID-19 je povzročila resne motnje v gospodarstvih v EU in drugod. EU in njene institucije, države članice, podjetja in državljani se soočajo s to izjemno krizo v času korenitih sprememb, ki ga zaznamujejo podnebni in okoljski izzivi, digitalna revolucija, vse večje neenakosti in geopolitični premiki.

Komisija želi prevzeti vodilno vlogo pri prehodu v okolju prijaznejši in bolj digitalen svet, ki je združljiv z načeli našega socialnega tržnega gospodarstva. Pravična, učinkovita in trajnostna obdavčitev je osrednjega pomena pri uresničevanju teh ciljev. Davčne politike EU morajo zagotoviti, da vsi, tako posamezniki kot tudi družbe, plačajo pravičen delež. Hkrati morajo biti davčne politike EU oblikovane tako, da bodo lahko podjetja in državljani v celoti izkoristili prednosti enotnega trga, delali in vlagali v tujini, ustvarjali inovacije in delovna mesta. Ob tem pa morajo davčne politike ustvarjati prave spodbude za trajnostno in podnebju prijazno ravnanje, vključno s trajnostnimi naložbami, in zagotavljati upoštevanje načela „onesnaževalec plača“. 

Pravična in učinkovita obdavčitev bo še pomembnejša v prihodnjih mesecih in letih, ko si bosta EU in svetovna skupnost prizadevali za odpravo posledic krize zaradi COVID-19. Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ 1 , želi Komisija zagotoviti, da bo okrevanje temeljilo na solidarnosti in pravičnosti, zato bo okrepila boj proti davčnim goljufijam in drugim nepoštenim praksam. To bo državam članicam pomagalo ustvariti prihodke od davkov, potrebne za odzivanje na glavne izzive sedanje krize. To sporočilo uresničuje to zavezo in določa „akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira okrevanje“, s sklopom 25 ukrepov. Njegov namen je odzvati se na dvojni izziv sedanje krize: podpreti hitro in trajnostno gospodarsko okrevanje in zagotoviti zadostne ravni javnih prihodkov v EU. V akcijskem načrtu so:

·na kratko opisani ukrepi za zmanjšanje davčnih ovir za podjetja na enotnem trgu. Davčna poenostavitev bo izboljšala poslovno okolje, povečala konkurenčnost podjetij in prispevala h gospodarski rasti;

·napovedane številne pobude, ki bodo državam članicam v pomoč pri izvrševanju veljavnih davčnih predpisov in izboljševanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. Zagotoviti moramo, da bodo države članice zbrale davčne prihodke, ki so potrebni za financiranje odziva na glavne izzive sedanje krize, ne da bi pri tem neupravičeno obremenile tiste, ki jih je kriza že močno prizadela. Boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in davčnim utajam v zvezi s tem ostaja ključnega pomena. To bi moralo tudi prispevati k pravičnejšemu, dobro prilagojenemu, uspešnemu in učinkovitemu pobiranju prihodkov za nacionalni proračun in proračun EU v državah članicah.

Ta akcijski načrt je eden ključnih elementov obsežne in ambiciozne agende EU na področju davkov, ki vključuje tudi naslednje pomembne pobude v prihodnjih letih:

·dobro zasnovan davčni sistem ima pomembno vlogo pri podpiranju prehoda na zeleno gospodarstvo. Uporaba obdavčitve kot instrumenta politike bo pripomogla k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050 in drugih okoljskih ciljev evropskega zelenega dogovora.  2 Pri tem bo zagotovila tudi dodatne javne davčne prihodke za javne proračune, da se podprejo pametne naložbe za prehod na zeleno gospodarstvo. Okoljski davki pomagajo zagotavljati prave cenovne signale in proizvajalcem, uporabnikom in potrošnikom dajejo prave spodbude za manj onesnažujočo potrošnjo in prispevanje k trajnostni rasti. Ustvarjajo lahko tudi priložnosti za zmanjšanje davkov na drugih področjih, na primer na področju dela, v primeru zaščitenih prihodkov za ustrezno socialno zaščito pa so pri obravnavanju okoljskih vprašanj in vprašanj v zvezi z zaposlovanjem lahko možnost, s katero vsi pridobijo;

·korenita reforma sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki bi ustrezala našemu modernemu in vedno bolj digitaliziranemu gospodarstvu, je zdaj še pomembnejša za podporo rasti in ustvarjanje potrebnih prihodkov na pravičen način, s ponovno uskladitvijo pravic do obdavčitve z ustvarjanjem vrednosti in določitvijo najnižje ravni učinkovite obdavčitve poslovnih dobičkov. Komisija dejavno podpira globalne razprave, ki potekajo pod vodstvom OECD in G20, in je pripravljena ukrepati, če ne bo dosežen sporazum na svetovni ravni. Pred koncem leta bo Komisija na podlagi globalnih razprav določila naslednje korake v akcijskem načrtu za obdavčitev podjetij v 21. stoletju;

