Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

(COM(2020) 447 – 2018/0206 (COD))

(2020/C 429/31)

Glavni poročevalec:	Krzysztof BALON
Glavni soporočevalec:	Carlos Manuel TRINDADE

Zaprosilo	Evropski parlament, 17. 6. 2020 Svet, 9. 6. 2020
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	9. 6. 2020
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2020
Plenarno zasedanje št.	554
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	215/0/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Gospodarstvo, trg dela, sistemi socialnega varstva in zdravstveni sistemi Evropske unije se zaradi pandemije COVID-19 soočajo s hudim pretresom, kakršnega še ni bilo. Pandemija prinaša številne in ogromne socialne izzive, kot so vse večje neenakosti in hitro povečevanje revščine zaradi izgube zaposlitve, ter predvidljivo povečanje izključenosti ranljivih skupin iz družbe in s trga dela. Evropa, ki želi ostati konkurenčna v svetovnem gospodarstvu ter varovati, spoštovati in izvajati načela evropskega stebra socialnih pravic, mora ustrezno uskladiti svoje ekonomske in socialne politike, zlasti v času krize. Da bi EU te izzive premagala, bi morala ustrezno ukrepati, tudi v zvezi z večletnim finančnim okvirom, kar vključuje Evropski socialni sklad plus (ESS+).

1.2

V fazi okrevanja je treba zagotoviti doslednost pri uporabi različnih evropskih skladov, da bi se izognili razdrobljenosti ukrepov na nacionalni ravni. Zato se EESO močno zavzema, da se omogoči sofinanciranje ukrepov v okviru ESS+ iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF). Poleg tega bi morala biti uporaba ESS+ za financiranje ukrepov v podporo zeleni in digitalni preobrazbi osredotočena na izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ter dopolnjevati uporabo drugih evropskih skladov v okviru večletnega finančnega okvira in RRF.

1.3

V uredbi o ESS+ niso predvidena ustrezna finančna sredstva za izpolnjevanje potreb politike socialne kohezije, zato EESO odločno nasprotuje zmanjšanju skupnih finančnih sredstev za ESS+ za obdobje 2021–2027. Odpraviti bi bilo treba obvezen prenos sredstev iz ESS+ in/ali ESRR v sklad za pravični prehod. Ohraniti bi bilo treba stopnje sofinanciranja iz sedanjega večletnega finančnega okvira.

1.4

EESO ponavlja svoj poziv iz prejšnjega mnenja, naj se 30 % vseh sredstev, namenjenih politiki ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, dodeli ESS+ in naj se poleg tega 30 % obstoječih sredstev v okviru ESS+ dodeli ukrepom za socialno vključevanje. Ker je v spremenjenem predlogu predvidena dodelitev 5 % sredstev za odpravljanje revščine otrok, je to absolutni minimum. EESO hkrati podpira povečanje minimalnih sredstev za vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na 15 %, pri čemer je treba upoštevati, da je v nekaterih regijah EU med slednjimi veliko žensk, in nameniti posebna sredstva v ta namen.

1.5

Glede na vlogo ESS+ pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic EESO odločno poziva Evropsko komisijo in države članice, naj razmislijo o ustreznejšem spremljanju socialnih razmer v okviru evropskega semestra in vključijo seznam dogovorjenih kazalnikov, ki lahko zagotovijo zanesljive in ustrezne informacije o socialnem razvoju v EU. EESO bo v bližnji prihodnosti pripravil svoj predlog takšnega seznama.

1.6

Zaradi velikega pomena socialne ekonomije in ponudnikov socialnih storitev v socialni razsežnosti EU ter njene osrednje vloge v času krize in okrevanja EESO ponavlja svoj poziv iz prejšnjega mnenja (1), naj podpora ukrepom na področju socialne ekonomije, vključno z nepridobitnimi organizacijami, ki ljudem zagotavljajo podporo in storitve, postane poseben samostojen cilj v okviru ESS+.

1.7

Kar zadeva uporabo ESS+ za sofinanciranje storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, bi bilo treba v uredbi določiti, da morajo take storitve izpolnjevati merila splošnega dostopa, visoke kakovosti in cenovne dostopnosti. V zvezi z odstranitvijo sklopa za zdravje iz ESS+ je treba bolje opredeliti ciljno skupino, ki so ji namenjena sredstva za podpiranje zdravstvenega varstva, pa tudi dolgoročne oskrbe ranljivih oseb. Poleg tega morajo biti družine in neformalni oskrbovalci opredeljeni kot posebna ciljna skupina ESS+, da bi se jim zagotovila popolna podpora za obvladovanje prihodnjih pretresov.

