Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Turizem in promet v letu 2020 in pozneje

(COM(2020) 550 final)

(2020/C 429/27)

Poročevalec:

Panagiotis GKOFAS

Zaprosilo	Komisija, 17. 6. 2020
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	4. 9. 2020
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2020
Plenarno zasedanje št.	554
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	217/2/0

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da bi moralo biti sporočilo Evropske komisije – COM(2020) 550 final – strateško politično orodje za ponovni razmislek o trajnostnem modelu turizma in prometa v EU. EESO poziva k celovitemu svežnju ukrepov s smernicami in priporočili za:

1.	varno ponovno vzpostavitev neomejenega prostega gibanja, usklajeno ponovno odprtje notranjih meja in odpravo nadzora na notranjih mejah;

varno ponovno vzpostavitev prometa in povezljivosti po sprejetju skupnega političnega okvirnega sporazuma za vse države članice EU;

—	varno nadaljevanje opravljanja storitev na področju kulinaričnega turizma in gostinstva,

—	vzpostavitev ravnovesja z dogovorom med državami članicami EU o varnem in skupnem upravljanju odločitev in politik na področju meja in prometa. Dokler se izvajajo kontrole zaradi pandemije COVID-19, bo na voljo dovolj osebja za izvajanje takojšnjega in hitrega tranzita ljudi,

—	zagotovitev financiranja za usposabljanje delavcev v hotelih, restavracijah, gostinskih obratih, muzejih, navtičnem turizmu itd., da bi lahko pravilno izvajali ukrepe za preprečevanje COVID-19;

3.	zagotavljanje, da sta zdravje in varnost med potovanjem in v vseh drugih okoliščinah na prvem mestu, saj se le tako lahko povrne zaupanje v gibanje oseb;

sprejetje novega obrazca za lokalizacijo potnika na ravni EU, ker bi tak sistem lahko imel dodatno dodano vrednost na ravni EU na številnih področjih:

—

spremljanje na ravni EU: če bi se vse države članice strinjale z izmenjavo novih informacij z obrazcev o lokalizaciji potnika in informacij o laboratorijskih izvidih za potnike, bi lahko dosegli ekonomijo obsega pri virih za testiranje (1). Če bi se vse države EU strinjale z uporabo te tehnologije (kot sta doslej storili Belgija in Nemčija) in istega novega standardnega obrazca za lokalizacijo potnika, bi se lahko pripravile zanesljive ocene in napovedi na ravni mest, kar bi prispevalo k politikam na državni ravni in politikam na ravni EU. Takšna prizadevanja bi predstavljala bistvo vloge EU: z inovativnostjo in sodelovanjem lahko dosežemo skupne cilje – javno zdravje in gospodarsko dejavnost v času krize,

—

potni list o COVID-19: ena od najzahtevnejših nalog naše turistične sezone je bila potrjevanje veljavnosti testov PCR. Če bi se vse države članice odločile, da bodo sprejele isto platformo za obrazec za lokalizacijo potnika, bi lahko vsi akreditirani laboratoriji rezultate sporočali prek same platforme, s čimer bi ustvarili potni list o COVID-19 za vse potnike, ki bi mu lahko zaupali, in minimalizirali tveganje, povezano s potovanjem;

vzpostavitev skupnega strateškega načrta EU za pomoč državam članicam pri izvajanju gospodarskih in podpornih ukrepov za turistična MSP, restavracije, hotele, potovalne agencije, turistične vodiče itd.;

—	odpravljanje nelikvidnosti, zlasti z neposrednim financiranjem za mikropodjetja, in ponovno vzpostavitev zaupanja podjetij ter zagotovitvijo potovalnih vavčerjev,

—	takojšen dostop do in odobritev posojil vsem državam članicam pod nadzorom ECB in EU ter jamstvi EU in držav članic,

—	takojšnja vzpostavitev evropskega mehanizma za spremljanje izvajanja podpornih ukrepov za MSP in delavce, zlasti glede likvidnosti, kreditiranja in preglednosti podpornih ukrepov;

6.	krepitev in razširitev programa SURE, da bi zajemal nadomestila delavcem za primer brezposelnosti in nadomestila MSP za plače. MSP bi morala biti oproščena plačila dela plač, morala pa bi vključevati delavce prek nacionalni programov, podprtih s programom SURE;