·za svetovni boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom je potrebno odločno ukrepanje. Izbruh COVID-19 je sprožil ukrepanje brez primere na nacionalni ravni in ravni Unije, da se podprejo gospodarstva držav članic in olajša njihovo okrevanje. To vključuje posredovanje države za zagotovitev likvidnosti in dostopa do financiranja za podjetja, pri čemer so za večji del financiranja veljala pravila Unije o državni pomoči. Seznam Unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, je namenjen obravnavi groženj za davčne osnove držav članic EU. Glede na navedeno je Komisija pripravila priporočilo, naj države članice finančno podprejo podjetja v Uniji, pod pogojem, da ni povezav med temi podjetji in jurisdikcijami s seznama Unije;

·da bi lahko v celoti uresničili agendo EU za pravično obdavčitev, je treba aktivirati vse obstoječe vzvode politike. V tem okviru bo Komisija preučila, kako v celoti izkoristiti določbe Pogodbe o delovanju EU (PDEU), vključno s členom 116 PDEU, ki omogočajo, da se predlogi o obdavčitvi sprejemajo po rednem zakonodajnem postopku.

Poleg navedenih vodilnih davčnih pobud bodo v širšo agendo Komisije še naprej vključene davčne politike EU. Na primer, začela se bo revizija direktive o obdavčitvi tobačnih izdelkov 3 in direktiv o obdavčitvi alkohola 4 ter določbe o čezmejnih prevzemih s strani posameznikov iz horizontalne direktive o trošarinah 5 , ki bo prispevala k boljšemu doseganju ciljev na področju javnega zdravja in pripomogla k preprečevanju davčnih goljufij. Komisija bo tudi v prihodnje uresničevala svojo agendo za pravično, enostavno in trajnostno obdavčitev v okviru evropskega semestra, ki vključuje obdavčitev kot orodje za oblikovanje celostnega programa za socialno pravičen prehod na zeleno gospodarstvo, med drugim s spodbujanjem zelenega oblikovanja proračuna. Poleg tega Komisija s svojimi programi tehnične podpore še naprej podpira izvajanje svoje agende za pravično in enostavno obdavčitev.

2. Dosegli smo že veliko – vendar je treba storiti še več

2.1 Boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom

V zadnjih letih je EU svoja prizadevanja osredotočila na boj proti davčnim utajam in povečanje preglednosti. Več zakonodajnih pobud, vključno z inovativnimi projekti za preglednost in sodelovanje med državami članicami, je davčnim zavezancem bolj kot kdaj koli prej otežilo izogibanje davkom in davčne utaje. Posebni primeri vključujejo direktivo proti izogibanju davkom 9 , priporočilo Komisije o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov 10 ter pravila o preglednosti davčnih stališč 11 in uvedbo poročanja po državah med davčnimi organi 12 . 

Danes imajo davčni organi širši nabor orodij za odkrivanje in obravnavanje zlorab ter sodelovanje z drugimi organi kazenskega pregona. Avtomatična izmenjava informacij in skupni ukrepi v EU so med državami članicami postali običajni, kot kažejo ocene okvira za upravno sodelovanje v EU 13 . Davčni organi so pridobili tudi dostop do informacij o preprečevanju pranja denarja 14 . Poleg tega je treba po zaslugi novih pravil EU o morebitnih praksah agresivnega davčnega načrtovanja poročati o shemah izogibanja davkom 15 .

Sveženj o DDV za e-trgovanje 16 , ki se začne uporabljati leta 2021, odpravlja oprostitev plačila DDV za uvoz blaga pod vrednostjo 22 EUR, kar pomeni obveznost plačila DDV za vse blago, uvoženo v EU, s čimer se bo zmanjšala možnost goljufij. Okrepili so se tudi instrumenti za upravno sodelovanje na področju DDV: Eurofisc 17 lahko zdaj na lastno pobudo sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Europolom 18 ter si z njima izmenjuje informacije; davčni organi si lahko izmenjujejo informacije s carinskimi organi v zvezi z uvozom, ki je predmet goljufij na področju DDV in carinskih goljufij 19 , ter organizirajo skupne revizije z aktivno udeležbo tujih davčnih uradnikov v upravnih preiskavah.

Vendar pa davčne goljufije in davčne utaje še vedno ogrožajo zdrave javne finance. Izguba prihodkov v EU, ki jo povzročijo posamezniki z mednarodnimi davčnimi utajami, ki zajemajo dohodnino, davke na dohodek iz kapitala ter davke na premoženje in dediščino, je bila leta 2016 ocenjena na 46 milijard EUR 20 . Vrzel pri pobiranju DDV (tj. razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in zneski DDV, ki so bili dejansko pobrani) je bila leta 2017 ocenjena na 137 milijard EUR, kar vključuje čezmejne goljufije na področju DDV v višini 50 milijard EUR 21 . Komisija je leta 2018 predstavila obsežno prenovo sistema DDV za trgovino znotraj EU 22 . Sprejetje tega predloga o dokončni ureditvi DDV bi z odpravo oprostitve za dobave znotraj Skupnosti pomagalo zmanjšati to vrzel in olajšalo izpolnjevanje obveznosti. Tudi izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb v EU po več ocenah povzroča izgube v višini več kot 35 milijard EUR na leto 23 . Ti izredno visoki zneski izgubljenih prihodkov so še bolj problematični zaradi gospodarskih posledic COVID-19, ki bodo neizogibno povzročile bistveno nižje davčne prihodke. Poleg tega so goljufije na področju DDV v nekaterih primerih povezane tudi z goljufijami pri carinskih dajatvah. Izguba davčnih prihodkov ogroža pravično porazdelitev bremena med davčne zavezance in pravičen nacionalni prispevek v proračun EU. Skoraj 75 % Evropejcev zahteva okrepljeno ukrepanje na ravni EU za boj proti davčnim utajam 24 .

