Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 640/2010

(COM(2020) 670 final – 2020/0302 (COD))

(2021/C 123/11)

Samostojni poročevalec:

Florian MARIN

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 11. 2020 Svet, 11. 11. 2020
Pravna podlaga	člen 3(1)(d) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	11. 1. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	27. 1. 2021
Plenarno zasedanje št.	557
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	250/0/9

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je sprejetje priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) pomembno in ustrezno, saj je EU od leta 1986 pogodbenica konvencije ICCAT in je dolžna v zakonodaji EU zagotavljati skladnost z vsemi ukrepi, ki jih je odobrila ICCAT.

1.2

Odbor priporoča, da ostaneta lajšanje in zagotavljanje dostopa do informacij in tehnične pomoči za ribiče in akterje v distribucijski verigi za uporabo sistema eBCD (elektronski dokument o ulovu modroplavutega tuna) prednostna naloga Evropske komisije in držav članic.

1.3

V zvezi z roki v Priporočilu ICCAT 18-13 je treba upoštevati posledice in stanje pandemije COVID-19, in sicer tudi možne zamude pri izpolnjevanju zahtev za poročanje, ki jih določa ICCAT.

1.4

EESO meni, da si je treba na vso moč prizadevati za zagotavljanje skladnosti, natančnosti in sinergije med dokumenti BCD in eBCD ter za učinkovit proces sledljivosti, potrjevanja in preverjanja.

1.5

Odbor meni, da člen 4 delno povzema Priporočilo ICCAT 18-13, del II (Potrjevanje dokumentov BCD), točka 11, saj je v njem navedeno, da je treba za vsak ulov, iztovarjanje, nameščanje v kletko, izlov, pretovarjanje in izvoz modroplavutega tuna ali notranjo trgovino z njim opraviti proces potrditve vsakič, ko se ga iztovarja, prenaša, izlovi, pretovarja, trguje z njim na notranjem trgu ali izvaža.

1.6

Odbor priporoča razširitev predloga, ki temelji na Priporočilu ICCAT 13-18, del II (Potrjevanje dokumentov BCD), točka 12, ki se nanaša na primere, ko v delu dokumenta BCD ni dovolj prostora za popolno sledenje modroplavutega tuna od ulova do trga. K prvotnemu BCD bi se lahko dodala priloga, ki bi imela obliko in številko izvirnega BCD.

1.7

EESO priporoča, da se v člen 2(5)(b) doda beseda „past“ kot v členu 2(5)(a). Besedilo bi se torej glasilo „trgovino v eni državi članici ali med dvema ali več državami članicami z gojenim modroplavutim tunom, ulovljenim v območju Konvencije s plovilom za ulov ali pastjo Unije in nameščenim v kletko v ribogojnici s sedežem na ozemlju Unije“.

1.8

EESO priporoča, da se v člen 3(2) doda beseda „pošiljka“. Besedilo bi se torej glasilo: „Dokument BCD se izpolni za vsako pošiljko modroplavutega tuna, ki ga ulovijo ribiška plovila ali pasti, ki ga v pristaniščih ribiške ladje ali pasti prenesejo, iztovorijo ali pretovorijo, ali ga ribogojnice namestijo v kletko ali izlovijo.“

1.9

Komisija bi morala razmisliti o vplivu izvajanja člena 5(3)(b), pri katerem sicer gre za priporočilo ICCAT, a od podjetij zahteva spremembo logistike, in sicer razdiranje palet in ponovno identifikacijo vse embalaže.

1.10

EESO poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o prijavi in ocenjevanju delov rib, četudi brez potrjevanja namestitve v kletko, da se izboljša vrednost in preprečijo odpadki. V skladu s sedanjimi predpisi se ne sme prodati tunov, ki po prihodu v ribogojnico poginejo, ker še ni bila potrjena namestitev v kletko. Namestitev v kletko je odvisna od ocene, opravljene s stereoskopsko kamero, kar traja približno dva meseca, zato je treba takšne primerke zamrzniti ali uničiti. To pa je v nasprotju s pobudami Komisije na področju izgub hrane in živilskih odpadkov.