7.	ustrezno posvetovanje evropskih in nacionalnih institucij, pristojnih za izvajanje programa SURE, z organizacijami MSP;

program SURE bi moral najmanj do 30. junija 2021 v celoti kriti plače in prispevke za socialno varstvo delavcev v sektorju turizma in prometa, ki so izgubili zaposlitev zaradi pandemije, na primer v dejavnostih, kot so gostinstvo, hotelirstvo, letalski prevoz, ladijska potovanja, turistični avtobusni prevozi, letališka dejavnost, pristaniški terminali, navtični turizem in turistično vodenje;

davčne olajšave z moratorijem na davčne obveznosti in poseben sveženj davčnih spodbud na področju turizma in prometa za vsa MSP, ki se ukvarjajo s turizmom, v obdobju 2020–2024. EESO meni, da bi bilo treba v okviru usklajenega sistema DDV na ravni EU uporabiti znižano stopnjo DDV za hotele, restavracije, potovalne storitve, navtični turizem (najem plovil, marine), avtobusne prevoze, turistično vodenje itd. Vendar pa bi bilo treba take ukrepe sprejeti pod pogojem, da se zaščitijo pravice delavcev in zagotovijo jamstva, da ne bo prišlo do odpuščanj. Poleg tega bi se morala kakršna koli finančna podpora v obliki državne pomoči, posojil ali davčnih oprostitev odobriti le podjetjem, ki:

—	ohranjajo delovna mesta oziroma ustvarjajo dostojna delovna mesta in spoštujejo pravice delavcev,

—	niso registrirana v davčnih oazah ter dosledno plačujejo svoj delež davkov in socialnih prispevkov;

10.	regulacijo sodelovalnega gospodarstva v turizmu in zlasti v sektorju turističnih vodičev ter spodbudo vladam držav članic, naj s predpisi uredijo sodelovalno gospodarstvo v sektorju turističnih vodičev in uporabijo zakonodajne in upravne ukrepe za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev;

11.

v skladu s priporočili Svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC) bi bilo treba vse podporne programe likvidnostne, denarne in fiskalne politike za hotele, restavracije, turistične vodiče, avtobusne prevoznike, turistične agente, navtični turizem itd. in samozaposlene delavce nadaljevati vsaj še 10 mesecev po tem, ko se življenje vrne v običajne tirnice.

1.2

Ker se denarna in fiskalna politika Euroskupine/Evropskega sveta/ECB ne prenaša simetrično na vse države članice, zlasti ne na najbolj ranljive in najbolj prizadete, mora Komisija okrepiti svojo vlogo varuha Pogodb in zagotoviti simetrično okrevanje enotnega trga naslednji način:

(a)	vladam in bankam mora izdati smernice o tem, kako podpreti sektorje turizma in gostinstva, ter zagotoviti ustrezno podporo (npr. s skupno projektno skupino v vsaki državi, ki jo sestavljajo uradniki Komisije in EESO);

(b)

pravilno izvajanje politike, ki jo je podprl Evropski svet, mora uveljavljati s politiko javnega razkritja in izpostavitve. Komisija mora poudariti in izpostaviti sporne prakse bank ali vladne odločitve pred priporočili za posamezne države ter izven evropskega semestra in prociklično v povezavi z njim;

(c)	nujno je potreben „prijateljski dogovor“ o letalskih družbah, ki bi ga dosegli in spremljali Evropska komisija, pristojni nacionalni organi, predstavniki ekonomsko-socialnih partnerjev in potrošniških organizacij ter potniki, da bi preprečili plenilsko obnašanje;

(d)	potrebni so ukrepi davčnih olajšav za MSP v turističnem sektorju z moratorijem na davčne obveznosti in zamrznitvijo zapadlih davčnih obveznosti, nastalih do 31. decembra 2020, ter uvedbo dovolj velikega števila obrokov za vračilo od 1. aprila 2021.

1.3

Zaradi pomanjkanja podatkov o razvoju in stanju turističnih podjetij je EESO pripravil spletni vprašalnik, da bi lahko bolje ocenil predloge iz tega mnenja. Na vprašalnik je odgovorilo več kot 170 organizacij iz vse EU, ki zastopajo približno 3 500 000 članov iz turističnega sektorja, vključno z restavracijami in hoteli ter drugimi ponudniki gostinskih in nastanitvenih storitev, turističnimi agencijami, sektorjem za prosti čas, navtičnim turizmom, turističnimi vodiči, prevozniki itd. Najpomembnejši podatki, ki izhajajo iz vprašalnika, so:

—	88 % anketirancev je navedlo, da je nanje pandemija zelo negativno vplivala,

—	81 % anketirancev meni, da bo imela kriza dolgoročne posledice za sektor, ki ga zastopajo,

—	skoraj 55 % anketirancev je navedlo, da je malo verjetno, da bo sektor, ki ga zastopajo, v letu 2021 preživel (45 % jih je navedlo, da je malo verjetno, 10 % pa, da ni verjetno),