2.2 Davčna uprava v digitalni dobi

Na ravni EU so potrebni nadaljnji ukrepi za okrepitev boja proti davčnim utajam in pomoč davčnim upravam, da bodo lahko držale korak z nenehno razvijajočim se gospodarstvom. Digitalno gospodarstvo in razvoj novih poslovnih modelov prinašata nove izzive za davčne uprave. Poleg tega imajo davčni organi na nacionalni ravni omejena sredstva za izkoriščanje velikega obsega podatkov, ki jih zbirajo z izvajanjem ukrepov, sprejetih v zadnjih letih.

Digitalizacijo gospodarstva in nacionalnih organov bi bilo treba razumeti tudi kot priložnost. Uporaba digitalnih rešitev olajšuje naloge davčnih uprav in bo pomembno prispevala k temu, da davčne uprave in podjetja zmanjšajo stroške izpolnjevanja obveznosti. Poleg tega je podatkovna analitika ključna za uporabo vse večjega števila zbranih podatkov. Na področju e-trgovanja, na katerem bodo imeli carinski in davčni organi na voljo ogromne količine podatkov in informacijske sisteme, so sinergije med davčnimi in carinskimi organi glede tega še posebej pomembne. Digitalizacija je tudi ključni dejavnik za zmanjšanje bremena poročanja za podjetja, zlasti MSP, h kateremu lahko med drugim pripomorejo statistični uradni s ponovno uporabo informacij, ki so jim na voljo.

Na konferenci o DDV v digitalni dobi, ki jo je decembra 2019 organizirala Komisija, je bila poudarjena potreba po poglobljenem razmisleku na tem področju. Ta razmislek bi moral biti osredotočen na to, kako lahko davčni organi uporabljajo tehnologijo za boj proti davčnim goljufijam in v korist podjetjem, ter na vprašanje, ali so sedanja pravila o DDV prilagojena poslovanju v digitalni dobi.

2.3 Preproste davčne politike EU za konkurenčen enotni trg

EU je dosegla tudi napredek pri poenostavitvi obdavčitve. Vzpostavljena so bila nova pravila za zagotovitev hitrejšega in uspešnejšega reševanja davčnih sporov pri neposredni obdavčitvi, ki izhajajo iz razlage ali uporabe sporazumov in konvencij o odpravi dvojne obdavčitve, sklenjenih med državami članicami 25 . Sprejeti sveženj o DDV za e-trgovanje je odpravil eno največjih ovir za mala podjetja, ki poslujejo čezmejno. Podjetja, ki potrošnikom prodajajo blago prek spleta, lahko svoje obveznosti v zvezi z DDV v EU izpolnijo v svojem jeziku prek spletnega portala, ki je enostaven za uporabo.

Tudi na ravni EU so bile sprejete pobude za pomoč državam članicam, ki uporabljajo obdavčitev kot orodje za trajnostno gospodarsko rast, tudi v okviru evropskega semestra. Komisija je zlasti poudarila, da lahko rasti prijazni davčni sistemi podpirajo zasebne naložbe in izboljšujejo poslovno okolje, spodbujajo zaposlovanje, zmanjšujejo neenakosti in prispevajo k okoljsko odpornemu gospodarstvu. Poleg tega lahko poenostavitev davčnega sistema pomaga omejiti gospodarska izkrivljanja in zmanjšati upravno breme za podjetja. Sprejetje predloga glede stopenj DDV 26 , o katerem trenutno poteka razprava v Svetu, bo državam članicam omogočilo, da na podlagi strogih meril določijo lastne stopnje, ki so potrebne za okrevanje po sedanji krizi, hkrati pa bo državam članicam omogočilo tudi boljšo uskladitev politike na področju DDV z okoljskimi in zdravstvenimi cilji.

Vendar so stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti v EU še vedno visoki. Zlasti moramo podpirati mlada in inovativna podjetja, ki jim zapletenost upravnih postopkov povzroča večje težave kot velikim multinacionalkam. Stroški izpolnjevanja obveznosti so za mala podjetja običajno precej višji kot za velika podjetja 27 . Ocenjeni stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za velika podjetja znašajo približno 2 % plačanih davkov, medtem ko se za MSP ocenjujejo na približno 30 % plačanih davkov 28 . Poleg tega zapletenost, ki izhaja iz mozaika 27 različnih davčnih sistemov, ne ustvarja le vrzeli za davčne zlorabe, ampak tudi negotovost za poštene davčne zavezance, ki so preprosto preobremenjeni in tako nenamerno ne spoštujejo pravil.