2.   Povzetek predloga Komisije

2.1

Namen predloga (1) je v pravo EU prenesti nove ukrepe za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna, ki jih je sprejela Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), katere pogodbenica je Evropska unija od leta 1986.

2.2

Konvencija ICCAT zagotavlja okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju tunov in tunom podobnih vrst v Atlantskem oceanu in sosednjih morjih ter omogoča sprejemanje priporočil za območje Konvencije ICCAT, ki postanejo zavezujoča za pogodbenice.

2.3

Evropska unija je torej zavezana v zakonodaji EU zagotavljati skladnost z vsemi ukrepi, ki jih je odobrila ICCAT. Predlagana uredba razveljavlja Uredbo Sveta (EU) št. 640/2010 z dne 7. julija 2010, saj vključuje nove ukrepe ICCAT, povezane z obvezno uporabo sistema elektronskega dokumenta o ulovu modroplavutega tuna (eBCD), da bi poznali izvor vseh modroplavutih tunov, in papirnate dokumente BCD dovoli le še izjemoma.

2.4

V predlogu je navedeno, da bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo, da bi lahko prihodnje spremembe priporočil ICCAT hitro prenesla v pravo Unije.

2.5

Priporočila ICCAT je treba prenesti v zakonodajo EU, da se izenačijo pogoji za ribiče iz EU in tretjih držav ter zagotovi, da vsi v celoti sprejemajo in izvajajo pravila.

2.6

Ukrepi, predvideni v predlogu, se nanašajo na tehnične specifikacije dokumenta BCD in potrdilo o ponovnem izvozu, njegovo potrditev v državah članicah, evidentiranje in potrjevanje ulova ter poznejšega trgovanja v sistemu eBCD, določbe o označevanju, preverjanje informacij s strani držav članic in letno poročanje ICCAT.

2.7

Poveljniki plovil za ulov, operaterji pasti in ribogojnic, prodajalci in izvozniki morajo izpolniti dokument BCD za vsako pošiljko modroplavutega tuna, ki se ulovi, iztovarja, namešča v kletko, izlovi, pretovarja, z njo trguje na notranjem trgu in izvozi. Vsi trgovinski posli morajo biti evidentirani in potrjeni v sistemu eBCD.

2.8

Vsako pošiljko modroplavutega tuna, ki se ponovno izvozi, mora spremljati potrjeno potrdilo o ponovnem izvozu modroplavutega tuna, ki ga potrdi država članica. Operater, ki je odgovoren za ponovni izvoz, izda potrdilo o ponovnem izvozu in zaprosi za njegovo potrditev.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO meni, da je ustrezno in pomembno v zakonodajo EU prenesti ukrepe, ki jih sprejme Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), saj pozitivno vplivajo na upravljanje staleža modroplavutega tuna. Odbor je zadovoljen, da si Evropska komisija in države članice prizadevajo za skladnost z vsemi pogoji in priporočili ICCAT, tako da jih prenašajo v specifično zakonodajo, saj imajo ta gospodarski in socialni učinek v državah članicah.

3.2

Ceni tudi prizadevanje in požrtvovalnost Komisije, držav članic in ribiškega sektorja, ki so se držali strogih pravil ICCAT, da bi obnovili stalež modroplavutega tuna. Upravljanje staležev modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju je zgodba o uspehu, saj so staleži med najvišjimi v zgodovini.

3.3

EESO se na splošno strinja s predlagano uredbo, saj gre za prenos priporočila ICCAT. Poleg tega meni, da elektronski sistem vodenja omogoča veliko hitrejše zbiranje in uporabo podatkov o sledljivosti modroplavutega tuna. Sistem se v celoti izvaja od januarja 2017. Uporaba digitalnih rešitev za nadzor trajnosti staležev modroplavutega tuna omogoča enostavnejšo in učinkovitejšo interpretacijo podatkov.