—	77 % anketirancev je ocenilo, da se je stopnja zaposlenosti v sektorju, ki ga zastopajo, leta 2020 znižala,

—	poslovni promet se je leta 2020 zmanjšal za 90 % anketirancev (za 49 % anketirancev se je zmanjšal za več kot 70 %),

—	51 % anketirancev pričakuje, da se bo kriza končala po letu 2021,

—	73 % anketirancev je navedlo, da bo sektor, ki ga zastopajo, potreboval več kot leto, da se obnovita gospodarska uspešnost ter zaupanje v notranji trg in mednarodne turistične tokove,

—	anketiranci so še menili, da so prednostne naloge politike na nacionalni in evropski ravni v turističnem sektorju naslednje: cepivo proti COVID-19 (66 % anketirancev), neposredno financiranje ali sheme finančne pomoči (63 %), zdravstveni protokoli (56 %) in odlog plačila davka (45 %).

1.4

Pospešen socialni dialog in obsežen politični program sta nujna za pogajanja o posodobitvi sektorskih kolektivnih pogodbah za turistični in prometni sektor, ki vključujejo MSP in reprezentativne organizacije MSP, ki jih je najbolj prizadel COVID-19.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Pandemija COVID-19 je ohromila turistični sektor, potnikom onemogočil vrnitev domov. Posledice za gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, so uničujoče.

2.2

Turistični sektor EU zaposluje približno 22,6 milijona ljudi (2). Predstavlja 11,2 % vseh delovnih mest v EU, v letu 2019 je prispeval 9,5 % k BDP EU, v letu 2018 je bilo v EU-27 600 154 turističnih nastanitev, povpraševanje po prenočitvah v turističnih nastanitvah pa je približno 1 326 049 994 nočitev. V mnogih državah članicah ter evropskih regijah in mestih turizem pomembno sooblikuje gospodarsko in družbeno tkivo. Poleg tega zagotavlja še kako potrebna delovna mesta in prihodke, pri čemer je pogosto skoncentriran v območjih, kjer ni alternativnih zaposlitvenih možnosti, in zaposluje nizkokvalificirano delovno silo (3).

2.3

Ocenjuje se, da turistična industrija EU, ki zaposluje približno 13 milijonov ljudi (4), zaradi pandemije COVID-19 vsak mesec izgubi približno milijardo eurov prihodkov.

2.4

V mnogih drugih priljubljenih turističnih destinacijah so vrata zaprli hoteli, restavracije, bari, turistične znamenitosti, marine, muzeji in centri. Razmere so še posebej težke v več državah EU, ki so glavne turistične destinacije, kot so Italija, Grčija, Portugalska, Malta, Ciper, Španija in Francija. V Italiji se letos pričakuje za 60 % manj turistov. Svetovni svet za potovanja in turizem predvideva, da bi trg potovanj in turizma leta 2020 lahko izgubil 75 milijonov delovnih mest po vsem svetu in 6,4 milijona delovnih mest v EU (5).

2.5

Po mnenju Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) bi lahko svetovni letalski promet leta 2020 izgubil več kot 252 milijard USD (228 milijard EUR). Do 30. junija je bilo odpovedanih dva milijona potniških letov. 17. marca je bila stopnja zasedenosti hotelov v Franciji 3,3 % (v primerjavi s 65,3 % 26. februarja). Do 30. maja so se restavracije in bari zaprli v skoraj vseh državah članicah EU, razen na Švedskem. Hoteli, restavracije, bari in marine so odpustili na tisoče delavcev ali pa jih napotili na začasno čakanje na delo. Evropske železnice so na vrhuncu krize izgubile 90 % potnikov in še vedno obratujejo z nizko zmogljivostjo.

2.6

Priznati je treba učinek krize na pomožne sektorje, povezane s turizmom, kot je proizvodnja opreme za prosti čas (npr. izdelava rekreativnih plovil). Te panoge bi bilo treba podpreti s spodbujanjem turizma in ustvarjanjem mednarodnih trgovinskih priložnosti.

2.7

Evropski turistični ekosistem zajema vrsto dejavnosti, kot so potovanja, prevoz, nastanitve, kulinarika, kopenska in vodna rekreacija, kultura in narava. Turizem neposredno ali posredno prispeva skoraj 10 % BDP EU, zaradi česar je EU s 563 milijoni mednarodnih prihodov in 30 % svetovnih prihodkov v letu 2018 vodilna svetovna turistična destinacija (vir: Evropska komisija). S 30 % mednarodnih prihodov leta 2018 je EU glavna turistična destinacija na svetu (vir: Evropska komisija). Sestava teh mednarodnih tokov bi se lahko uporabila za oblikovanje ustrezne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne strategije in agende EU.