Zato je potrebno tudi ukrepanje na ravni EU, da se zagotovi enostavnejše in sodobnejše davčno okolje. To bi podjetjem, ki spoštujejo predpise, pomagalo izkoristiti prednosti enotnega trga in ohraniti gospodarsko rast v EU. Kot je navedeno v nedavnem sporočilu Komisije o ovirah za enotni trg, podjetja kot eno največjih ovir, s katerimi se soočajo, nenehno izpostavljajo nacionalna pravila in postopke na področju obdavčitve 29 . Te ovire vplivajo zlasti na podjetja, ki delujejo čezmejno, saj se morajo prilagoditi različnim nacionalnim sistemom in upravam. Ovire, ki jih navajajo podjetja, vključujejo široko paleto vprašanj, ki zajemajo registracijo ter obveznosti poročanja v zvezi z DDV in davki od dohodkov iz poslovanja.

3. Novi akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje

To sporočilo določa nov, uravnotežen pristop, ki združuje ukrepe proti davčnim goljufijam in davčnim utajam z ukrepi za brezskrbnejše življenje poštenih davčnih zavezancev. Davčnega zavezanca postavlja v središče. Zato različni ukrepi, predvideni v akcijskem načrtu, temeljijo na poteh davčnega zavezanca. Ukrepi, povezani z različnimi mejniki na poteh tega davčnega zavezanca, so opisani kot nadaljnji koraki EU pri uresničevanju dvojnega cilja, tj. boja proti davčnim utajam in poenostavitve obdavčitve.

Načrt vključuje 25 ukrepov (glej Prilogo), ki jih bo Komisija predlagala in uvedla do leta 2024. Navedene možne zakonodajne spremembe so odvisne od rezultatov ocene učinka, tudi na področju temeljnih pravic, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, pri čemer bo ta ocena pripravljena po potrebi, da se ocenijo različne možnosti politike v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja 30 .

3.1 Registracija

Uspešna in učinkovita registracija je prvi korak pri zagotavljanju, da davčni zavezanci plačajo pravični delež 31 . V EU so davčni zavezanci identificirani z davčno številko 32 . Zavezanci za DDV so identificirani z identifikacijsko številko za DDV. Podatkovne zbirke, ki hranijo podatke o davčnih zavezancih, je treba posodabljati: davčni zavezanci morajo davčnim organom sporočiti vse potrebne podatke. V primeru sprememb (kot je na primer selitev davčnega zavezanca v drugo državo članico za stalno) je treba podatke o registraciji popraviti.

Da bi bila registracija učinkovita, mora biti čim bolj enostavna. Pridobitev davčne številke in/ali identifikacijske številke za DDV ne bi smela biti težavna. Ko se davčni zavezanci preselijo v drugo državo članico zaradi zaposlitve ali se odločijo, da bodo tam ustanovili podjetje, mora postopek posodabljanja registra davčnih zavezancev potekati nemoteno, tako da pomeni čim manjše upravno breme za davčne zavezance. Če morajo davčni zavezanci davčni upravi, ki ni njihova davčna uprava, dokazati svoj status davčnega rezidenta, tj. kje so registrirani kot davčni zavezanci, mora biti postopek preprost.

3.2 Poročanje

Davčni zavezanci davčne uprave redno obveščajo o svoji davčni obveznosti, s čimer izpolnjujejo več zahtev po informacijah. Da bi bilo poročanje davčnih zavezancev čim bolj učinkovito, morajo biti davčne napovedi preproste, zahtevani podatki morajo biti čim bolj omejeni, postopki in sistemi, v skladu s katerimi lahko davčni zavezanci predložijo davčne napovedi davčnim upravam, pa morajo biti enostavni. Napovedi bi morale biti vnaprej izpolnjene, kolikor je to mogoče. Načela e-uprave bi se morala uporabljati tudi za davčne informacije, zlasti v zvezi s poročanjem. V okviru celostnega pristopa bi morali davčni zavezanci informacije vnesti samo enkrat prek digitalnih, varnih in vključujočih e-storitev „vse na enem mestu“. Ponovna uporaba takšnih informacij, npr. s strani statističnih organov, bi morala spoštovati ustrezne ureditve zaupnosti.

Učinkovito poročanje temelji na prostovoljnem izpolnjevanju davčnih obveznosti s strani davčnih zavezancev. Davčne uprave se zanašajo na to, da jim bodo davčni zavezanci zagotovili pravilne informacije o svojih obdavčljivih dohodkih in obdavčljivih dogodkih. Ukrepi za spodbujanje in ohranjanje prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti ter povečanje zaupanja med davčnimi organi na eni strani in davčnimi zavezanci na drugi strani lahko povečajo učinkovitost poročanja.

Poročanje davčnih zavezancev se podpira in dopolnjuje s poročanjem tretjih strani, kot so delodajalci, finančne institucije in vse pogosteje druge davčne uprave.

