Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt za socialno ekonomijo

(2021/C 440/12)

Poročevalec: Mikel IRUJO AMEZAGA (ES/EA), minister za gospodarski in podjetniški razvoj v regionalni vladi Navarre

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Pomen evropskega akcijskega načrta za socialno ekonomijo za spodbujanje prispevka socialne ekonomije k lokalnemu in regionalnemu razvoju Evrope

1.

pozdravlja zavezo Evropske komisije, da v zadnjem četrtletju leta 2021 predloži akcijski načrt za socialno ekonomijo v skladu s pozivi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, medskupine Evropskega parlamenta za socialno ekonomijo, GECES (1), različnih vlad EU ter evropskih mrež, ki se ukvarjajo z razvojem socialne ekonomije, kot sta Social Economy Europe in REVES (2);

2.

meni, da so ukrepi EU za spodbujanje razvoja socialne ekonomije posebno pomembni v sedanjih okoliščinah, v katerih je treba zaradi gospodarske in socialne krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ves potencial podjetij in organizacij socialne ekonomije uporabiti za gospodarsko okrevanje, spodbujanje kolektivnega podjetništva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

3.

želi spomniti, da socialna ekonomija po podatkih Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (3) v Evropi (EU 28) zajema 2,8 milijona podjetij in organizacij, ki zaposlujejo 13,6 milijona delavcev, kar pomeni približno 6,3 % aktivnega prebivalstva EU. Poleg tega zajema več kot 232 milijonov članov zadrug, vzajemnih zavarovalnic in podobnih organizacij ter 82,8 milijona prostovoljcev;

4.

poudarja, da evropsko socialno ekonomijo sestavljajo raznolika podjetja in organizacije, kot so zadruge – z izjemno raznolikimi oblikami zadružništva – vzajemne zavarovalnice, združenja, fundacije in različne oblike socialnih podjetij ter druge pravne osebe, ki so značilne za posamezne države članice, kot so delavske zadruge, družbe s socialnim učinkom, ustanove socialne solidarnosti ipd.;

5.

želi spomniti, da je tem raznolikim podjetjem in organizacijam, ki so prisotni v vseh panogah, skupna trdna identiteta, utemeljena na skupnih vrednotah in značilnostih, kot so dajanje prednosti posameznikom in socialnemu cilju pred kapitalom, enakost spolov, demokratično upravljanje, ponovno vlaganje večine prihodkov v uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja podjetja ali organizacije ter skupnega in splošnega interesa;

6.

poudarja, da so podjetja in organizacije socialne ekonomije vezani na območje in svojih dejavnosti nikoli ne preselijo v tujino, saj so vzpostavljeni na tem območju in last posameznikov, ki tam prebivajo, ter so močno zavezani gospodarskemu in socialnemu razvoju kraja, v katerem delujejo; poudarja, da je socialna ekonomija pomembna za razvoj podeželja kot spodbujevalec razvoja lokalnih virov in za spopadanje z odseljevanjem, pri čemer je treba upoštevati pomen teh dejavnikov pri razvoju socialne ekonomije na podeželskih območjih, ki prispeva k ostajanju prebivalstva na podeželju in k večji socialni koheziji;

7.

poudarja, da subjekti socialne ekonomije sprejemajo načela in vrednote, ki omogočajo razvoj, skladen z gospodarskimi in okoljskimi vidiki, ter se močno zavzemajo za uresničevanje Agende 2030. Zato predstavljajo pluralistično gospodarstvo, uravnoteženost in trajnost z globalnega vidika, ki je potreben, da bi lahko prispevali k uresničevanju vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja;

8.

poziva Evropsko komisijo, naj razvije ustrezen evropski pravni okvir za socialno ekonomijo z ustrezno skupno opredelitvijo ter za organizacijo in povezovanje podjetij, ki izpolnjujejo določena organizacijska in operativna merila, s čimer bi odločilno podprla razvoj tega sektorja;

9.