3. STEBER I: Trajnostnost turizma in prometa

3.1

EESO meni, da bi moralo biti to sporočilo prvi korak v naslednji generaciji politik in programov EU na področju trajnostnega turizma. Pri tem bi bilo treba upoštevati potrebe in razmere MSP in delavcev, s čimer bi ponovno vzpostavili zaupanje javnosti, tj. turistov in potrošnikov. Sporočilo bi moralo zaščititi pravice in standarde na področju zdravja in varnosti ter zagotoviti trajnostnost in likvidnost podjetij v okviru prenovljene evropske strategije za MSP do leta 2030 v skladu z načeli pobude „Small Business Act“ (pobude za mala in srednja podjetja v Evropi).

3.2

EESO meni, da ni realno, da bi najhujšo krizo, ki je kdaj koli prizadela turistični in prometni sektor EU, reševali s pristopom, po katerem bi zgolj ponovno vzpostavili običajno stanje. EESO poziva k popolni prenovi teh politik, da se ponovno vzpostavita zaupanje in stabilnost podjetij in delavcev, in sicer s sprejetjem solidarnostnega pakta EU naslednje generacije za trajnostni turizem do leta 2030.

3.3

EESO meni, da imamo zdaj priložnost zagotoviti pravično okrevanje in hitro obnoviti naša gospodarstva, da bi postala bolj zelena, pravičnejša in odpornejša na prihodnje pretrese. Prispevek načrta EU za vključevanje k evropskemu modelu trajnostnega turizma in razvoja prometa je treba revidirati, pri tem pa preprečiti kakršen koli ukrep, ki bi pomenil tveganje za nadaljnjo razdrobljenost in nepoštene pogoje/prakse na notranjem trgu.

3.4

V turističnem sektorju je za pošteno in trajnostno obnovo potrebno naslednje:

1.	Upoštevati je treba evropske cilje glede ogljične nevtralnosti do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma (sklepi Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019).

2.	EESO meni, da bi bilo treba v ta namen najprej obravnavati vprašanje načinov prevoza s spodbujanjem počasne mobilnosti, ki ne onesnažuje okolja, kot sta kolesarjenje in železniški promet.

3.	V zvezi s turističnimi nastanitvami EESO priporoča, naj se spodbuja prenova in naj se za takšne namestitve uporablja znak EU za okolje. Te objekte je treba spodbujati, da izkazujejo svojo porabo energije in ogljično bilanco.

4.	Za zmanjšanje emisij CO2 v turizmu EESO močno spodbuja uporabo lokalnih živil in drugih potrošnih dobrin, ki jih je mogoče reciklirati.

5.	EESO predlaga ustanovitev neodvisnega opazovalnega organa za trajnostni turizem, da bi lahko pridobili manjkajoče informacije in podatke o mednarodnih turističnih tokovih v EU kot turistično destinacijo.

3.5

Odgovorni izvajalci dejavnosti v turizmu se morajo zavezati, da bodo navedli ogljični odtis počitnic in dejavnosti, ki jih ponujajo.

3.6

Načrt EU za okrevanje in nacionalni načrti za okrevanje bi morali zagotoviti zadostna finančna sredstva za ekološko in digitalno preobrazbo turistične industrije in njene infrastrukture z naložbami, s katerimi bi turizem postal privlačnejši za potrošnike in prinašal resnične koristi za podjetja na področju turizma.

3.7

EESO meni, da pravični turizem temelji na družbeno odgovornem poslovanju, ki zagotavlja kakovostna delovna mesta. V ta namen je treba razvijati nesezonski turizem, ki bo zagotavljal trajnostna delovna mesta. Zato mora Evropska komisija podpirati pobude in projekte, ki izpolnjujejo ta merila. Treba je izvesti evropske študije o družbenih in okoljskih stroških netrajnostnega turizma.

3.8

Turistični sektorji, ki ponujajo nemnožični turizem (npr. turistične dejavnosti na prostem, navtični turizem), so pri potrošnikih vse bolj priljubljeni zaradi pravil o omejevanju socialnih stikov. Ta potrošniški trend ponuja priložnost za pospešitev okrevanja širše evropske turistične industrije in zaposlovanja. Te sektorje bi bilo treba podpreti, zlasti v primerih, ko delujejo v regionalnem, domačem ali evropskem okolju. Navtični turizem, na primer, prinaša posebne priložnosti za otoke, reke, kanale, jezera in obalna območja po vsej Evropi.