1.8

Da bi spodbujali evropsko solidarnost, ki jo je sedanja kriza hudo omajala, je treba bistveno povečati sredstva za nadnacionalne in večdržavne projekte, mreže in komponente.

1.9

Čeprav ESS+ vsebuje poseben cilj glede vključevanja državljanov tretjih držav, EESO priporoča, naj se doda uvodna izjava, v kateri bi bilo pojasnjeno, da uredbe EU ne omejujejo dostopa beguncev, prosilcev za azil in migrantov iz tretjih držav do aktivnih ukrepov ali njihovega dostopa do socialne podpore, kadar dostopajo do takih ukrepov. EESO tudi poziva države članice, naj ne uporabljajo omejitev, ki še povečujejo socialno izključenost migrantov. To velja tudi za druge ranljive skupine, kot so etnične manjšine.

1.10

Poleg tega je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se v celoti izvaja načelo partnerstva ter vključijo socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe. Osnovni pogoj za dosego tega cilja je ustrezno financiranje krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, zlasti njihovih mrež in zvez.

2.   Uvod

2.1

Evropska komisija je 30. maja 2018 sprejela predlog uredbe o ESS+ (2), ki izraža dodatne izzive, s katerimi se srečuje EU, kot so prenizke stopnje kvalifikacij, nezadostni rezultati aktivne politike trga dela in sistemov izobraževanja, izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije in nove oblike dela, nizka mobilnost delovne sile ter socialna izključenost. EESO je 17. oktobra 2018 sprejel mnenje o tem predlogu, katerega glavna vsebina je še naprej aktualna (3). V odziv na družbene in gospodarske posledice pandemije COVID-19 je Evropska komisija 28. maja 2020 sprejela spremenjeni predlog za ESS+ (4), ki je predmet tega mnenja, pripravljenega na zaprosilo Evropske komisije z dne 28. maja 2020 in zaprosilo Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2020.

2.2

Gospodarstvo, trg dela, sistemi socialnega varstva in zdravstveni sistemi EU se zaradi pandemije COVID-19 soočajo s hudim pretresom, kakršnega še ni bilo. Neposredni in posredni učinki pandemije COVID-19 imajo in bodo imeli še naprej znaten in škodljiv vpliv na vse države članice, kar ne povzroča le velikega kratkoročnega zmanjšanja BDP, temveč tudi – zlasti srednje- in dolgoročno – povečevanje socialnih neenakosti, revščine in brezposelnosti, tudi med mladimi. Ključni izziv bo hitro naraščajoča revščina, ki je med drugim posledica izgube delovnih mest ter „nove“ socialne in delovne izključenosti ranljivih skupin, vključno z invalidi, Romi in migranti.

2.3

Po drugi strani pa ima EU težave z obvladovanjem izziva, ki ga prinaša dolga življenjska doba prebivalstva, kot je žal razvidno iz podatkov o številu starejših, ki so zaradi COVID-19 umrli v ustanovah za oskrbo v več državah članicah. Ne gre le za težave, s katerimi se srečujejo starejši, temveč tudi za pomanjkljivosti v zvezi z medgeneracijsko solidarnostjo na evropski ravni, zato so potrebni odločni ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni.

2.4

Poleg tega so se zaradi nedavnega in trenutnega razvoja dogodkov povečali strukturni izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, vse starejše delovne sile ter vse večjega neskladja med ponudbo spretnosti in delovne sile ter povpraševanjem po njih v nekaterih sektorjih in regijah, zlasti v malih in srednjih podjetjih. EU mora biti pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, zagotavlja bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike, hkrati pa upošteva gospodarsko in industrijsko trajnostnost. EESO pozdravlja podporo iz naslova ESS+ za ukrepe, potrebne za doseganje teh ciljev, kakor je opisano v novi uvodni izjavi 14 predloga.

2.5

Da bi EU te izzive premagala, bi morala ustrezno ukrepati, tudi s prilagoditvijo večletnega finančnega okvira, kar vključuje Evropski socialni sklad plus (ESS+), novim okvirnim pogojem.

2.6

Tudi v kriznih časih bi morali vsi deležniki na evropski, nacionalni in regionalni ravni upoštevati pravila dobrega upravljanja ter pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju operacij ESS+ spoštovati načelo pravne države. Evropska komisija bi morala zagotoviti, da se vloge za sredstva iz ESS+, ki jih predložijo socialni partnerji in organizacije civilne družbe, presojajo pošteno ob upoštevanju transparentnih meril. Poleg tega je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se zagovarja in ustrezno izvaja načelo partnerstva na podlagi kodeksa ravnanja in v to vključijo socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe. Osnovni pogoj za dosego tega cilja je ustrezno financiranje krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, vključno z njihovimi mrežami in zvezami.