meni, da bi si morali deležniki socialne ekonomije prizadevati za cilje trajnostnega razvoja;

10.

poudarja, da mora Komisija prek pakta za znanja in spretnosti podpreti usposabljanje in dostop delavcev v socialni ekonomiji do možnosti vseživljenjskega učenja na področjih, kot so digitalizacija, vključno z medijsko pismenostjo, participativno vodenje, odpornost in zeleni prehod, da se jih podpre pri vstopu na trg dela podjetij socialne ekonomije in obstanku na njem. Predlaga, naj za dosego tega cilja sodeluje z industrijskim ekosistemom socialne ekonomije, v katerem sodelujejo zlasti javne oblasti, centri za poklicno izobraževanje in univerze. Poleg tega lahko Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo podpore spodbujanje usposabljanja o varstvu okolja in promociji krožnega gospodarstva. Zato opozarjamo na predloge, oblikovane v mnenju OR Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, ki vsebujejo priporočila o tej temi z vidika lokalnih in regionalnih oblasti, kar je tudi zelo pomembno na področju socialne ekonomije;

11.

poziva, naj se preuči potencial socialne ekonomije na področjih poklicnega usposabljanja in aktivnih politik zaposlovanja, razvoja znanj in spretnosti ter kompetenc, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti skupinam, ki težje vstopajo na trg dela, kot so mladi, dolgotrajno brezposelni, invalidi ali prebivalci odročnih območij z omejenim dostopom do digitalnih virov;

12.

poziva Evropsko komisijo, naj na podlagi modelov socialne ekonomije izvede raziskavo o prenosih podjetij na zaposlene. To raziskavo bi morala spremljati platforma EU za izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter mrežami socialne ekonomije, obravnavati pa bi morala tudi potencial socialne ekonomije za industrijsko podjetništvo;

13.

poudarja, da lahko podjetniški grozdi socialne ekonomije omogočajo njeno vključevanje v evropske vrednostne verige in vzpostavljanje zavezništev z drugimi podjetniškimi akterji, javnimi upravami, centri za poklicno usposabljanje, poklicnimi šolami, univerzami in raziskovalnimi središči, da bi dosegli strateške cilje in združili sredstva;

14.

priznava, da lahko vključitev socialne ekonomije v evropsko platformo za sodelovanje grozdov (4) olajša vzpostavljanje zavezništev in sodelovanje teh podjetij in organizacij v strateških vrednostnih verigah;

15.

poudarja, da je treba socialno ekonomijo vključiti v strategije pametne specializacije kot ključni vzvod gospodarskega in socialnega razvoja; prav tako poudarja, da lahko socialna ekonomija uspešno nadalje razvija socialne inovacije, ter v zvezi s tem opozarja, da „pobude s področja socialnega gospodarstva temeljijo na sodelovanju in družbenem udejstvovanju posameznikov v skupnosti ter tako prispevajo h krepitvi socialne, ekonomske in teritorialne kohezije ter ravni zaupanja v vsej EU“ (5);

16.

izpostavlja, da je treba spodbujati medregionalno sodelovanje na področju socialne ekonomije kot ključni instrument za vzpostavljanje nadnacionalnih podjetniških grozdov, čezmejno izkoriščanje sinergij in edinstveno regionalno sodelovanje najbolj oddaljenih regij na njihovih področjih sodelovanja s tretjimi državami, kakor tudi podporo internacionalizaciji podjetij in organizacij socialne ekonomije na enotnem trgu. V zvezi s tem opozarja, da je tematska platforma socialne ekonomije v okviru evropske platforme pametne specializacije, ki združuje sedem evropskih regij, koristen instrument za spodbujanje medregionalnega sodelovanja. Njene izkušnje ter preverjene in preskušene postopke bi bilo treba upoštevati v prihodnjem evropskem akcijskem načrtu za socialno ekonomijo;

17.