3.9

EESO meni, da bi bilo treba v okviru usklajenega sistema DDV na ravni EU uporabiti znižano stopnjo DDV za hotele, restavracije, potovalne storitve, navtični turizem (najem plovil, marine), avtobusne prevoze, turistično vodenje itd. To bi moralo biti po potrebi povezano s hitrimi spremembami direktive o DDV, da bi zagotovili enako obravnavo vseh sektorjev turistične industrije.

3.10

Pandemija je močno prizadela avtobusne prevoznike, med katerimi je veliko malih in srednjih podjetij. V številnih avtobusnih podjetjih so prihodki od prodaje padli na 0 do 10 % vrednosti, ustvarjene v enakem obdobju lani. EU ima zdaj priložnost, da pomaga temu sektorju v skladu s predlogi, ki jih je pripravila, vključno s harmonizirano zakonodajo za območja z nizkimi emisijami v EU in sistemom „vse na enem mestu“ za vračilo DDV.

3.11

Zato je treba ukrepati ter v interesu mnogih panog gospodarstva EU podpreti okrevanje mednarodnega in celinskega turizma ter turizma znotraj posameznih držav. Železnice lahko pomagajo pri razvoju turističnih destinacij, ki jih ni mogoče ustrezno doseči z letali, odpiranju novih poti in spodbujanju novih vrednostnih verig. Za evropske železnice je to priložnost, da na trgu zadovoljijo rastoče povpraševanje turistov, ki si prizadevajo za varstvo podnebja. Leto železnic bi moralo biti priložnost, da se javnost ozavesti o trajnostnem turizmu in novih turističnih poteh, ki jih bodo evropski državljani lahko odkrivali zaradi novih železniških povezav. V tem okviru bi moralo biti evropsko leto železnic tudi priložnost, da se poveča prepoznavnost zgodovinskih in slikovitih železniških prog po vsej Evropi ter javnost opozori nanje (6).

3.12

Številni mladi Evropejci iz več različnih razlogov nikoli niso potovali po Evropi ali le redko. Sicer obstajajo programi za izobraževalne izmenjave, vendar je EU šele pred kratkim vzpostavila orodje, s katerim želi vsakemu Evropejcu omogočiti potovanje in tako mlade bolje povezati z evropsko identiteto, povečati zavest o temeljnih vrednotah Evropske unije ter državljanom približati trajnostne in čiste načine prevoza. DiscoverEU je pobuda Evropske unije, ki ljudem daje priložnost, da z učenjem odkrivajo Evropo. Mladi Evropejci lahko med potovanji predvsem z vlaki (z izjemami, da bi lahko sodelovali tudi prebivalci otokov ali oddaljenih območij) odkrivajo Evropo, njena mesta in vasi (7).

4. STEBER II: Likvidnost, oživitev zaposlovanja in obnovitev zaupanja podjetij

4.1

Pomembno je podpreti okrevanje ter kratko-, srednje- in dolgoročno likvidnost evropskih turističnih podjetij, zlasti mikro in malih podjetij. V ta namen je treba med drugim nemudoma ustanoviti projektno skupino EU za likvidnost, ki bo lahko merila učinkovitost zadevnih ukrepov z zagotavljanjem preglednosti v zvezi z neupravičenimi zavrnitvami posojil, zamudami in nepotrebnimi birokratskimi bremeni, kot tudi z ustreznimi korektivnimi ukrepi v zvezi z evropskimi investicijskimi skladi, novimi postopki v primeru insolventnosti in nacionalnimi varuhi človekovih pravic.

4.2

V zvezi s turističnimi vodniki mora EU zagotoviti enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na turističnem trgu med poklici turističnih vodnikov in nelegalno delujočimi organizatorji potovanj in „vodniki“. EESO poziva Evropsko komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj zagotovi uravnotežen razvoj sodelovalnega gospodarstva EU (8) v državah članicah, kot je navedeno v informativnem gradivu Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2016 o uvedbi Evropske agende za sodelovalno gospodarstvo za storitve turističnih vodnikov.

4.3

Bančništvo, likvidnost in finančne politike se ne obravnavajo pravilno. Nekatere banke (na primer v Grčiji) se odločajo za kvantitativno rahljanje (transakcije v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, ki jih izvaja ECB), da bi utrdile svoj položaj, ne pa da bi podprle realni trg. Te banke odobravajo posojila uspešnim in neprizadetim podjetjem (kot so supermarketi) in ne tvegajo posojanja ranljivim sektorjem, kot sta turizem in storitve. Restavracije, kavarne, hoteli, avtobusni prevozniki itd. niso več med prejemniki bančnih posojil, saj banke zahtevajo takšna zavarovanja posojil, ki jih ta podjetja in tudi tista, ki bi jim banke sicer odobrile posojilo, ne morejo zagotoviti. Obrestna mera kljub vsem zavarovanjem in subvencijam ECB presega 4,5 %.