2.7

EESO močno obžaluje odločitev, da se pri pripravi tega spremenjenega predloga uredbe ne opravijo posvetovanja z zunanjimi deležniki. Argument nujnosti ni dovolj močan, da bi upravičil nespoštovanje temeljnega načela posvetovanja z deležniki o spremembah tako pomembne uredbe. Kljub temu EESO pozdravlja, da potekajo posvetovanja z državami članicami in Evropskim parlamentom, ki bodo po možnosti privedla do bistvenih izboljšav nekaterih vidikov predloga.

3.   Ključni vidiki spremenjenega predloga Evropske komisije

3.1

Povečane zahteve glede tematske osredotočenosti za zaposlovanje mladih zaradi tveganj zelo visoke stopnje brezposelnosti mladih in vse večjega deleža mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo: države članice, v katerih stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (starostna skupina 15–29 let), presega povprečje EU, bi morale vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja (v primerjavi z 10 % iz prvotnega predloga Komisije) nameniti ciljno usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam za podporo mladim.

3.2

Odpravljanje revščine otrok: Evropska komisija predlaga, naj se vključita uvodna izjava in člen, v skladu s katerim bi morale države članice dodeliti vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje revščine otrok.

3.3

Spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda v skladu z industrijsko strategijo EU (5): na podlagi domneve, da se bo po pandemiji COVID-19 vzpostavilo „novo normalno stanje“, se bodo v evropskih industrijskih ekosistemih pojavili novi modeli, vključno z novimi lokalnimi vrednostnimi verigami, za kar bodo potrebne nove spretnosti za nove vrste delovnih mest.

3.4

Dosledno spoštovanje horizontalnega načela enakosti spolov v vseh državah članicah: glede na to, da je imela pandemija COVID-19 nesorazmeren socialno-ekonomski učinek na ženske.

3.5

Odstranitev sklopa za zdravje iz ESS+, hkrati pa ohranitev določb, ki pozivajo k sinergijam ter dopolnjevanju ukrepov med ESS+ in novim programom EU za zdravje, glede na to, da je treba oba programa tesno usklajevati: povezano s predlogom Evropske komisije za vzpostavitev precej močnejšega in samostojnega programa za zdravje (6).

3.6

Zagotavljanje, da so v pravnem okviru kohezijske politike določeni mehanizmi, ki jih je mogoče hitro uporabiti, če bi se v naslednjem desetletju pojavile izjemne okoliščine: Evropska komisija predlaga začasne ukrepe za uporabo ESS+ v odziv na izjemne in neobičajne okoliščine, kar vključuje odstopanja od nekaterih pravil za olajšanje odzivanja na take okoliščine. To na primer vključuje razširitev področja uporabe ESS+ na podporo shemam skrajšanega delovnega časa, ki se ne kombinirajo z aktivnimi ukrepi, dostop do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki se niso neposredno znašli v socialno-ekonomskih težavah, in možnost sprostitve zahtev glede tematske osredotočenosti.

4.   Predlogi EESO v zvezi s spremenjenim predlogom uredbe

4.1

Evropa, ki želi ostati konkurenčna v svetovnem gospodarstvu ter varovati, spoštovati in izvajati pravice iz evropskega stebra socialnih pravic, zlasti glede visokokakovostnih delovnih mest, kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, širokega in enakega dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev, socialne vključenosti ter aktivne udeležbe invalidov in drugih ranljivih skupin v družbi, mora ustrezno uskladiti svoje ekonomske in socialne politike, zlasti v času krize.

4.2

V ta namen je treba socialno razsežnost EU ustrezno financirati v okviru RRF in proračuna EU za obdobje 2021–2027, vključno z ESS+. Zato se EESO močno zavzema za to, da se omogoči sofinanciranje ESS+ iz RRF.

4.3

Poleg tega bi morala biti uporaba ESS+ za financiranje ukrepov v podporo zeleni in digitalni preobrazbi osredotočena na izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ter dopolnjevati uporabo drugih evropskih skladov v okviru večletnega finančnega okvira in RRF. V fazi okrevanja je treba zagotoviti doslednost pri uporabi različnih evropskih skladov, da bi se izognili razdrobljenosti ukrepov na nacionalni ravni.