3.4

EESO priporoča skladnost s pravili in priporočili ICCAT, ki jih Evropska unija prenaša v svojo zakonodajo, da se zagotovijo pravični in pošteni pogoji za vse ribiče.

3.5

Priporoča tudi, da Evropska komisija in države članice olajšajo in zagotovijo dostop do informacij in tehnične pomoči za ribiče in akterje v distribucijski verigi, da bodo sistem eBCD uporabljali pravilno, in sicer skladno in učinkovito.

3.6

V zvezi z roki v Priporočilu ICCAT 18-13 je treba upoštevati posledice pandemije COVID-19 in dopustiti možnost zamud pri izpolnjevanju zahtev za poročanje, ki jih določa ICCAT.

3.7

EESO priporoča vsa potrebna prizadevanja za zagotavljanje skladnosti, natančnosti in sinergije med dokumenti BCD in eBCD, da se doseže uspešna in skladna dokumentacija o sistemu sledljivosti in poročanja, še posebej v primeru izjem in odstopanj, omenjenih v Priporočilu 18-13.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Odbor meni, da člen 4 delno povzema Priporočilo ICCAT 18-13, del II (Potrjevanje dokumentov BCD), točka 11, saj je v njem navedeno, da je treba za vsak ulov, iztovarjanje, nameščanje v kletko, izlov, pretovarjanje in izvoz modroplavutega tuna ali notranjo trgovino z njim opraviti proces potrditve vsakič, ko se ga iztovarja, prenaša, izlovi, pretovarja, notranje trži ali izvaža.

4.2

Odbor priporoča razširitev predloga, ki temelji na Priporočilu ICCAT 13-18, del II (Potrjevanje dokumentov BCD), točka 12, ki se nanaša na primere, ko v delu dokumenta BDC ni dovolj prostora za popolno sledenje modroplavutega tuna od ulova do trga. K prvotnemu BCD bi se lahko za redke primere, v katerih bi to bilo potrebno, dodala priloga, ki bi imela obliko in številko izvirnega BCD.

4.3

EESO priporoča, da se v člen 2(5)(b) doda beseda „past“ kot v členu 2(5)(a), s čimer bi se besedilo glasilo „trgovino v eni državi članici ali med dvema ali več državami članicami z gojenim modroplavutim tunom, ulovljenim v območju Konvencije s plovilom za ulov ali pastjo Unije in nameščenim v kletko v ribogojnici s sedežem na ozemlju Unije“.

4.4

Odbor priporoča, da se v člen 3(2) doda beseda „pošiljka“, s čimer bi se besedilo glasilo: „Dokument BCD se izpolni za vsako pošiljko modroplavutega tuna, ki ga ulovijo ribiška plovila ali pasti, ki ga v pristaniščih ribiške ladje ali pasti prenesejo, iztovorijo ali pretovorijo, ali ga ribogojnice namestijo v kletko ali izlovijo.“

4.5

Komisija bi morala razmisliti o vplivu izvajanja člena 5(3)(b), pri katerem sicer gre za priporočilo ICCAT, a od podjetij zahteva spremembo njihove logistike, in sicer razdiranje palet in ponovno identifikacijo vse embalaže.

4.6

EESO poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o prijavi in ocenjevanju delov rib, četudi brez potrjevanja namestitve v kletko, da se izboljša vrednost in preprečijo odpadki. V skladu s sedanjimi predpisi se ne sme prodati tunov, ki po prihodu v ribogojnico poginejo, ker še ni bila potrjena namestitev v kletko. Namestitev v kletko je odvisna od ocene, opravljene s stereoskopsko kamero, kar traja približno dva meseca, zato je treba takšne primerke zamrzniti ali uničiti. To pa je v nasprotju s pobudami Komisije na področju izgub hrane in živilskih odpadkov.

---

(1)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, in spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 520/2007 (COM(2020) 308 final): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020PC0308&qid=1603701098515.