3.3 Plačilo

Ključni korak v davčnem postopku je plačilo davčnih obveznosti. Od davčnih zavezancev se pričakuje, da davke plačujejo pravočasno in v celoti. Večina davčnih zavezancev to počne in prostovoljno poravna svoje davčne obveznosti. Da bi zagotovili, da plačila potekajo na najučinkovitejši način, bi morale davčne uprave razširiti nabor načinov elektronskega plačevanja, ki so na voljo davčnim zavezancem. V nekaterih državah članicah je na primer več davkov mogoče plačati tudi prek aplikacije za pametne telefone.

E-storitve in poenostavitve bi morale koristiti tudi podjetjem, ki so zavezanci za DDV, in delodajalcem ali drugim zastopnikom in posrednikom, ki plačujejo davke v imenu davčnih zavezancev. Enostavnost plačila je zlasti pomembna za mala in srednje velika podjetja, ki se navadno soočajo z nesorazmernimi, tj. relativno gledano višjimi stroški izpolnjevanja obveznosti 37 .

Da bi dosegli boljše izpolnjevanje obveznosti plačevanja davkov, bi morale davčne uprave uporabljati nove načine sodelovanja z davčnimi zavezanci, na primer z uporabo vedenjskega pristopa ali sodelovanja pri izpolnjevanju obveznosti.

Znesek davčne obveznosti bi moral biti pravilen od samega začetka, tako da davčnim zavezancem ne bi bilo treba zaprositi za vračilo in čakati nanj. Vračila trajajo in so izpostavljena goljufijam. V primeru, da se pričakujejo vračila, bi jih morale davčne uprave obravnavati v najkrajšem možnem času, da se preprečijo dolgotrajno čakanje davčnih zavezancev in težave z denarnim tokom.

3.4 Preverjanje, spremljanje in upravno sodelovanje

Pravična obdavčitev je temelj evropskega socialnega modela v korist podjetij in državljanov. Da bi to ohranili, se od davčnih zavezancev pričakuje pravočasno oddajanje davčnih napovedi in plačevanje davka. Večina tako tudi ravna in izhodišče za davčne uprave bi morala biti domneva o poštenosti in izpolnjevanju obveznosti. Vendar pa nekateri davčni zavezanci žal izigravajo pravila. Dolžnost davčnih uprav je preverjati davčne zadeve davčnih zavezancev in v nekaterih primerih izvajati davčni nadzor.

Preverjanja ohranjajo zaupanje v pravičnost davčnega sistema, zagotavljajo enake konkurenčne pogoje na področju obdavčitve in preprečujejo, da bi pošteni davčni zavezanci na koncu plačevali več, ker drugi davčni zavezanci ne izpolnjujejo svojih obveznosti in ne plačujejo deleža, ki jim pripada. Poleg tega lahko učinkovit davčni nadzor odvrača od prihodnjega neizpolnjevanja obveznosti.

Davčne uprave bi morale za učinkovito in uspešno izvedbo davčnega nadzora uporabljati tehnike obvladovanja tveganja, da bi davčni nadzor lažje usmerile na prave skupine davčnih zavezancev. Preverjanja bi morala temeljiti na številnih virih informacij, zlasti – v primeru davčnih zavezancev, ki delujejo čezmejno – informacij iz drugih držav članic in tretjih držav po zaslugi izmenjave informacij.

3.5 Spori

Obdavčitev se zanaša na prostovoljno izpolnjevanje obveznosti in bi morala v največji možni meri temeljiti na sodelovalnem, pozitivnem in harmoničnem odnosu med davčnimi zavezanci in davčnimi upravami. Vendar pa resničnost ni vedno idealna in včasih pride do nestrinjanja med davčnimi zavezanci in davčnimi upravami.

Glavni cilj bi bil preprečiti možnost sporov in davčnim zavezancem zagotoviti pravno varnost.

Če pa vendarle pride do spora, bi morali davčni zavezanci še vedno imeti možnost, da popravijo ali pojasnijo morebitne nesporazume, da bi se izognili stopnjevanju spora.

Spori, zlasti sodni, so dragi in zamudni. V idealnem primeru bi se bilo treba takšnim sporom izogniti, če pa to ni mogoče, je s hitrim reševanjem sporov mogoče omejiti stroške za davčne zavezance in davčne uprave na najnižjo raven. V zvezi s tem so nekatere zainteresirane strani že izrazile željo po več posredovanja na ravni EU, in sicer glede preprečevanja in reševanja sporov 51 .

3.6 Poenostavitev davčnih pravil EU za večjo konkurenčnost na enotnem trgu

Zgoraj predstavljeni ukrepi so osredotočeni na davčno upravo, vsakodnevno izvajanje davčnih predpisov. Vendar je samo z racionalizacijo davčne uprave mogoče doseči le omejene rezultate. Da bi koristili davčnim zavezancem, je pomembno poenostaviti pravila.

Ne glede na vse ukrepe za poenostavitev, ki jih lahko sprejmejo davčne uprave, je davčna politika pogosto še vedno zelo zapletena z vidika izvajanja in izpolnjevanja obveznosti. Večina davčnih zavezancev želi plačati delež, ki jim pripada. Obžalovanja vredno pa je, da jih lahko v nekaterih primerih zapletenost davčnih predpisov odvrača od tega.

