(-1)

Zaradi doslej največje grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je treba okrepiti ambicije in določene podnebne ukrepe v Uniji in po svetu. Unija se je zavezala, da bo okrepila prizadevanja za obvladovanje podnebnih sprememb in izvajanje Pariškega sporazuma  (1a) v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji. Medvladni panel OZN za podnebne spremembe (IPCC) v posebnem poročilu iz leta 2018 o globalnem segrevanju za 1,5  oC je potrdil, da je znatno zmanjšanje emisij v vseh sektorjih bistvenega pomena za omejitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5  oC. V posebnem poročilu iz leta 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju pa je IPCC opozoril, da so podnebni mehanizmi odvisni od zdravja oceanov in morskih ekosistemov, ki so zdaj izpostavljeni globalnemu segrevanju, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju morske biotske raznovrstnosti, zakisljevanju, deoksigeniranju in obalni eroziji. IPCC opozarja, da so oceani del rešitve v okviru prilagajanja vplivom podnebnih sprememb in njihovega blaženja, ter poudarja, da je treba nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in onesnaževanja ekosistemov, pa tudi okrepiti naravne ponore ogljika.

(1)

Pomorski prevoz zaradi emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) iz ladijskega prevoza vpliva na svetovno podnebje . Leta 2015 je predstavljal 13 % skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Uniji (15). Mednarodni pomorski ladijski prevoz ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(1)

Pomorski prevoz zaradi emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) in drugih emisij, ki jih proizvaja, denimo metana, dušikovih oksidov, žveplovih oksidov, trdnih delcev in črnega ogljika, vpliva na spremembo podnebja, morsko biotsko raznovrstnost, kakovost zraka in javno zdravje . Leta 2015 je predstavljal 13 % skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Uniji (15). Po pričakovanjih se bodo emisije iz pomorskega prometa na svetovni ravni do leta 2050 povečale za 50 % do 250 %  (15a) . Če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, naj bi se emisije iz pomorskega prevoza do leta 2050 povečale za 86 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kljub temu, da je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) sprejela minimalne standarde za učinkovitost ladij. Mednarodni pomorski ladijski prevoz ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. IMO je 13. aprila 2018 sprejel začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij. Nujno je treba sprejeti ukrepe za izvajanje te strategije, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije, da bi se nemudoma sprejeli ukrepi za zmanjšanje emisij v pomorskem prometu, prispevali k izvajanju Pariškega sporazuma in dosegli cilj glede podnebne nevtralnosti Unije, ne da bi ovirali prizadevanja na področju podnebne politike v drugih sektorjih.

(2)

Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k  zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu z zavezami sozakonodajalcev, kot so izražene v  Uredbi (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Direktivi (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta  (17).

(2)

Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k  skupnim prizadevanjem za dokončanje prehoda na ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov čim prej in najpozneje do leta 2050 v  skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma in sklepi Evropskega sveta o podnebnih spremembah z dne 12. decembra 2019 .

(3)

Evropski parlament je v resoluciji iz februarja 2014 o  okviru podnebne in energetske politike do 2030 pozval Komisijo in države članice, naj določijo zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 40  % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Evropski parlament opozoril, da bodo morali za ustrezen prispevek Unije v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov k zmanjšanju navedenih emisij prispevati vsi gospodarski sektorji .

(3)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2019 o  podnebnih spremembah z veliko večino podprl cilj, da bi čim prej in najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Komisijo in države članice je tudi večkrat pozval , naj povečajo zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo na 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Evropski parlament opozoril, da morajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov prispevati vsi gospodarski sektorji, tudi mednarodni letalski in pomorski prevoz, če naj bi Unija ustrezno prispevala k prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni ter uresničila svoje podnebne cilje. Hitra prizadevanja za razogljičenje pomorskega sektorja so še toliko bolj pomembna ob upoštevanju izjave Parlamenta z dne 28. novembra 2019 o podnebnih in okoljskih izrednih razmerah.