poziva Komisijo, naj okrepi ambicioznost in skladnost svojih pobud, da bi podprla vlogo lokalnih in regionalnih uprav pri spodbujanju socialne ekonomije. Želi spomniti, da veliko lokalnih in regionalnih oblasti že ima ambiciozne strategije in akcijske načrte za spodbujanje socialne ekonomije, ki bi jih morala Komisija opredeliti in jih vključiti v razširitev prihodnjega akcijskega načrta za evropsko socialno ekonomijo. Komisija bi morala podpirati tudi izmenjavo primerov dobre prakse in obstoječih pobud med lokalnimi in regionalnimi oblastmi (npr. prek mreže lokalnih in regionalnih oblasti za spodbujanje socialne ekonomije);

18.

poziva Evropsko komisijo, naj izvede študijo o regionalnih in lokalnih javnih politikah za spodbujanje socialne ekonomije v EU, ki bo vključevala nekaj primerov iz drugih regij in lokalnih uprav po vsem svetu;

19.

priznava, da pobuda evropskih regij socialne ekonomije (ESER) in projekt misij socialne ekonomije pomembno vplivata na izgradnjo široke skupnosti lokalnih in regionalnih uprav, ki so se zavezale razvoju socialne ekonomije, in poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta za socialno ekonomijo ta program okrepi;

20.

poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v strokovni skupini GECES skupaj z državami članicami in mrežami socialne ekonomije. V tem okviru poziva k ustanovitvi delovne skupine GECES o regionalnih in lokalnih politikah socialne ekonomije;

21.

poziva, naj se pri analizah, študijah, predlaganih ukrepih ter instrumentih in mehanizmih za spremljanje in podporo v zvezi s socialno ekonomijo, ki zbirajo statistične podatke o delavcih ali sestavi različnih oblik podjetij socialne ekonomije, upošteva vidik spola tako pri pridobivanju podatkov kot pri vključevanju kazalnikov v zvezi s spolom;

Povečanje prepoznavnosti socialne ekonomije

22.

poziva Komisijo, naj vzpostavi enotno spletno platformo za pomoč podjetjem in organizacijam ter podjetništvu z različnimi oblikami socialne ekonomije, ki bo povezala vse evropske raziskave in poročila o socialni ekonomiji ter priložnosti, ki jih EU zagotavlja tem podjetjem in organizacijam;

23.

priporoča, naj se ta spletna platforma oblikuje in upravlja v sodelovanju z evropskimi mrežami socialne ekonomije in skupino GECES;

24.

predlaga Komisiji, naj bo v akcijskem načrtu za socialno ekonomijo predvidena obsežna kampanja obveščanja, pri zasnovi in izvedbi katere bi sodelovali Odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor in mreže socialne ekonomije. Ta kampanja je bistvena za spodbujanje kolektivnega podjetništva in poznavanja evropskih instrumentov za podporo socialni ekonomiji;

25.

poziva Komisijo, naj pripravi priročnik o javnih politikah socialne ekonomije, v katerem bodo zbrane raznolike pravne oblike socialne ekonomije v Evropi in ki bo v pomoč lokalnim in regionalnim organom;

26.

opozarja, da sta za uspeh socialne ekonomije ključni njena raznolikost in sposobnost zagotavljanja inovativnih rešitev za glavne gospodarske, socialne, izobraževalne in okoljske izzive;

27.

poziva Komisijo, naj po demokratičnem in preglednem postopku, v katerem bodo sodelovali Odbor regij, EESO in skupina GECES, vsako leto izbere evropsko prestolnico socialne ekonomije;

28.

predlaga, naj se socialna ekonomija bolje vključi v evropsko podjetniško mrežo in naj bo v njej bolj prepoznavna; priporoča, da se socialni ekonomiji nameni večja pozornost pri merilih za podelitev nagrade Evropska podjetniška regija;

29.

opozarja, da je pomembno podpirati, financirati in krepiti evropske mreže socialne ekonomije ter mesta in regije, ki so zavezani socialni ekonomiji, kot bistvene zaveznike pri izvajanju akcijskega načrta in obveščanju o priložnostih, ki jih ponuja;

Izboljšanje dostopa podjetij in organizacij socialne ekonomije do financiranja

30.

opozarja na dodatne težave, s katerimi se spopadajo podjetja in organizacije socialne ekonomije pri dostopu do financiranja, med drugim zaradi premajhne prepoznavnosti in nerazumevanja njihovih poslovnih modelov, ki dajejo prednost skupnemu ali splošnemu interesu pred čim večjim dobičkom;

31.