Za poenostavitev obdavčitve ob hkratni podpori izpolnjevanju obveznosti je treba posodobiti in poenostaviti obstoječo zakonodajo na nekaterih področjih. Ključna korist bo ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja EU in konkurente zunaj EU. Poleg tega je treba zagotoviti skladnost s ključnimi političnimi cilji, kot je evropski zeleni dogovor. Pomembno je tudi, da davčni zavezanci poznajo svoje pravice.

4. Zaključek

Komisija predlaga ta ambiciozni akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki bo podprl strategijo za okrevanje gospodarstva v času izzivov, kot jih še ni bilo. Komisija je aktivirala vse obstoječe vzvode politike in bo to počela tudi v prihodnje, da bi prispevala k hitremu okrevanju gospodarstva, pri tem pa oblikovala prehod EU na zeleno, digitalno in bolj pravično socialno tržno gospodarstvo. Davčna agenda EU je in bo v središču tega prehoda.

Komisija poziva Evropski parlament, Svet, pa tudi druge zainteresirane strani, kot so nevladne organizacije, sindikati in podjetja, naj dejavno sodelujejo na konstruktiven in vključujoč način, da bo ta akcijski načrt prinesel konkretne pobude v korist državljanov, podjetij in držav članic EU.

(1)

COM(2020) 456 final.

(2)

Pobude, kot sta pregled direktive o obdavčitvi energije in vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, so del evropskega zelenega dogovora, katerega namen je tudi ustvariti okvir za široko zastavljene davčne reforme na nacionalni ravni, odpraviti subvencije za fosilna goriva, preusmeriti davčno obremenitev z dela na onesnaževanje, pri tem pa upoštevati socialne vidike. V podporo temu cilju bo Komisija med drugim v letu 2020 organizirala konferenco o zeleni obdavčitvi.

(3)

Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).

(4)

Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21) in Direktiva Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 29).

(5)

Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

(6)

COM(2020) 314 final.

(7)

 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(8)

COM(2020) 313 final.

(9)

Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

(10)

Priporočilo Komisije (EU) 2016/136 z dne 28. januarja 2016 o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov (UL L 25, 2.2.2016, str. 67).

(11)

Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 332, 18.12.2015, str. 1).

(12)

 Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).

(13)

Evropska komisija (2017). Ocena Uredbe (EU) št. 904/2010. Delovni dokument služb Komisije, SWD(2017) 428 final (za DDV), in Evropska komisija (2019). Delovni dokument služb Komisije Ocena Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (SWD(2019) 328 final).

(14)

Direktiva Sveta (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja (UL L 342, 16.12.2016, str. 1).

(15)

Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).

(16)

  Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 , Uredba Sveta (EU) 2017/2454 , Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/2459 , Direktiva Sveta (EU) 2019/1995 , Izvedbena uredba Sveta (EU) 2019/2026 , Izvedbena uredba (EU) 2020/194 ; https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/vat/modernising-vat-cross-border-ecommerce_en#heading_1 .

(17)

Eurofisc je mreža za hitro izmenjavo, obdelavo in analizo ciljno usmerjenih informacij o čezmejnih goljufijah med državami članicami ter za usklajevanje nadaljnjih ukrepov.

(18)

Europol je poleg tega ustanovil novi Evropski center za finančni in gospodarski kriminal (EFECC). Center bo okrepil operativno podporo, zagotovljeno državam članicam EU in organom EU na področju finančnega in gospodarskega kriminala, ter spodbujal sistematično uporabo finančnih preiskav; https://www.europol.europa.eu/newsroom/news/europol-launches-european-financial-and-economic-crime-centre.

(19)

 Uredba Sveta (EU) 2018/1541 z dne 2. oktobra 2018 o spremembi uredb (EU) št. 904/2010 in (EU) 2017/2454 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost (UL L 259, 16.10.2018, str. 1).

(20)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019-taxation-papers-76.pdf  

(21)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/vat-gap-full-report-2019_en.pdf  

(22)

Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe

podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2018) 329, 25.5.2018).

(23)

Čeprav je obstoj praks izogibanja davkom dokazan s številnimi študijami, je zaradi kompleksnosti tega pojava in omejenih podatkov težko oceniti, koliko prihodkov je zaradi tega izgubljenih. Dover et al. (2015) meni, da izguba prihodka zaradi preusmerjanja dobička znotraj EU znaša približno 50–70 milijard EUR, kar ustreza najmanj 17 % prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2013. Álvarez-Martínez et al. (2018) z uporabo modela splošnega ravnotežja ugotavlja, da izogibanje davkom v EU-28 vsako leto povzroči izgubo 36 milijard EUR prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb. Zucman et al. (2018) ocenjuje, da EU-28 izgublja približno 37 milijard EUR.

(24)

Evropski parlament (2016). Davčne goljufije: 75 odstotkov Evropejcev želi več ukrepov EU, Novice Evropskega parlamenta, 29.7.2016.

(25)

Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (UL L 265, 14.10.2017, str. 1).

