Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

(COM(2020) 569 final – 2020/260 NLE)

(2021/C 123/02)

Poročevalka:

Louise GRABO

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 26. 10. 2020
Pravna podlaga	člen 187 in prvi odstavek člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	11. 12. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	27. 1. 2021
Plenarno zasedanje št.	557
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	240/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) potrjuje pomen te strateške pobude in dodano vrednost Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) kot konkretnega koraka v skladu s strategijo Evropske unije za računalništvo v oblaku in kot sestavni del širše strategije EU (ki med drugim zajema kibernetsko varnost, enotni digitalni trg, evropsko gigabitno družbo, odprto znanost, Program EU za zdravje in projekt rescEU).

1.2

EESO meni, da obstoječe naložbe, ki jih je EU v zadnjih letih in celo po izbruhu pandemije COVID-19 namenila za nakup in upravljanje vrhunskih superračunalnikov, še vedno niso na optimalni ravni v primerjavi z naložbami njenih konkurentov (ZDA, Kitajska in drugi). Potrebna so dodatna sredstva in naložbe, tudi s strani držav članic EU, zlasti tistih, ki so manj napredne in/ali manj dejavne na tem področju. Za konkurenčnost EU na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva na svetovni ravni je bistveno, da se ta sredstva povežejo z ustreznimi programi EU za raziskave in inovacije ter naslednjim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost.

1.3

EESO v okviru prenovljene industrijske strategije EU, ki vključuje strategijo za MSP, podpira industrijski pristop k razvoju naslednje generacije mikročipov z majhno porabo v Evropi, saj bi EU tako zmanjšala svojo odvisnost od uvoza in si zagotovila dostop do vrhunske tehnologije in znanja na področju visokozmogljivostnega računalništva.

1.4

EESO poziva Komisijo, naj podvoji svoja prizadevanja za pripravo večletnega načrta, s katerim bo zagotovila, da bo civilna družba EU lahko prevzela soodgovornost in konkretno prispevala na ustreznih ravneh upravljanja Skupnega podjetja v strateških sektorjih (sistemi za zgodnje opozarjanje na področju zdravja, pripravljenost, pilotni programi usposabljanja za omejevanje tveganja nesreč, kibernetska varnost). V ta namen je poleg obstoječih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo in vozlišč za digitalne inovacije nujno, da se dodana vrednost in multiplikacijska vloga stalnega dialoga s civilno družbo upoštevata v obstoječih svetovalnih skupinah Skupnega podjetja. EESO bi bil že po naravi idealen partner za organizacijo odprtega letnega foruma Skupnega podjetja EuroHPC za dialog v EU, ki bi ga spremljale kampanje za izobraževanje in ozaveščanje, kjer bi dejavno sodelovali znanstvene mreže in mreže znanja, socialni in gospodarski partnerji, organizacije civilne družbe in mediji.

1.5

EESO meni, da je treba v civilni družbi EU zbrati povratne informacije, da bi institucije EU in države članice bolje spremljale, pojasnile in spodbujale kratko- in srednjeročno dodano vrednost Skupnega podjetja EuroHPC ter sektorske prednosti in priložnosti, ki jih to podjetje prinaša kot pravni in strateški instrument. Skupno podjetje EuroHPC ne bi smelo koristiti le znanstvenim/raziskovalnim skupnostim, temveč bi moralo zagotavljati tudi močnejši občutek lastništva in vključevanje zainteresiranih posrednikov, kot so javne ustanove, socialni partnerji in organizacije civilne družbe v EU, industrijska, mala in srednja podjetja, predstavniške organizacije ter akterji v vrednostni verigi na področju razvoja aplikacij programske opreme, tako da bi zagotovilo dostop do infrastrukture, kar je zlasti pomembno za manjše države, in povečalo stvarne prispevke k Skupnemu podjetju EuroHPC.

1.6

EESO pozdravlja dejstvo, da bi lahko dva od partnerjev Komisije v javno-zasebnem pogodbenem partnerstvu postala prva zasebna člana, kar je ključnega pomena za sodelovanje industrije EU v Skupnem podjetju od samega začetka njegovega delovanja. Zlasti to velja za sodelovanje mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, ki nudijo konkurenčne rešitve/prilagodljivost, vendar bi lahko bila izključena iz javnih naročil ali kaznovana, če ne bodo ustrezno zajeta v posebnem pravnem poglavju oziroma obstoječih oblikah konzorcijev. EESO poudarja, kako pomembno je posodobiti določanje posebnih postopkov javnega naročanja in meril za izbor, da bi olajšali sodelovanje obstoječih ali novih grozdov MSP v tej konkretni evropski uredbi o ustanovitvi Skupnega podjetja (1), ki zajema klasične visokozmogljivostne superračunalnike in programe pa tudi nabavo kvantnih računalnikov in simulatorjev.