želi spomniti na ključno vlogo kohezijskih skladov, zlasti ESRR in ESS, pri financiranju projektov socialne ekonomije;

32.

poziva k okrepitvi kolektivnega podjetništva vseh oblik podjetij socialne ekonomije z uvedbo finančne podpore za ustanavljanje podjetij socialne ekonomije in za njihovo soočanje s prihodnjimi poslovnimi izzivi;

33.

izpostavlja, da bo program InvestEU prek svojih štirih sklopov politike, zlasti sklopov za MSP in za socialne naložbe ter znanja in spretnosti, ki zajemata mikrofinanciranje in financiranje podjetij socialne ekonomije, bistvenega pomena za financiranje inovativnih projektov socialne ekonomije;

34.

priporoča Komisiji, naj v svetovalni odbor vključi član Odbora regij, v naložbenem odboru pa naj sodelujejo strokovnjaki za financiranje podjetij in organizacij socialne ekonomije;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj razvije jasno, pregledno in učinkovito socialno in okoljsko taksonomijo naložb;

36.

opozarja na pomen finančnih akterjev socialne ekonomije (etične in zadružne banke, kreditne zadruge, mikrofinančne institucije, socialne finančne institucije, vzajemne zavarovalnice, kreditne zadruge itd.) na področju trajnostnega financiranja, njihovo pomembno prisotnost na podeželju in v manj razvitih regijah ter njihova prizadevanja za finančno vključevanje ranljivih skupin in vlaganje v realno gospodarstvo;

37.

poziva, naj se pri dostopu podjetij in subjektov socialne ekonomije do financiranja upoštevajo vidik spola, saj imajo ženske večje težave pri dostopu do posojil in finančnih sredstev v primerjavi z moškimi. To realnost je treba upoštevati pri oblikovanju katerega koli instrumenta za izboljšanje dostopa do financiranja;

Spodbujanje izobraževanja za socialno podjetništvo

38.

v skladu s sklepi Sveta o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi iz leta 2015 opozarja, da je treba spodbujati izobraževanje in usposabljanje za različne modele socialnega podjetništva na vseh ravneh izobraževanja, od osnovne do visoke (univerzitetno izobraževanje in poklicno usposabljanje);

39.

želi spomniti, da projekti, kot je poslovna šola za socialno ekonomijo, ki jo podpira sedem evropskih regij v okviru platforme pametne specializacije, ponujajo inovativne rešitve za to pomanjkanje izobraževalnih programov na področju socialnih podjetij in imajo cilj izobraževati strokovnjake, ki bodo usposobljeni za spremljanje in vodenje rasti teh podjetij in organizacij;

40.

opozarja, da so za podjetja in organizacije socialne ekonomije potrebne posebne kompetence, ki jih je mogoče uporabiti tudi v tradicionalnih podjetjih, na primer vključujoče vodenje;

41.

poziva Komisijo, naj bolj uporablja program Erasmus+ za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja na področju podjetništva in dela v podjetjih socialne ekonomije. V tem smislu predlaga, da se preučijo možnosti, da bi podjetja in organizacije socialne ekonomije več uporabljali program Erasmus za mlade podjetnike, zlasti v najbolj oddaljenih evropskih regijah, kjer se mladi zaradi oddaljenosti od evropske celine soočajo z večjimi omejitvami pri mobilnosti;

42.

poziva, naj se raziščejo nove možnosti za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja ter izboljšanje kompetenc delavcev v socialni ekonomiji v okviru načrta za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti ter koalicije znanja. Poleg tega bi moral korpus znanja in spretnosti, pridobljenih na vseh ravneh izobraževanja in z neformalnim izobraževanjem, ljudi spodbujati k čim boljši uporabi znanja, tj. gojenju „mehkih veščin“, in olajšati prilagodljivost na nenehno razvijajoče se okolje;

Izboljšanje dostopa do trgov in družbeno odgovorno javno naročanje

43.