(3a)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki je leta 2019 potekala v Madridu v Španiji (COP25), poudaril, da so zaradi počasnega in nezadostnega napredka v IMO potrebni dodatni ukrepi Unije za obravnavanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja. Evropski parlament je zlasti podprl vključitev pomorskega sektorja v sistem Unije za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov („sistem EU za trgovanje z emisijami“) in uvedbo standardov za učinkovitost ladij na ravni Unije. Tržno zasnovane politike za zmanjšanje emisij same po sebi ne zadostujejo za dosego ciljev Unije za zmanjšanje emisij in jih je treba podpreti z zavezujočimi regulativnimi zahtevami za zmanjšanje emisij, ki bodo ustrezno izvršene.

(4)

Evropski svet je v  svojih sklepih z dne 24 .  oktobra 2014 potrdil zavezujoč cilj Unije , da se do leta 2030 doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 . Evropski svet je tudi poudaril , da je pomembno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in tveganja, povezana z odvisnostjo od fosilnih goriv , v prometnem sektorju, ter pozval Komisijo, naj nadalje preuči instrumente in ukrepe za celovit in tehnološko nevtralen pristop, med drugim glede spodbujanja zmanjševanja emisij, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti v prevozu .

(4)

Evropski svet je v sklepih z dne 12 .  decembra 2019  (1a) potrdil cilj, v skladu s katerim bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralno EU . Poudaril je tudi, da morajo biti vsa ustrezna zakonodaja in politike EU usklajene s tem ciljem glede podnebne nevtralnosti , h kateremu morajo ob upoštevanju enakih konkurenčnih pogojev tudi prispevati .

(4a)

Trenutno je sektor pomorskega prevoza edini, za katerega na ravni Unije ni nikakršnega cilja zmanjšanja emisij in nobenih posebnih ukrepov za zmanjšanje. Komisija je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru z 11. decembra 2019 navedla, da namerava sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, še zlasti pa sistem EU za trgovanje z emisijami razširiti na pomorski sektor, zakonsko urediti dostop ladij, ki najbolj onesnažujejo, do pristanišč v Uniji in zasidranim ladjam naložiti obveznost uporabe električne energije z obale. Komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)  (1a) potrdila, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in da bodo morali prispevati vsi sektorji, saj se pričakuje, da bodo sedanje politike do leta 2050 zagotovile le 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(4b)

Z odpravo tržnih ovir v pomorskem sektorju, vključno z uporabo preglednega in zanesljivega sistema SPP, se želi prispevati k uporabi energetsko učinkovite tehnologije, s tem pa tudi k zmanjšanju emisij v pomorskem sektorju do leta 2030 za približno 2 %. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev, da bo pomorski sektor v celoti prispeval h prizadevanjem vseh gospodarskih panog k doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti ter zastavljenih in drugih morebitnih vmesnih ciljev za leto 2030. Uredba EU o SPP je kot glavni instrument Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka iz pomorskega prevoza podlaga za nadaljnje ukrepanje. Področje uporabe navedene uredbe bi bilo zato treba razširiti tako, da bo vključevalo zavezujoče zahteve za podjetja, v skladu s katerimi bodo morala zmanjšati emisije toplogrednih plinov na prevozno delo, prav tako pa bi bilo treba razširiti sistem EU ETS na sektor pomorskega prevoza.

(6)

Evropski parlament in Svet sta aprila 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/757 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza (20), poročanju o njih in njihovem preverjanju (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o SPP), ki je bila leta 2016 dopolnjena z dvema delegiranima (21) in dvema izvedbenima uredbama (22). Cilj uredbe EU o SPP je zbirati podatke o emisijah iz ladijskega prevoza za nadaljnje oblikovanje politik in spodbujati zmanjšanje emisij z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ladij zadevnim trgom. V skladu z uredbo EU o SPP morajo družbe od leta 2018 letno spremljati porabo goriva, emisije CO2 ter energijsko učinkovitost svojih ladij na plovbah v pristanišča Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in iz njih, o njih poročati in jih preverjati. Uredba EU o SPP se uporablja tudi za emisije CO2 v pristaniščih EGP. Prva poročila o emisijah naj bi se predložila do 30. aprila 2019.