1.7

EESO pozdravlja možnost vključitve nadaljnjih partnerjev, hkrati pa vztraja, da je treba za vse nove partnerje, zlasti tiste iz držav zunaj EU, izpolniti zahtevo po vzajemnosti.

1.8

EU bi morala priložnost, ki jo ponuja razvoj tehnologije v okviru Skupnega podjetja EuroHPC, čim bolj izkoristiti za razvoj ustreznih evropskih industrijskih sektorjev, da bi lahko zajeli celotno proizvodno verigo (zasnova, proizvodnja, izvajanje in uporaba).

1.9

EU bi morala kot srednjeročni cilj določiti zmožnost načrtovanja in proizvodnje visokozmogljivostnega računalništva z uporabo evropske tehnologije.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Evropska komisija je 10. marca 2020 sprejela sporočilo Nova industrijska strategija za Evropo, v katerem je določila ambiciozno industrijsko strategijo za Evropo, ki bo vodila dvojni prehod na podnebno nevtralnost in vodilno vlogo na digitalnem področju. Komisija v svojem sporočilu poudarja, da je treba okrepiti razvoj ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za evropsko industrijsko prihodnost, vključno z visokozmogljivostnimi računalniki in kvantnimi tehnologijami. V poznejšem sporočilu, sprejetem 27. maja 2020, z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (2) so bile aplikacije visokozmogljivostnega računalništva opredeljene kot strateška digitalna zmogljivost, ki bo prednostna usmeritev virov za naložbe v okrevanje Evrope, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, program InvestEU in instrument za strateške naložbe.

2.2

Aplikacije, razvite v okviru Skupnega podjetja EuroHPC in pri katerih se uporabljajo t. i. superračunalniki z izjemno visoko računalniško zmogljivostjo, lahko rešijo izjemno zapletene in zahtevne probleme. Danes so ključne za vodilno vlogo v svetu na področju strategij za obvladovanje znanstvenih, industrijskih in bioloških tveganj ter (kibernetskih) terorističnih tveganj, zato so bistvenega pomena za nacionalno varnost, obrambo in geopolitične izzive ter splošneje za digitalno in zeleno preobrazbo naše družbe. Aplikacije, razvite v okviru Skupnega podjetja EuroHPC, podpirajo tudi podatkovno gospodarstvo, s čimer ključnim tehnologijam, kot so umetna inteligenca, podatkovna analitika in kibernetska varnost, omogočajo, da izkoristijo izjemen potencial velepodatkov.

2.3

Visokozmogljivostno računalništvo postaja na svetovni ravni tudi vse pomembnejše orodje v podporo javnemu odločanju, saj omogoča simulacijo scenarijev ter zagotavlja podporo globalnim in regionalnim mrežam za skupno pripravljenost in odzivanje ter znanje v zvezi z naravnimi (npr. cunamiji, poplave, požari, potresi itd.) in antropogenimi tveganji (npr. industrijska tveganja). V tem okviru bi lahko sistemi Skupnega podjetja EuroHPC izkoristili in povečali svojo dodano vrednost, če bi se hkrati pojavilo več tveganj z velikim negativnim vplivom na družbo.

2.4

Skupno podjetje EuroHPC vključuje več industrijskih sektorjev, da bi jim omogočilo inovacije in prehod na izdelke in storitve visoke vrednosti, namenjene trženju na notranjem in svetovnem trgu, ter odpira pot novim industrijskim aplikacijam v kombinaciji z drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami.

2.5

Aplikacije in infrastruktura visokozmogljivostnega računalništva so bistvene na skoraj vseh raziskovalnih področjih, od osnovne fizike do biomedicine, da bi dosegli globlje znanstveno razumevanje in preboje.

2.6

Aplikacije visokozmogljivostnega računalništva se uporabljajo v povezavi s pandemijo COVID-19, pogosto v kombinaciji z umetno inteligenco, za pospeševanje odkrivanja novih zdravil, predvidevanje širjenja virusa, načrtovanje in distribucijo redkih medicinskih virov ter napovedovanje učinkovitosti zajezitvenih ukrepov in postepidemičnih scenarijev.