4.4

Zaposlovanje v turističnem sektorju EU zahteva usklajen in napreden pristop, ki temelji na nacionalnih socialnih partnerjih in uveljavljenih praksah. Da bi preprečili brezposelnost in izgubo usposobljenih delavcev, se morajo pristojne vlade in socialni partnerji na nacionalni ravni dogovoriti o kratkoročnih delovnih ukrepih. Upoštevati bi morali tudi dejstvo, da v velikih mestih, kjer javni in zasebni delodajalci trenutno spodbujajo delo na domu, obstaja nevarnost, da se zapre večina restavracij, pivnic, barov in kavarn. Sprejeti je treba ukrepe politike in zaposlovanja, da bi preprečili trajna zaprtja v mestnih središčih in na okoliških območjih. Poleg tega delo od doma (ali na daljavo) dolgoročno ne sme postati nadomestek za veliko mobilnost evropske delovne sile. Zmanjšanje števila konferenc, sejmov, kongresov in poslovnih potovanj v Evropi bi pomenilo veliko izgubo delovnih mest ter precejšnje skrčenje števila MSP, strokovnega znanja, ustvarjalnosti in inovacijskih partnerstev Evropi ter bi privedlo do razmišljanja v bolj nacionalnih okvirih.

4.5

Podpirati bi bilo treba organizacijo sejmov, ki so bistveni za turistično industrijo in pomožne sektorje, hkrati pa so tudi sami pomemben vir turizma, potovanj in zaposlovanja. Oblikovati bi bilo treba smernice za varno organizacijo sejmov in prejemanje finančnih sredstev EU in držav članic.

4.6

Turistični sektor, obvladovanje pričakovanj. Vsi razpoložljivi podatki kažejo, da je ta sezona izgubljena. Prihodi turistov ne bodo niti pokrili operativnih stroškov sektorja. Vsa podjetja bodo utrpela velike izgube, kar bo ogrozilo njihovo sposobnost preživetja. Trojni paket Euroskupine (SURE: 100 milijard EUR, EIB: 200 milijard EUR, EMS 250 milijard EUR) ni dovolj in/ali vlade napačno izvajajo politike. V Grčiji se je denimo vlada odločila, da ne bo uporabila Evropskega mehanizma za stabilnost, druga dva elementa pa zaostajata: premajhna ciljna usmerjenost, premalo denarja, premalo spodbude.

4.7

Celovita tržna in komunikacijska kampanja bi morala promovirati evropsko turistično industrijo v EU in zunaj nje, da bi podprli okrevanje sektorja. Z evropskim letom trajnostnega turizma leta 2021 ali 2022 bi vzpostavili vseevropski okvir in omogočili začetek dejavnosti po vsej EU.

5. STEBER III: Mreže podatkov in znanja ter pripravljenost, zdravje in varnost, zmanjševanje tveganja in pripravljenost

5.1

EESO meni, da je zaradi pandemije COVID-19 in izkušenj držav, ki so imele težave pri usklajevanju čezmejnih in skupnih politik, v turističnem in prometnem sektorju potreben učinkovitejši in bolj usklajen pristop. To bi lahko dosegli tako, da bi do leta 2024 vsako leto razvijali pilotne programe usposabljanja za učinkovito skupno pripravljenost za odzivanje, in sicer z evropskimi mrežami znanja, odprtimi za socialne partnerje in organizacije civilne družbe.

5.2

EESO meni, da je treba zagotoviti, da bodo nacionalne platforme za zmanjševanje tveganja v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite znotraj Sendajskega okvira Združenih narodov hitreje postale učinkovite. Zato poziva Evropsko komisijo in države članice (nacionalni koordinacijski načrt za nujno pomoč), gospodarske in socialne partnerje ter znanstvene ustanove, naj sektor turizma in mobilnosti vključijo v skupne pilotne projekte med krizo zaradi COVID-19 in po njej ter tudi v evropsko mrežo usposabljanja, da bi pripravili odziv EU.

5.3

Da bi imeli na voljo evropske, usklajene in ažurne podatke o turizmu, prometni mobilnosti, ozkih grlih in dobri praksah, EESO poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi in nacionalnimi socialnimi partnerji ter akademskimi in neodvisnimi raziskovalnimi mrežami ustanovi posebne programe in regionalne pilotne projekte, s čimer bi združili vire za raziskovanje in usposabljanje. Poleg tega EESO poziva Evropsko komisijo, naj za boljše usklajevanje ponovnega zagona EU kot mednarodne turistične destinacije na globalni ravni in privabljanje neposrednih tujih naložb države članice spodbudi k izvajanju posebnih programov in skupnih pilotnih pobud.