(6)

Evropski parlament in Svet sta aprila 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/757 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza (20), poročanju o njih in njihovem preverjanju (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o SPP), ki je bila leta 2016 dopolnjena z dvema delegiranima (21) in dvema izvedbenima uredbama (22). Cilj uredbe EU o SPP je zbirati podatke o emisijah iz ladijskega prevoza za nadaljnje oblikovanje politik in spodbujati zmanjšanje emisij z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ladij zadevnim trgom. Uredba EU o SPP je bila sprejeta kot prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij iz pomorskega sektorja v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za naknadno oblikovanje cen teh emisij v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. Ko je bila sprejeta uredba EU o SPP, se je Komisija zavezala, da bo v okviru prihodnjih zakonodajnih predlogov o emisijah v pomorskem prometu preučila, s katerimi naslednjimi koraki bi lahko zagotovili, da bo sektor pravično prispeval k ciljem Unije glede zmanjšanja emisij, zlasti glede možnosti razširitve sistema EU za trgovanje z emisijami na pomorski sektor.  V skladu z uredbo EU o SPP morajo družbe od leta 2018 letno spremljati porabo goriva, emisije CO2 ter energijsko učinkovitost svojih ladij na plovbah v pristanišča Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in iz njih, o njih poročati in jih preverjati. Ta obveza se uporablja tudi za emisije CO2 v pristaniščih EGP. Prva poročila o emisijah naj bi se predložila do 30. aprila 2019 , Komisija pa jih je objavila 30. junija 2019.

(6a)

Emisij pomorskega prometa in njihovega vpliva na globalno segrevanje in onesnaževanje zraka ne bi smeli zmanjševati tako, da bi škodovali morski biotski raznovrstnosti, pripraviti pa bi morali tudi namenske ukrepe za obnovo morskih in obalnih ekosistemov, ki jih prizadene pomorski promet, na primer zaradi izpustov škodljivih snovi (kot so balastna voda, ogljikovodiki, težke kovine in kemikalije), na morju izgubljenih zabojnikov in trkov s kiti in delfini.

(6b)

V pomorskem sektorju lastnik ladje ni vedno tudi oseba ali subjekt, ki ladjo upravlja. Zato bi moral podatke, ki se zahtevajo po uredbi EU o SPP, zbirati subjekt, ki je odgovoren za komercialno upravljanje ladje, na primer upravljavec, časovni zakupnik ali zakupnik ladje brez posadke, in bi mu morali biti ti podatki tudi pripisani.

(6c)

Podatke, zbrane v okviru uredbe EU o SPP, bi morali uporabiti za spodbujanje prehoda na brezemisijske ladje, in sicer z uvedbo ladijskega certifikata o energijski učinkovitosti z lestvico ocen, s čimer bi omogočili pregledno primerjavo ladij, zlasti pri prodaji ali najemu, in spodbudili države članice, da bi spodbujale dobro prakso in podpirale najučinkovitejše ladje.

(6d)

Evropsko ladijsko oznako bi morala Komisija zasnovati v sodelovanju z ladjarji, drugimi deležniki in neodvisnimi strokovnjaki, zato da bi potrošnike ob nakupu proizvodov seznanili s tem, kako prek pomorskega prometa vplivajo na okolje. Oznaka bi podpirala okoljski in energetski prehod ladijskega sektorja, saj bi dajala zanesljive in pregledne informacije o prostovoljnih pobudah. Potrošnike bi tako spodbujala k nakupu proizvodov, ki jih prevažajo ladjarji, ki so zmanjšali svoj vpliv na okolje, na primer glede emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, obremenitve s hrupom ter ravnanja z odpadki in vodo.