4.4

EESO odločno nasprotuje zmanjšanju skupnih finančnih sredstev za ESS+ za obdobje 2021–2027 s predhodno načrtovanih približno 101 milijarde EUR (v tekočih cenah) na trenutno načrtovanih približno 97 milijard EUR; to zmanjšanje ni upravičeno z odstranitvijo sklopa za zdravje (za katerega je bilo prej namenjenih približno 413 milijonov EUR).

4.5

Znatno zmanjšanje sredstev ESS+ bi lahko bila posledica člena 21a uredbe o skupnih določbah, v skladu s katerim morajo države članice za vsak EUR, ki dobijo iz Sklada za pravični prehod, prerazporediti med 1,5 EUR in 3 EUR iz ESS+ in/ali ESRR (do 20 % zadevnega sklada). Zato bi bilo treba to obvezno prerazporeditev odpraviti.

4.6

Predlagana znižanja stopenj sofinanciranja EU so za obstoječe strukture financiranja nesprejemljiva in težko izvedljiva. Države članice velik del sofinanciranja prenesejo na nosilce projektov. Namesto da bi se mobilizirala dodatna sredstva na nacionalni ravni, so organizacije, ki izvajajo projekte, zaradi nižjih stopenj sofinanciranja EU v finančnih težavah. Ohraniti bi bilo treba stopnje sofinanciranja iz sedanjega finančnega obdobja.

4.7

EESO se zaveda, da je ESS+ glavni finančni instrument za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zato je že v svojem prejšnjem mnenju (7) pozval, naj se 30 % vseh sredstev, namenjenih politiki ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, dodeli ESS+ in naj se poleg tega 30 % obstoječih sredstev v okviru ESS+ dodeli ukrepom za socialno vključevanje.

4.8

Poleg tega EESO meni, da je zaradi razsežnosti gospodarskih in socialnih izzivov, s katerimi se srečujemo v socialni krizi po pandemiji COVID-19, potrebno jamstvo, da se ESS+ v Evropi uporablja uravnoteženo. Zato ponavlja, da se ne strinja z odpravo najmanjšega deleža (trenutno 23,1 %) sredstev kohezijske politike. Dodatna podpora za najbolj oddaljene regije in redko poseljena območja ter podpora mobilnosti delovne sile sta eden od ciljev ESS+, ki je tesno povezan tudi s kohezijsko politiko.

4.9

Ker je v spremenjenem predlogu predvidena dodelitev 25 % sredstev za ukrepe za socialno vključevanje in 5 % sredstev za odpravljanje revščine otrok, je poziv k dodelitvi 30 % sredstev za ukrepe za socialno vključevanje absolutni minimum. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se glede na dejanske razmere na posameznem ozemlju za boj proti revščini otrok lahko nameni več kot 5 % sredstev (v okviru 30 % sredstev za socialno vključevanje). Ukrepe za odpravljanje revščine otrok bi bilo treba izvajati v skladu s priporočilom Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (8), ob tem pa upoštevati tudi dokument Feasibility Study for a Child Guarantee (Final Report) (Študija izvedljivosti za jamstvo za otroke (končno poročilo)) (9).

4.10

EESO podpira povečanje minimalnih skupnih finančnih sredstev za vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na 15 %. Podpira tudi prizadevanja Komisije za spodbujanje ciljno usmerjenih ukrepov za povečanje udeležbe mladih na trgu dela, vključno z mladimi priseljenci. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni podpiranju zaposljivosti mladih z ustreznimi znanji in spretnostmi, zagotavljanju socialne zaščite in spoštovanju kolektivnih pogajanj. V zvezi s tem EESO opozarja, da v nekaterih regijah EU ženske predstavljajo bistveno večji delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kar bi bilo treba upoštevati z dodelitvijo ustrezno višjih stopenj financiranja, namenjenega ženskam, in podpiranjem inovativnih ukrepov, namenjenih izboljšanju ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem in dogovorjenih na ravni podjetij.

4.11

EESO podpira tematsko osredotočenost, saj se z njo zagotavlja, da države članice izvajajo prednostne naloge politike na ravni EU. Kljub temu poziva, da se državam članicam v zvezi s tematsko osredotočenostjo pri prilagajanju programskih sredstev omogoči nekaj prožnosti in neodvisnosti, da se preprečijo obremenitve pri upravljanju programov. Če bi to privedlo do kakršnega koli zmanjšanja zahtev glede tematske osredotočenosti za socialno vključevanje, EESO poziva k sprejetju spremljajočih ukrepov, ki bi na primer omogočali do 100-odstotno stopnjo sofinanciranja ukrepov, povezanih s temi posebnimi cilji.