(26)

COM(2018) 20 z dne 18. januarja 2018.

(27)

Evropska komisija (2018). Študija o stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti za MSP, končno poročilo – študija (objavljena 12.12.2018).

(28)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/resources/documents/tax_survey.pdf  

(29)

COM (2020) 93 final in spremni dokument SWD (2020) 54 final.

(30)

  https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how_sl .

(31)

To poglavje se osredotoča na davčne zavezance in jih poskuša pojmovati kot stranke davčnih uprav. Izkušnje davčnih zavezancev so razdeljene na pet ključnih korakov sodelovanja med davčnimi zavezanci in davčnimi upravami: registracija, poročanje, preverjanje, plačilo in spori. Teh pet korakov je povzetih iz poročila OECD (2017), Tax Administration 2017: Comparative Information on OECD and Other Advanced and Emerging Economies, https://doi.org/10.1787/tax_admin-2017-en . Koraki so prilagojeni izbrani usmeritvi, tako da na primer „pobiranje“ (z vidika davčne uprave) postane plačilo z vidika davčnega zavezanca. Bolj splošno o poteh stranke: Lemon, K. N., in Verhoef, P. C. (2016). Understanding customer experience throughout the customer journey. Journal of marketing, 80(6), 69–96.

(32)

Ali njenim ustreznikom. Spletna stran „TIN on Europa“ Evropske komisije omogoča pregled davčnih številk v EU: https://ec.europa.eu/taxation_customs/tin/tinByCountry.html  

(33)

 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(34)

Evropska komisija (2016). Akcijski načrt EU za e-upravo za obdobje 2016–2020. Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016) 179 final).

(35)

Evropska komisija (2019). Delovni dokument služb Komisije Ocena Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (SWD(2019) 328 final).

(36)

Telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve.

(37)

Evropska komisija (2018). Študija o stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti za MSP, končno poročilo – študija (objavljena 12.12.2018).

(38)

 COM(2017) 778 final.

(39)

 Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

(40)

Komisija mora vsakih pet let poročati Evropskemu parlamentu in Svetu (člen 27(3) Direktive 2010/24/EU).

(41)

Evropska komisija (2017). Kodeks ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem.

https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/code_of_conduct_on_witholding_tax.pdf .

(42)

Za novejše dokaze o obstoju težave glej poročilo svetovalne skupine ECB za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (2020), „10th T2S Harmonisation Progress Report – Harmonisation of European securities settlement and collateral management arrangement“.

(43)

Mišljeni so organi EU in nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzor finančnih trgov. Več informacij je na voljo na spletišču Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) na naslovu: https://www.esma.europa.eu/ .

(44)

  http://www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/treatyreliefandcomplianceenhancementtrace.htm  

(45)

 Stroški za vlagatelje so bili ocenjeni na več kot 8 milijard EUR na leto: Evropska komisija (2017). Pospešitev unije kapitalskih trgov: odprava nacionalnih ovir za pretok kapitala (COM(2017) 147 final). Po drugi strani pa so bile davčne goljufije na področju davčnega odtegljaja na čezmejne dividende ocenjene na več kot 55 milijard EUR, https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20181120IPR19552/cum-ex-tax-fraud-meps-call-for-inquiry-justice-and-stronger-tax-authorities .

(46)

Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(47)

Uredba Sveta (EU) 2018/1541 z dne 2. oktobra 2018 o spremembi uredb (EU) št. 904/2010 in (EU) 2017/2454 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost (UL L 259, 16.10.2018, str. 1).

(48)

Mišljeni so organi EU in nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzor finančnih trgov. Več informacij je na voljo na spletišču Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) na naslovu: https://www.esma.europa.eu/  

(49)

 Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi uvajajo nove začasne pobude, ki bi se lahko spremenile v stalne programe financiranja EU.

(50)

Za več informacij o razpisu za zbiranje predlogov: https://ec.europa.eu/taxation_customs/calls-tenders-grants-calls-expression-interest/TAXUD/2020/CFP-01-eu-tax-observatory_en  

(51)

Odgovori na javno posvetovanje o oceni direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, povzeti v Prilogi 2 k dokumentu Evropske komisije (2019), Delovni dokument služb Komisije Ocena Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (SWD(2019) 328 final).

(52)

 Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (UL L 265, 14.10.2017, str. 1).

(53)

  https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/11883-Evaluation-of-the-special-VAT-scheme-for-travel-agents .