želi spomniti, da se podjetja in organizacije socialne ekonomije pri mednarodnem poslovanju na enotnem trgu v primerjavi z drugimi malimi in srednjimi podjetji spopadajo z dodatnimi ovirami. Te težave med drugim izhajajo iz raznolikosti – in ponekod neobstoja – celovitih pravnih okvirov za vse pravne oblike socialne ekonomije, kot so zadruge, vključno z različnimi podvrstami zadrug, vzajemne zavarovalnice, združenja, fundacije in socialna podjetja;

44.

opozarja na pomembno vlogo žensk pri vodenju socialnih podjetij za uspešno podjetniško usposabljanje na področju socialne ekonomije;

45.

opozarja tudi na pomanjkanje evropskih instrumentov za odpravo teh ovir. Še vedno je, na primer, težko ustanoviti mednarodno evropsko združenje s člani iz več držav, enako velja za vzajemne zavarovalnice in fundacije, ker ni evropskega pravnega okvira zanje;

46.

poziva Komisijo, naj pri evropskih javnih upravah še naprej spodbuja družbeno odgovorno javno naročanje kot ključni instrument za povečanje preglednosti pri javnih naročilih, boj proti korupciji, spodbujanje konkurenčnosti in sodelovanja podjetniških akterjev različnih velikosti pri javnem naročanju ter spodbujanje socialno odgovornih podjetniških praks, ki so značilne za socialno ekonomijo;

47.

poziva, naj se projekt nakupovanja za družbeni vpliv, v okviru katerega je bil analiziran prenos direktive o javnem naročanju v 15 držav članic in so bili organizirani nacionalni in regionalni dogodki za seznanjanje s priložnostmi za odgovorno javno naročanje, razširi na preostale države članice EU;

48.

poziva vse lokalne in regionalne javne uprave, naj razvijejo strategije za pregledno in družbeno odgovorno javno naročanje, med drugim s pogojevanjem oddaje naročil – tudi v podizvajalskih verigah – z izplačevanjem poštenih plač in drugimi pogoji, določenimi z zakoni in/ali kolektivnimi pogodbami;

Akcijski načrt z ukrepi in instrumenti za spremljanje, ki spodbuja strukturirani dialog z akterji socialne ekonomije in drugimi institucijami

49.

poziva Komisijo, naj časovni okvir za izvajanje akcijskega načrta za socialno ekonomijo traja najmanj pet let, načrt pa naj vključuje predhodno oceno ter mehanizme za letno in naknadno ocenjevanje ter obnovo načrta po koncu njegove uporabe;

50.

poziva Komisijo, naj okrepi svoje mehanizme spremljanja in podpore za politike socialne ekonomije, kot so strokovna skupina za socialno podjetništvo (GECES), projektna skupina Komisije za socialno ekonomijo ter stalni strukturirani dialog na področju socialne ekonomije z Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, da bi zagotovili uravnoteženo zastopanost spolov;

51.

poziva Komisijo, naj preuči možnost vključitve delodajalcev socialne ekonomije v medsektorski socialni dialog, ter ukrepe za krepitev zmogljivosti in uveljavitev evropskega združenja delodajalcev socialne ekonomije.

---

(1)  Strokovna skupina Evropske komisije za socialno ekonomijo in socialna podjetja.

(2)  Evropska mreža mest in regij za socialno ekonomijo.

(3)  https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/files/qe-04-17-875-en-n.pdf

(4)  https://clustercollaboration.eu/social-economy

(5)  COR-2016-06945.