2.7

Visokozmogljivostno računalništvo je tudi ključno orodje za raziskovalce in oblikovalce politik pri reševanju glavnih družbenih izzivov, od podnebnih sprememb, migracij, pametnega in zelenega razvoja ter trajnostnega kmetijstva do personalizirane medicine in kriznega upravljanja v EU, v sodelovanju s sosednjimi in tretjimi državami.

2.8

Kot je navedeno v delovnem dokumentu služb Komisije (SWD) (3), je Evropa še vedno med vodilnimi v svetu na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva, vendar njena superračunalniška infrastruktura na svetovni lestvici zaostaja.

2.9

Splošno priznan glavni kazalnik regionalne konkurenčnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva je število sistemov na seznamih 10 najboljših in 500 najboljših svetovnih superračunalnikov v posamezni svetovni regiji.

2.10

Glede tega je bilo v oceni učinka za Skupno podjetje EuroHPC in študiji EIB (4) določeno osnovno izhodišče: v oceni učinka za Skupno podjetje EuroHPC so zapisali, da je „glavna težava (da EU nima najboljših superračunalnikov na svetu […]). Danes noben od 10 vodilnih superračunalnikov na svetu ni v EU […]. Skupno gledano EU in države članice v primerjavi z ZDA, Kitajsko ali Japonsko znatno premalo vlagajo v dobavo in infrastrukturo tehnologije visoko zmogljivostnega računalništva“.

2.11

V naslednjih nekaj letih bodo vodilna vloga Evrope v podatkovnem gospodarstvu, njena znanstvena odličnost in industrijska konkurenčnost vedno bolj odvisne od njene sposobnosti, da razvija ključne tehnologije visokozmogljivostnega računalništva, zagotavlja dostop do vrhunske superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter ohrani sedanjo odličnost aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. Za uresničitev tega je bistven vseevropski strateški pristop prek skupnih podjetij.

2.12

Prvo Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo je bilo ustanovljeno oktobra 2018 kot pravni in finančni okvir, ki je združil vire iz EU, 32 držav in dveh zasebnih članov: Evropske tehnološke platforme za visokozmogljivostno računalništvo (ETP4HPC) in združenja na področju vrednosti velepodatkov (BDVA).

2.13

Doslej je Skupno podjetje za svoje strateške naložbe uporabljalo sredstva iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Po 20 mesecih delovanja je znatno povečalo skupne naložbe v visokozmogljivostno računalništvo na evropski ravni in začelo izvajati svojo nalogo, da ponovno vzpostavi vodilni položaj Evrope na področju visokozmogljivostnega računalništva. Do konca leta 2020 bo uvedlo vrhunsko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo, dostopno javnim in zasebnim uporabnikom po vsej Evropi. Naložbe Skupnega podjetja podpirajo tudi strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo po vsej Evropi, ki zagotavljajo široko dostopnost visokozmogljivostnega računalništva v Uniji ter ponujajo posebne storitve in vire za industrijske inovacije (vključno z MSP), razvoj spretnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva ter raziskave in inovacije na področju kritičnih tehnologij in aplikacij strojne in programske opreme visokozmogljivostnega računalništva. To bo povečalo zmožnost EU, da razvije inovativne tehnologije visokozmogljivostnega računalništva.

2.14

V uredbi Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja EuroHPC iz leta 2018 (5) je določen cilj, da se doseže naslednji mejnik superračunalništva, zmogljivost na eksaravni. Glej uvodno izjavo 12: „Skupno podjetje bi bilo treba ustanoviti in to bi moralo začeti delovati najpozneje v začetku leta 2019, da bi do leta 2020 doseglo cilj Uniji zagotoviti infrastrukturo pred eksaravnijo, ter razviti tehnologije in aplikacije, potrebne za dosego zmogljivosti na eksaravni približno med letoma 2023 in 2025.“ Do tega povečanja računalniške zmogljivosti bi prišlo tudi zaradi uvajanja kvantnih računalnikov in prehoda na tehnologije nad eksaravnijo.