(54)

  Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2020

COM(2020) 312 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

AKCIJSKI NAČRT ZA











PRAVIČNO IN PREPROSTO OBDAVČITEV, KI PODPIRA STRATEGIJO ZA OKREVANJE

Pregled davčnih pobud v okviru akcijskega načrta za pravično in preprosto obdavčitev v podporo okrevanju, ki so predvidene za obdobje 2020–2023

#	Ukrep	Instrument	Časovni okvir
Ukrepi v obdobju 2020–2021
A6	Priporočila za dobre prakse za izboljšanje izterjave davkov v EU	Poročilo Evropske komisije Parlamentu in Svetu.	2020, 4. četrtletje
A19	Preoblikovanje odbora za DDV v komitološki odbor	Zakonodajna pobuda za spremembo direktive o DDV.	2020, 4. četrtletje
A22a	Ocena posebne ureditve DDV za potovalne agencije	Nezakonodajna pobuda: delovni dokument služb Komisije – ocena.	2020, 4. četrtletje
A11	Ustanovitev davčne opazovalnice	Nezakonodajna pobuda, izvajanje pripravljalnega ukrepa Evropskega parlamenta.	2020, 4. četrtletje
A3	Okvir za sodelovanje pri izpolnjevanju obveznosti za preventivni dialog med davčnimi upravami in podjetji za skupno reševanje čezmejnih davčnih vprašanj	Nezakonodajna pobuda: pilotni projekt.	2021, 1.–2. četrtletje
A21	Ustanovitev strokovne skupine za transferne cene	Strokovna skupina bo pripravila pragmatične, nezakonodajne rešitve za praktične težave, ki jih prinašajo prakse določanja transfernih cen v EU.	2021, 1. četrtletje
A20	Konferenca o podatkovni analitiki in digitalnih rešitvah	Nezakonodajna pobuda: komunikacijski dogodek.	2021, 2. četrtletje
A17	Listina o pravicah davčnih zavezancev – sporočilo, v katerem bodo ocenjene obstoječe pravice davčnih zavezancev na podlagi prava EU, skupaj s priporočilom državam članicam za lažje uveljavljanje pravic davčnih zavezancev in poenostavitev davčnih obveznosti.	Sporočilo Evropske komisije Parlamentu in Svetu in priporočilo Komisije, naslovljeno na države članice.	2021, 3. četrtletje
A10	Razširitev avtomatične izmenjave podatkov na kriptosredstva/e-denar	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja.	2021, 3. četrtletje
A18	Posodobitev in poenostavitev pravil o DDV za finančne storitve, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v Uniji in mednarodna konkurenčnost podjetij EU	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o spremembi direktive Sveta o DDV.	2021, 4. četrtletje
A15	Uvedba Stalnega odbora za reševanje sporov	Uvedba stalnega organa za reševanje sporov, t. i. stalnega odbora, za kar že obstaja pravna podlaga v Direktivi 2017/1852.	2021, 3. četrtletje
Ukrepi v obdobju 2022–2023
A8	Digitalne rešitve za pobiranje davkov pri viru, da se olajša plačevanje/pobiranje davkov	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o uvedbi sistema za oprostitev davčnega odtegljaja pri viru.	2022
A7	Doslednost pravil o davčnem rezidentstvu za posameznike, da bi se izognili dvojni (ne)obdavčitvi	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o harmonizaciji meril glede davčnega rezidentstva.	2022
A2	Boljša kakovost in uporaba davčnih podatkov	Nezakonodajna pobuda: pilotni projekt, ki mu sledi delovni dokument služb Komisije s ključnimi ugotovitvami in priporočili.	2022
A22b	Posodobitev posebne ureditve DDV za potovalne agencije, da se zagotovi mednarodna konkurenčnost potovalne industrije EU	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o spremembi direktive o DDV.	2022
A24	Pregled pravil o DDV za prevoz potnikov, da se zagotovi njihova skladnost z davčno politiko, razvito v okviru zelenega dogovora	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o spremembi direktive o DDV.	2022
A16	Preprečevanje in reševanje sporov v zvezi z DDV, da se zagotovijo mehanizmi za preprečevanje/reševanje sporov glede izvajanja direktive o DDV	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o uvedbi mehanizma za reševanje sporov na področju DDV.	2022
A1 A4 A5 A23	Sveženj DDV v digitalni dobi: posodobitev pravil o DDV za sodelovalno gospodarstvo, prehod na enotno registracijo za DDV v EU, posodobitev obveznosti poročanja o DDV in olajšanje izdajanja e-računov	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki Komisijinega predloga direktive Sveta o spremembi direktive o DDV in/ali direktive Sveta o spremembi uredbe Sveta o upravnem sodelovanju na področju DDV.	2022
A25	Sveženj o trošarinskem blagu pri e-trgovanju: olajševanje prodaje trošarinskega blaga na daljavo ob čim večjem zmanjšanju goljufij in izkrivljanja konkurence	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki predloga Komisije o spremembi direktive Sveta o splošnem režimu za trošarine.	2022
A9	Eurofisc 2.0	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki predloga Komisije o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010.	2023
A12 A13	Okrepitev preverjanja čezmejnih transakcij s prehodom z izmenjave na souporabo podatkov v zvezi z davki. Pospešitev in povečanje učinkovitosti postopka preverjanja čezmejnih transakcij z uporabo novih tehnoloških orodij, napredne analitike in prožne izmenjave podatkov na ravni EU.	Ocena učinka, ki bi lahko privedla do zakonodajne pobude v obliki predloga Komisije o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010.	2023
A14	Upravno sodelovanje na področju DDV med EU in zadevnimi tretjimi državami	Sklenitev sporazumov o upravnem sodelovanju na področju DDV med EU in zadevnimi tretjimi državami.	2023