5.4

Čezmejne poti v okviru turističnih in prostočasnih dejavnosti imajo lahko ključno vlogo pri ponovnem povezovanju regij in držav članic, hkrati pa odpirajo priložnosti za razvoj turizma v manj razvitih regijah. Zgledovati bi se bilo treba po mreži EuroVelo in s podporo sredstev EU to možnost razširiti na druge sektorje ter jo obsežno promovirati med potrošniki (npr. navtične turistične poti).

6. STEBER IV: Upravljanje in viri: trajnostna turistična in prometna politika naslednje generacije

6.1

EESO pozdravlja nujno in potrebno sporočilo o evropskem turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje (9). Institucije EU in države članice bi morale na podlagi pridobljenih izkušenj opraviti ponoven razmislek o sedanjih turističnih in prometnih politikah na podlagi novih deljenih pristojnosti EU na prostovoljni osnovi z okrepljenim sodelovanjem med zainteresiranimi vladami in ravnmi upravljanja na več ravneh. To bi lahko dosegli z aktivnim sodelovanjem socialnih partnerjev ter posvetovalnih organov na evropski in nacionalni ravni ter z razglasitvijo evropskega leta, posvečenega trajnostnemu turizmu.

6.2

EESO poudarja, da nujno potrebujemo učinkovito srednjeročno in dolgoročno politiko EU za ponovno vzpostavitev zaupanja posameznikov in družbe kot celote v varnost potovanj po Evropski uniji. Ta politika mora zajemati druge turistične ekosisteme EU, kot so nastanitve, kulinarika, zdravje in varnost, trgovina, telekomunikacije in kmetijstvo. Turistični in prometni sektor je eden od ekosistemov EU, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela.

6.3

Da bi ponovno vzpostavili zaupanje, oživili turizem in ga še okrepili, EESO podpira uporabo notranjega zdravstvenega potnega lista EU (na primer obrazec za lokalizacijo potnika in kode QR) skupaj z interoperabilno večjezično platformo EU za zdravstveno pomoč. Ljudje bi lahko prek kod QR dostopali do informacij in zdravstvenih storitev v državi, ki jo nameravajo obiskati, v nuji pa tudi do zdravstvenih sistemov in sistemov socialne varnosti.

6.4

Obrazec za lokalizacijo potnika, ki je namenjen testiranju in izmenjavi podatkov na ravni EU, so uvedli v Grčiji, da bi omogočili prihode obiskovalcev iz Evropske unije in nekaj drugih držav. S tem naj bi bil dosežen kompromis med javnim zdravjem, epidemiološkim nadzorom in socialno-ekonomskimi koristmi, povezanimi s prilivom potnikov. Obrazec za lokalizacijo potnika temelji na naslednjih dveh stebrih:

na učinkovitem nadzoru, ki temelji na podatkih: testiranje je najpomembnejši vidik pri izvajanju strategij za zajezitev svetovne pandemije. Testi so dragocen vir in nadvse pomembno je, da se učinkovito uporabijo za zbiranje podatkov, napovedovanje izbruhov in oblikovanje usklajenih politik splošnega interesa;

2.	na učinkovitem sledenju okužbam: takojšnja komunikacija s potrjeno okuženimi in sledenje stikom predstavljata eno od redkih učinkovitih alternativ omejitvam gibanja.

6.5

EESO poziva vse ustrezne evropske in nacionalne institucije, naj takoj po fazi izrednih razmer pripravijo večletni akcijski načrt EU. V tem akcijskem načrtu je treba v celoti premisliti oblikovanje turistične in prometne politike EU ter olajšati usklajevanje turizma na notranjem trgu in mednarodnih turističnih tokov po vsem svetu.

6.6

Na podlagi teh dveh stebrov je bil razvit spletni obrazec za lokalizacijo potnika, ki skupaj z instrumentom EVA, temelječim na umetni inteligenci, omogoča:

(a)	ciljno usmerjeno testiranje na podlagi značilnosti potnika (država in regija prebivališča, obiskane države, starost in spol), s čimer se optimalno izkoriščajo viri za testiranje, in

(b)	hitro sledenje na podlagi podatkov, ki jih potnik navede o stikih, destinaciji itd.