2.15

Sedanja predlagana uredba je v bistvu nadaljevanje obstoječe pobude, vzpostavljene z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488, vendar uvaja spremembe, s katerimi se uredba iz leta 2018 prilagaja programom naslednjega večletnega finančnega okvira, pa tudi upoštevajo prednostne naloge Komisije in omogoča, da Skupno podjetje uporablja sredstva iz novih programov večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

2.16

Delovni dokument služb Evropske komisije (SWD(2020) 179 final) analizira razvoj ključnih socialno-ekonomskih in tehnoloških dejavnikov ter zahtev uporabnikov, ki vplivajo na prihodnji razvoj infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva in podatkovnih infrastruktur, tehnologij in aplikacij v EU in po svetu, ob upoštevanju političnih prednostnih nalog EU za obdobje 2020–2025.

2.17

Visokozmogljivostno računalništvo se uporablja v več kot 800 znanstvenih in industrijskih aplikacijah in aplikacijah javnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju zmogljivosti industrije za inovacije, napredku znanosti in izboljšanju kakovosti življenja ljudi. Evropa je danes vodilna na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva na številnih področjih, kot so personalizirana medicina, vremenske napovedi, razvoj novih letal, avtomobilov, materialov in zdravil ter energija, inženirstvo in proizvodnja.

2.18

Upravljanje in dodelitev glasovalnih pravic v predlaganem Skupnem podjetju ostajata enaka, kot sta opredeljena v Uredbi Sveta (EU) 2018/1488. Skupno podjetje EuroHPC bo še naprej izvajalo strateški časovni načrt v zvezi z visokozmogljivostnim računalništvom, kot je opredeljen v večletnih strateških programih za raziskave in inovacije, ki sta jih pripravili svetovalna skupina za raziskave in inovacije Skupnega podjetja EuroHPC (RIAG) in svetovalna skupina za infrastrukturo Skupnega podjetja EuroHPC (INFRAG), ter dopolnjen s strateškim raziskovalnim načrtom zasebnih članov Skupnega podjetja EuroHPC za vzpostavitev ekosistema visokozmogljivostnega računalništva. Finančni prispevek Unije k Skupnemu podjetju v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bi znašal [XXXX] EUR, pri čemer bi sodelujoče države in zasebni člani Skupnega podjetja EuroHPC prispevali vsaj enak znesek skupnega prispevka. Skupno podjetje bo ta sredstva uporabilo predvsem za izvajanje dejavnosti v okviru petih stebrov, opisanih zgoraj.

2.19

Glavni pričakovani rezultati predlaganega Skupnega podjetja EuroHPC v naslednjem desetletju bi vključevali:

—

združeno, varno in hiperpovezano evropsko infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva in podatkovno infrastrukturo s superračunalniki srednjega razreda ter vsaj dvema vrhunskima sistemoma na eksaravni in dvema vrhunskima sistemoma nad eksaravnijo (vsaj en iz vsake kategorije, zgrajen z evropsko tehnologijo),

—	hibridne računalniške infrastrukture, ki vključujejo napredne računalniške sisteme,

—	kvantne simulatorje in kvantne računalnike v infrastrukturah visokozmogljivostnega računalništva,

—	varno infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva in podatkovno infrastrukturo v oblaku za evropske zasebne uporabnike,

—	zmogljivosti in storitve, ki jih omogoča visokozmogljivostno računalništvo in temeljijo na evropskih javnih podatkovnih prostorih za znanstvenike, industrijo in javni sektor,

—	gradnike tehnologije naslednje generacije (strojna in programska oprema) in njihovo integracijo v inovativne arhitekture visokozmogljivostnega računalništva za sisteme na eksaravni in višji ravni,

—	centre odličnosti na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in industrializacije visokozmogljivostne računalniške programske opreme z novimi algoritmi, kodami in orodji, optimiziranimi za prihodnje generacije superračunalnikov,

—	obsežne industrijske preskuševalne naprave in platforme za visokozmogljivostno računalništvo ter podatkovne aplikacije in storitve v ključnih industrijskih sektorjih,

—	nacionalne strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo, ki zagotavljajo široko pokritost na področju visokozmogljivostnega računalništva v EU, s posebnimi storitvami in viri za industrijske inovacije (vključno z MSP),

—	znatno povečanje spretnosti ter strokovnega znanja in izkušenj na področju visokozmogljivostnega računalništva pri evropski delovni sili,

—	okrepljeno shranjevanje podatkov, zmogljivosti obdelave in nove storitve na področjih javnega interesa v državah članicah.