(6e)

Direktiva Sveta 92/106/EGS  (1a) pomaga zmanjševati emisije iz prometa s spodbujanjem prehoda s cestnega tovornega prometa na prevoz z nižjimi emisijami, na primer na brezemisijske rečne koridorje. Navedeno direktivo je treba revidirati, da bi okrepili prizadevanja za spodbujanje multimodalnega prevoza ter povečali učinkovitost in nabor nizkoemisijskih alternativ. Brezemisijski prevoz po plovnih poteh je poglavitnega pomena za trajnostni prehod s cestnih na vodne poti, zato je treba podpreti naložbe v polnilno infrastrukturo celinskih pristanišč.

(6f)

Pristanišča Unije so zaradi svojega geografskega položaja in gospodarskih dejavnosti strateška vozlišča za energetski prehod. Med drugim so glavna vstopna točka za energente (uvoz, skladiščenje ali distribucijo), vse bolj razvijajo tudi obrate za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, nove oblike energetskega upravljanja in strategije krožnega gospodarstva. Glede na cilje evropskega zelenega dogovora mora Unija razogljičenje pomorskega sektorja pospremiti s strateškim pristopom za svoja pristanišča in tako podpreti njihovo pomembno vlogo pri energetskem prehodu. Države članice bi bilo treba spodbujati k pospešenemu razvoju brezemisijskih pristanišč in k vlaganju v polnilno infrastrukturo. To bi prineslo takojšnje zdravstvene koristi za vse državljane, ki živijo ob pristaniščih in na obalnih območjih, ter zmanjšalo negativni vpliv na tamkajšnjo pomorsko in obalno biotsko raznovrstnost, gre namreč za ogromna kopenska območja, nekatera sodijo celo v omrežje Natura 2000.

(7)

V členu 22 uredbe EU o SPP je navedeno, da bo Komisija v primeru mednarodnega sporazuma o svetovnem sistemu za spremljanje, poročanje in preverjanje pregledala uredbo EU o SPP in po potrebi predlagala spremembe, da se zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom.

(7)

V členu 22 uredbe EU o SPP je navedeno, da bo Komisija v primeru mednarodnega sporazuma o svetovnem sistemu za spremljanje, poročanje in preverjanje ali o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prevoza pregledala uredbo EU o SPP in po potrebi predlagala spremembe, da se zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom. Pomembno je, da Unija ne glede na globalne ukrepe ostane enako ambiciozna in svojo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam izkaže z ohranitvijo oziroma s sprejetjem strožjih ukrepov v Uniji.

(8)

Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (23) decembra 2015, so Unija in njene države članice sprejele cilj zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu. V okviru Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prevozu, kar bi bilo treba spodbujati. IMO je oktobra 2016 sprejela (24) sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (v nadaljnjem besedilu: svetovni sistem zbiranja podatkov IMO).

(8)

Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (23) decembra 2015, so Unija in njene države članice sprejele cilj zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu. V okviru Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prevozu, kar bi bilo treba spodbujati. IMO je oktobra 2016 sprejela (24) sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (v nadaljnjem besedilu: svetovni sistem zbiranja podatkov IMO). IMO je 13. aprila 2018 sprejela tudi začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij (začetno strategijo IMO), s katero želi čim prej omejiti povečanje teh emisij in jih do leta 2050 zmanjšati za vsaj 50 % v primerjavi z letom 2008 ter si prizadevati za njihovo postopno odpravo. Hkrati so se države članice in pridružene članice IMO, tudi vse države članice Unije, zavezale, da bodo zmanjšale emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, kot povprečje v mednarodnem ladijskem prometu, za najmanj 40 % do leta 2030 in si prizadevale za zmanjšanje za 70 % do leta 2050. Zato je ustrezno glavne elemente začetne strategije IMO vključiti v zakonodajo Unije, obenem pa je treba še naprej konstruktivno sodelovati z državami članicami IMO, da bi dosegli svetovni dogovor o ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Družbe bi morali zavezati, da do leta 2030 vsaj za 40 % linearno zmanjšajo emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, kot povprečje vseh ladij, za katere so odgovorne, v primerjavi s povprečnimi emisijami na kategorijo ladij iste velikosti in vrste, sporočenimi v skladu z uredbo SPP. Izhodišče za ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi bilo treba določiti z uporabo podatkov iz sistema THETIS-SPP in IMO DCS, pri tem pa v celoti upoštevati zmanjšanje emisij, ki so ga zagotovile družbe, ki so prve začele z razogljičevanjem. Komisija bi morala sprejeti delegirane akte za opredelitev podrobnih pravil za določanje izhodišča, letnega faktorja za zmanjšanje za vsako kategorijo ladij, pravil in načinov za izračun in pobiranje kazni za presežne emisije ter kakršnega koli drugega pravila, ki je potrebno za izpolnjevanje te obveznosti in preverjanje skladnosti s to obveznostjo.