6.7

EESO pozdravlja in v celoti podpira predloge, opredeljene v sporočilu in v srednjeročnemu do dolgoročnemu stališču, ki jih je Evropska komisija izbrala v okviru načrta „Next Generation EU“ in dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027, za kar bodo potrebni ustrezni proračunski ukrepi. Ti ukrepi bi se morali osredotočiti zlasti na izvajanje trajnostnih turističnih politik in programov naslednje generacije, vključno z nacionalnimi poslovnimi načrti za turistični sektor, namenjenimi krepitvi zmogljivosti v MSP, predstavniških organizacijah in socialnih partnerjih, ob ustreznem upoštevanju drugih prednostnih nalog EU, ki niso nujno povezane s pandemijo.

6.8

Plenilske prakse letalskih družb: prostočasni in poslovni potniki izgubljajo denar, ker letalske družbe kmalu po rezervaciji in plačilu odpovedujejo lete. Letalske družbe se sproti, ne da bi svoje stranke vnaprej opozorile, odločajo, ali bodo povezave, lete in slote obdržale ali odpovedale. Stranke so ujete v prakse izdajanja vavčerjev in sprememb vozovnic. Postopki povračil trajajo predolgo, povračila pa predstavljajo manj kot 20 % celotne vrednosti odpovedi/rezervacij, kar bremeni likvidnost potrošnikov in podjetij.

6.9

EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se lahko ravnovesje med pravicami potrošnikov in likvidnostnimi težavami letalskih družb zaradi COVID-19, ki so posledica odpovedanih letov, hitro poruši. EESO poziva letalske družbe, potnike, organe EU in nacionalne organe, naj v prehodnem obdobju, ki ga zaznamuje COVID-19, poiščejo ustrezne rešitve glede nadomestnih možnosti ali rokov za povračilo. EESO zavrača nezakonite prakse letalskih družb, ki v nekaterih primerih nudijo le vavčerje ali spremembo rezervacije. EESO poziva letalske družbe, naj spoštujejo evropsko zakonodajo o pravicah potnikov (Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10)), vključno s pravico do povračila celotnega vplačanega zneska, če letalska družba odpove let.

6.10

Za celoten turistični sektor je potreben usklajen pristop k izdajanju vavčerjev in povračil, ki mora zajeti tudi dejavnosti posamičnega turizma, ki trenutno niso vključene in pri katerih se obravnava med sektorji in državami članicami razlikuje.

6.11

Pospešen socialni dialog, ki bo pripeljal do močnih sektorskih kolektivnih pogodb, ki bodo zajele vse zaposlene v turističnem sektorju, zlasti v razmerah, ki jih je povzročil COVID, in v obdobju po njem; enako velja tudi za sektor prevoza. To je najboljši način za učinkovito zaščito zaposlenih v sektorjih in za ohranjanje socialnega miru, s čimer se pomaga ogroženim podjetjem. Vse udeležene strani si morajo na vse načine prizadevati za okrepitev socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj na vseh ravneh v sektorju.

6.12

Politike dodane vrednosti morajo biti na ravni Evropske komisije usklajene z nacionalnimi programi za oživitev turizma, da bi obnovili evropski turistični sektor. To bi moralo biti seveda povezano z usklajevanjem nacionalnih protikriznih programov ter obnovo zračnega, pomorskega in avtobusnega prometa, ki je v mnogih državah EU (na Poljskem, v Italiji, Španiji in drugod) zelo prizadet.

6.13

Za pogajanja za sklenitev posodobljenih sektorskih kolektivnih pogodb za sektor turizma in prometa je potreben intenziven socialni dialog, v katerem bodo sodelovale tudi organizacije MSP; kolektivne pogodbe bodo namreč zagotovile socialni mir, zaradi sporazumnih rešitev pa bodo najučinkovitejši način zaščite zaposlenih ter tudi pomoči ogroženim podjetjem in celotnemu sektorju.

6.14

Za ponovni zagon in rast turistične industrije je potreben celovit pristop k znanju in spretnostim ter kvalifikacijam, ki niso vedno usklajene med državami in niso vzajemno priznane (npr. licence za kapitane malih trgovskih plovil).

6.15

Evropski socialni partnerji v sektorjih turističnih storitev in prometa bi morali uskladiti svoja prizadevanja za dosego dogovora o socialnih standardih v teh sektorjih.

V Bruslju, 18. septembra 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Grčija opravi 7 000 testov dnevno in z zelo veliko stopnjo zaupanja lahko ugotovimo pojavnost okužb v najbolj problematičnih državah.

(2) https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/RC-9-2020-0166_SL.html

(3) COM(2020) 550 final.

(4) https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=tour_cap_nuts2&lang=en

(5) EPRS_ATA(2020)649368_EN.

(6) TEN/710 – Evropsko leto železnic (2021) (UL C 364, 28.10.2020, str. 149).

(7) Glej opombo 6.

(8) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016DC0356

(9) COM(2020) 550 final.

(10) UL L 46, 17.2.2004, str. 1.