2.20

Glavni dosežki skupnih podjetij:

—	Skupno podjetje EuroHPC je z enotnim in usklajenim prizadevanjem z državami članicami znatno povečalo raven in kakovost naložb v visokozmogljivostno računalništvo na evropski ravni,

—	Skupno podjetje EuroHPC bo EU do konca leta 2020 zagotovilo najboljše svetovne superračunalnike,

—	Skupno podjetje EuroHPC bo zagotovilo evropski vir ključnih tehnologij,

—	ponudba in trg evropske tehnologije visokozmogljivostnega računalništva,

—	strategija Skupnega podjetja EuroHPC in njen vpliv na vrednostno verigo visokozmogljivostnega računalništva.

3. Tržna gibanja in glavna spoznanja

3.1

Delovni dokument služb Komisije predstavlja najnovejše podatke o trgu Skupnega podjetja EuroHPC in ponuja pregled glavnih spoznanj, pridobljenih iz dosedanjih dejavnosti Skupnega podjetja.

3.2

Spoznanja, pridobljena pri upravljanju in vodenju Skupnega podjetja EuroHPC: Skupno podjetje EuroHPC je že pridobilo bogate delovne izkušnje, tudi z obsežnimi razpravami z deležniki o upravljanju, vodenju ter drugih vidikih delovanja. Primeri zajemajo:

—	trinajst sestankov upravnega odbora Skupnega podjetja EuroHPC z redno udeležbo delegatov Evropske komisije in 32 sodelujočih držav,

—	svetovalni skupini Skupnega podjetja (RIAG in INFRAG) sta se že večkrat sestali in bili deležni dejavne podpore na podlagi sodelovanja dveh zasebnih članov (ETP4HPC in BDVA),

—	izbor osmih gostiteljskih mest in začetek postopka javnega naročanja za osem superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC ter objava razpisov tega skupnega podjetja za leti 2019 in 2020.

3.3

Obstaja 22 vidikov izvajanja in z njimi povezana glavna dosedanja spoznanja se lahko povzamejo takole:

—	poenostavitev sheme sofinanciranja,

—	poenostaviti in optimizirati je treba kombiniranje sredstev EU in nacionalnih sredstev pri različnih dejavnostih Skupnega podjetja EuroHPC,

—	priporočila vključujejo enoten sklop meril za upravičenost do sodelovanja (namesto 32 različnih nacionalnih meril za upravičenost),

—

izvajanje centralnega upravljanja vseh finančnih prispevkov (razen v ustrezno utemeljenih primerih) v skladu s členom 8(1)(c) predlagane uredbe o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa in prožnost pri uvajanju različnih deležev evropskih in nacionalnih sredstev za financiranje udeležencev v dejavnostih raziskav in inovacij,

—	večja prožnost pri prispevku zasebnih članov in drugih zasebnih akterjev k dejavnostim Skupnega podjetja EuroHPC, zlasti z vključevanjem novih oblik sodelovanja, na primer s sofinanciranjem posebne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva za industrijsko uporabo.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Večina projektnih partnerjev prihaja iz raziskovalnih organizacij (75 % skupnega financiranja projektov prihodnjih in nastajajočih tehnologij), katerih glavni namen ni industrializacija doseženih rezultatov. Okrepljena in trajna prizadevanja za usposabljanje bodo tudi pomemben dejavnik pri polnem izkoriščanju naslednjih superračunalnikov pred eksaravnijo in superračunalnikov na eksaravni, financiranih v okviru Skupnega podjetja EuroHPC, pa tudi prihodnjih generacij računalništva. Velik izziv je prehod z visokozmogljivostnega računalništva, osredotočenega na simulacijo, na integracijo visokozmogljivostnega računalništva v polni kontinuirani infrastrukturi IT, od računalništva na robu do visokozmogljivostnega računalništva. Za to bi bilo treba razviti trden odnos med skupnostjo visokozmogljivostnega računalništva in drugimi ekosistemi, kot so velepodatki, umetna inteligenca in internet stvari. Evropa je lahko na tem področju vodilna v svetu, če se bo nadaljeval zagon, ki ga je ustvaril program Obzorje 2020.

V Bruslju, 27. januarja 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (UL L 252, 8.10.2018, str. 1).

(2) Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo, COM(2020) 456 final.

(3) Equipping Europe for world-class High Performance Computing in the next decade, SWD(2020) 179 final.

(4) Equipping Europe for world-class High Performance Computing in the next decade, SWD(2020) 179 final.

(5) Uredba Sveta (EU) 2018/1488.