(9)

Ob upoštevanju sočasnega obstoja navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja je Komisija na podlagi člena 22 uredbe EU o SPP ocenila, kako ju uskladiti, da bi se zmanjšalo upravno breme za ladje, hkrati pa ohranili cilji uredbe EU o SPP.

(9)

Ob upoštevanju sočasnega obstoja navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja je Komisija na podlagi člena 22 uredbe EU o SPP ocenila, kako ju uskladiti, da bi se zmanjšalo upravno breme za ladje, zlasti za tiste v lasti malih in srednjih podjetij, hkrati pa ohranili cilji uredbe EU o SPP.

(10)

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi delna uskladitev navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena ladijskih družb in hkrati ohranila ključne cilje uredbe EU o SPP. Vendar takšna delna uskladitev ne bi smela spreminjati uredbe EU o SPP, kar zadeva upravljanje , področje uporabe ter zahteve glede preverjanja, preglednosti in poročanja o emisijah CO2, saj bi s tem resno ogrozila cilje navedene uredbe in vplivala na njeno zmožnost prispevanja k prihodnjim odločitvam glede oblikovanja politik ter spodbujanja energijsko učinkovitejših ukrepov in ravnanja v ladijskem prevozu. Zato bi bilo treba kakršne koli spremembe uredbe EU o SPP z namenom usklajevanja s svetovnim sistemom zbiranja podatkov IMO omejiti na opredelitve pojmov, parametre spremljanja ter načrte in predloge za spremljanje.

(10)

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi delna uskladitev navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena ladijskih družb in hkrati ohranila ključne cilje uredbe EU o SPP. Vendar takšna delna uskladitev ne bi smela spreminjati uredbe EU o SPP, kar zadeva upravljanje ter zahteve glede preverjanja, preglednosti in poročanja o emisijah CO2, saj bi s tem resno ogrozila cilje navedene uredbe in vplivala na njeno zmožnost prispevanja k prihodnjim odločitvam glede oblikovanja politik ter spodbujanja energijsko učinkovitejših ukrepov in ravnanja v ladijskem prevozu. Zato bi bilo treba kakršne koli spremembe uredbe EU o SPP z namenom usklajevanja s svetovnim sistemom zbiranja podatkov IMO omejiti na ladje, ki jih ureja uredba EU o SPP, opredelitve pojmov, parametre spremljanja ter načrte in predloge za spremljanje.

(12)

Treba bi bilo upoštevati določbe svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO o podatkih, ki jih je treba spremljati in o njih letno poročati, da bi se zagotovilo zbiranje racionaliziranih podatkov za dejavnosti ladij, ki zadevajo oba sistema. V ta namen bi bilo treba obvezno poročati o parametru „nosilnost“ , poročanje o  „prepeljanem tovoru“ pa bi moralo ostati prostovoljno . „Čas, preživet na morju“ bi bilo treba nadomestiti z opredelitvijo pojma svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO „ure plovbe“. Poleg tega bi moral izračun „preplute razdalje“ temeljiti na svetovnem sistemu zbiranja podatkov IMO (25), da bi se zmanjšalo upravno breme.

(12)

Treba bi bilo upoštevati določbe svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO o podatkih, ki jih je treba spremljati in o njih letno poročati, da bi se zagotovilo zbiranje racionaliziranih podatkov za dejavnosti ladij, ki zadevajo oba sistema. V ta namen bi bilo treba obvezno poročati o parametru „nosilnost“ in o  parametru „prepeljani tovor“ . „Čas, preživet na morju“ bi bilo treba nadomestiti z opredelitvijo pojma svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO „ure plovbe“. Poleg tega bi moral izračun „preplute razdalje“ temeljiti na svetovnem sistemu zbiranja podatkov IMO (25), da bi se zmanjšalo upravno breme.

(13)

Vsebina načrtov za spremljanje bi se morala racionalizirati, tako da bi se upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov IMO, razen za tiste dele načrtov, ki so potrebni za zagotavljanje, da se v okviru uredbe EU o SPP spremljanje in poročanje izvajata samo za tiste podatke, ki so povezani z Unijo. Zato bi morale kakršne koli določbe „po posameznih plovbah“ ostati del načrta za spremljanje.

(13)

Vsebina načrtov za spremljanje bi se morala racionalizirati, tako da bi se upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov IMO, razen za tiste dele načrtov, ki so potrebni za zagotavljanje, da se v okviru uredbe EU o SPP spremljanje in poročanje izvajata samo za tiste podatke, ki so povezani z Unijo. Zato bi morale kakršne koli določbe „po posameznih plovbah“ ostati del načrta za spremljanje. Poleg tega bi morala Komisija državam članicam pomagati z deljenjem strokovnega znanja in dobre prakse ter z uvajanjem nove tehnologije, zato da bi zmanjšali upravne ovire in omogočili učinkovito in varno pridobivanje podatkov.

(13a)

Ocena učinka, ki jo je Komisija izvedla leta 2013 in ki je priložena predlogu uredbe EU o SPP, je potrdila, da je sistem EU za trgovanje z emisijami v pomorskem prometu učinkovit in da bi lahko s tovrstnim sistemom ali namensko zastavljenim izravnalnim skladom dosegli potrebno zmanjšanje emisij v tem sektorju. Da bi pomorski promet vključili v prizadevanja Unije za zmanjšanje emisij, bi morali Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1aspremeniti, da bi zajemala tudi emisije v pomorskem prometu. Komisija bi morala sprejeti delegirane akte, da bi določila skupno količino pravic za pomorski promet v skladu z drugimi sektorji in metodo dodeljevanja vseh pravic za pomorski promet z dražbo. Komisija bi morala pri pripravi navedenih delegiranih aktov posodobiti oceno učinka iz leta 2013, zlasti ob upoštevanju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in cilja „podnebne nevtralnosti“, kot je opredeljen v Uredbi (EU)…/… [evropska podnebna pravila], in gospodarskega učinka, tudi v smislu možnih tveganj nenamernih modalnih premikov in selitve virov emisij CO2. Rezultate te ocene bi morala objaviti. Pomembno je, da EU in njene države članice na mednarodni ravni podprejo ukrepe za zmanjšanje vpliva pomorskega prometa na podnebje. Komisija bi morala spremljati napredek v zvezi s sprejetjem tržnega ukrepa v okviru IMO in v primeru sprejetja takšnega ukrepa na svetovni ravni razmisliti, kako uskladiti ukrepe Unije in globalne ukrepe, tako da bi ohranili okoljsko celovitost in učinkovitost podnebnega ukrepanja Unije.

(13b)

Uspešen prehod na brezemisijski ladijski promet zahteva celostni pristop in ustrezno ugodno okolje za spodbujanje inovacij na ladjah in v pristaniščih. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, tehnološke in operativne ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ladij ter uporabo trajnostnih alternativnih goriv, kot sta vodik in amonijak, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, in brezemisijskih pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih. S prihodki, ustvarjenimi s prodajo pomorskih pravic na dražbi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, bi morali ustanoviti sklad za oceane, da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe za pomoč pri razogljičenju pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratkih razdaljah in pristanišči. Komisija bi morala pripraviti tudi ukrepe za ureditev dostopa najbolj onesnažujočih ladij v pristanišča Unije in zahtevati, da se ladje na fosilna goriva med privezom oskrbujejo z električno energijo z obale ali alternativnimi brezemisijskimi viri. Komisija bi morala tudi oceniti možnost, da bi od pristanišč zahtevali, naj takse za podaljšani postanek v pristaniščih temeljijo na emisijah.

(13c)

Za uspešen prehod na brezemisijske in okolju prijazne ladje je potreben celovit pristop, s katerim bi spodbujali inovativne ukrepe za okolju prijaznejše ladje (npr. v zvezi s projektiranjem ladijskega trupa, novimi motorji in trajnostnimi alternativnimi gorivi ter pogonom na veter) ter operativne srednjeročne ukrepe za zmanjšanje porabe goriva in s tem emisij, denimo zmanjšanje hitrosti ali boljše načrtovanje poti. Zmanjšanje hitrosti (počasna vožnja) je bilo zaradi velikega povečanja cen goriva v velikem obsegu testirano med letoma 2006 in 2012: z 10-odstotnim zmanjšanjem hitrosti se je poraba zmanjšala za približno 19 %  (1a) , ustrezno temu pa so se zmanjšale tudi emisije. Tržni ukrepi, kot je sistem EU trgovanja z emisijami, bodo spodbudili zmanjšanje emisij ter naložbe v raziskave in inovacije, s tem pa se bo izboljšala tudi energijska učinkovitost ladij ter uporaba trajnostnih alternativnih goriv in pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih in celinskih pristaniščih.

(14a)

Da bi ohranili visoko kakovost podatkov, sporočenih v register sistema THETIS-SPP, bi bilo treba Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) dati potrebna pooblastila in vire za preverjanje poročil o emisijah, ki so jih kot ustrezne ocenili preveritelji.

(14b)

Komisija bi morala pregledati delovanje Uredbe (EU) 2015/757 ter pri tem upoštevati izkušnje, pridobljene pri izvajanju te uredbe in svetovnega sistema IMO za zbiranje podatkov o gorivu, ter druge pomembne spremembe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v pomorskem prevozu.

(14c)

Pomorski prevoz je tudi vir onesnaževal zraka, kot so žveplov oksid (SOx), dušikov oksid (NOx), delci, ozonu škodljive snovi ali hlapne organske spojine1a. Onesnaževala zraka negativno vplivajo na okolje in na zdravje državljanov, predvsem tistih, ki živijo ali delajo na obalnih ali pristaniških območjih. Komisija bi morala pregledati ustrezno zakonodajo do junija 2021 in pripraviti konkretne predloge za rešitev težave emisij onesnaževal zraka iz pomorskega prometa. Komisija bi si morala prizadevati tudi za razširitev območij nadzora nad emisijami žvepla (SECA) in območij nadzora nad emisijami NOx (NECA) v vseh evropskih morjih, tudi v Sredozemskem morju, in dodatno obravnavati problem odvajanja odpadnih vod iz pralnikov plinov in odvajanja drugih snovi, kot so balastna voda, ogljikovodiki, težke kovine in kemikalije, v odprte vode ter problem vpliva teh snovi na morsko biotsko raznovrstnost.

(15)

Cilj Uredbe (EU) 2015/757 je spremljati emisije CO2 ladij, ki opravljajo postanke v pristaniščih EGP, poročati o njih in jih preverjati, kar je prvi korak v okviru večfaznega pristopa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije. Svetovni sistem zbiranja podatkov IMO bi bilo treba upoštevati in ta uredba zagotavlja, da bodo podatki, zbrani na podlagi enotnih zahtev, še naprej primerljivi in zanesljivi. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(15)

Cilj Uredbe (EU) 2015/757 je spremljati emisije toplogrednih plinov z ladij, ki opravljajo postanke v pristaniščih EGP, poročati o njih in jih preverjati, da bi se zmanjšala njihova povprečna intenzivnost ogljika na opravljeno prevozno dejavnost, med drugim z bistvenim zmanjšanjem emisij med privezom, in da bi tem emisijam določili ceno in tako zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja . Tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije. Svetovni sistem zbiranja podatkov IMO bi bilo treba upoštevati in ta uredba zagotavlja, da bodo podatki, zbrani na podlagi enotnih zahtev, še naprej primerljivi in zanesljivi. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(15a)

Prehod na podnebno nevtralen ladijski promet še ni uresničen, doslej sprejeti regulativni ukrepi v zvezi s tem pa niso bili ustrezni. Pristanišča imajo lahko pomembno vlogo pri razogljičenju pomorskega prometa. Upravljavci ladij bi morali v pristaniščih Unije, denimo s priključitvijo na električno energijo z obale, zagotoviti, da njihove zasidrane ladje ne oddajajo emisij toplogrednih plinov ali emisij onesnaževal v zraku. To bi bilo še posebej pomembno pri privezih v bližini mestnih območij, da bi zmanjšali posledice onesnaževanja zraka za zdravje ljudi. Glede na to, da ladje povzročajo različne količine emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, bi bilo treba to v prvi vrsti zahtevati od ladij, ki najbolj onesnažujejo okolje, vključno z velikimi potniškimi ladjami.

(15b)

Upravljavci ladij bi morali zagotoviti, da plovila upravljajo na najbolj energijsko učinkovit način in da emisije ostanejo na najnižji možni ravni. Ladjedelnice bi morale zagotoviti, da ima pri gradnji novih ladij prednost zmanjševanje emisij.

(23)

Drugi toplogredni plini , povzročitelji sprememb podnebnega ravnovesja ali onesnaževala zraka na tej stopnji ne bi smeli biti zajeti s sistemom SPP Unije , sicer bi bilo treba namestiti merilno opremo , ki ni dovolj zanesljiva ali komercialno razpoložljiva, kar bi lahko oviralo izvajanje sistema SPP Unije .

(-a)

(-aa)

(b)

„pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike; posledično so izvzeti postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke, postankom v suhem doku ali popravilom ladje in/ali njene opreme, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč ter postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja;

(d)

„družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in privolila, da prevzame vse dolžnosti in odgovornosti , ki jih nalaga Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št .  336/2006; “;

„(d)

‚družba‘ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec , časovni zakupnik ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za komercialno upravljanje ladje in je odgovoren za plačilo goriva , ki ga porabi ladja .“

(aa)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

(i)

„druge pomembne informacije“ pomenijo informacije v zvezi z emisijami CO2 iz porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo in energetsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij;

(ia)

vstavi se naslednja točka:

(f)

prepeljani tovor (prostovoljno);

(a)

se vse plovbe ladje v poročevalnem obdobju začnejo ali končajo v pristanišču pod jurisdikcijo države članice in

„(a)

se vsaj 90 % plovbe ladje v poročevalnem obdobju začnejo ali končajo v pristanišču pod jurisdikcijo države članice in“

(aa)

doda se naslednja točka:

(ba)

v točki (a) odstavka 3 se doda naslednja točka:

(bb)

v točki (a) odstavka 3 se doda naslednja točka:

(a)

identiteto ladje (ime, identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);

„(a)

identiteto ladje (ime , družbo , identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);“

(d)

skupno letno porabo goriva za plovbe;

„ (d)

skupno letno porabo goriva , po vrsti goriva, za plovbe;“