4.12

Glede na to, da je ESS+ usmerjen v izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, bi morali biti v uredbi o ESS+ upoštevani načrti za izvajanje tega stebra na ravni EU in nacionalni ravni kot temeljne smernice, s katerimi bi bilo treba uskladiti partnerske sporazume in operativne programe, te načrte pa bi bilo treba spremljati v okviru evropskega semestra. EESO zato odločno poziva Evropsko komisijo in države članice, naj razmislijo o ustreznejšem spremljanju socialnih razmer v okviru evropskega semestra in vključijo seznam dogovorjenih kazalnikov, ki lahko zagotovijo zanesljive in ustrezne informacije o socialnem razvoju v EU. EESO je o tej temi že podal mnenje (10), v katerem je pozval k uvedbi novih socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra za spremljanje izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in socialnih priporočil za posamezne države, v bližnji prihodnosti pa bo pripravil svoj predlog takšnega seznama. V ta namen bi morala Evropska komisija pripraviti pravila in postopke za preverjanje povezave med, na eni strani, osnutkom nacionalnih dokumentov, s katerimi se programirajo izdatki ESS+ za obdobje 2021–2027, in drugi strani, načeli evropskega stebra socialnih pravic (politični okvir za trg dela, izobraževanje in usposabljanje, ki je določen predvsem v poglavjih I in II, medtem ko bi moral biti okvir za boj proti revščini in socialni izključenosti določen v poglavju III).

4.13

V ESS+ niso ustrezno obravnavana vprašanja, ki so del prehodnega obdobja, v katerem živimo, kot so na primer potreba po razmisleku – v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj – o sprejetju strategij za skrajšanje delovnega časa brez znižanja plač, o boljšem usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, spodbujanju prostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, novih oblikah zaposlitve, zlasti v srebrnem in krožnem gospodarstvu ter socialni ekonomiji, in, splošneje, o prerazporeditvi dela, ki vsem omogoča delo in hkrati polno in zdravo življenje. ESS+ bi moral podpirati socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe pri razvoju teh strategij ter pri razširjanju dobrih praks, hkrati pa spodbujati ukrepe, namenjene njihovemu izvajanju v državah članicah. Drugo področje, na katerem bi bil lahko ESS+ proaktiven in inovativen, je podpora družbeno koristnemu delu.

4.14

Kar zadeva uporabo ESS+ za sofinanciranje storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, bi bilo treba v uredbi določiti, da morajo take storitve izpolnjevati načela solidarnosti in transparentnosti ter merila splošnega dostopa, visoke kakovosti in cenovne dostopnosti v skladu s standardi, določenimi v prostovoljnem evropskem okviru kakovosti za socialne storitve (11).

4.15

V zvezi z odstranitvijo sklopa za zdravje iz ESS+ je treba bolje opredeliti ciljno skupino, ki so ji namenjena sredstva za podporo dostopa ranljivih oseb do zdravstvenega varstva, pri čemer je treba natančno določiti, da se to posebej nanaša na brezdomce, nezakonite priseljence in druge osebe brez zdravstvenega zavarovanja, pa tudi na invalide in starejše, ki so se znašli v ranljivem položaju. Poleg tega je treba pojasniti, da področje uporabe ESS+ vključuje tudi dolgoročno oskrbo ranljivih skupin, ob upoštevanju, da se bo po pandemiji več držav članic verjetno soočilo s potrebo po ponovni proučitvi, reorganizaciji in/ali razvoju storitev dolgotrajne oskrbe.

4.16

Neformalni oskrbovalci (večinoma ženske) že zagotavljajo 80 % dolgotrajne oskrbe v Evropi, zato so zaradi posledic COVID-19 čez noč postali edini podporniki svojih družinskih članov. Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je postalo popolnoma nemogoče, poskrbeti so morali za oskrbo in rehabilitacijo, za katero številni niso bili usposobljeni in so jo v času omejitev gibanja neprekinjeno izvajali. Družine in neformalne oskrbovalce je zato treba opredeliti kot izrecno ciljno skupino ESS+.

4.17

Zaradi velikega pomena socialne ekonomije in ponudnikov socialnih storitev v socialni razsežnosti EU ter njene osrednje vloge v času krize in okrevanja EESO ponavlja poziv, naj bo podpora ukrepom na področju socialne ekonomije poseben samostojen cilj v okviru ESS+. Socialna ekonomija ustvarja visokokakovostna delovna mesta in spodbuja socialno vključenost, nenazadnje z zagotavljanjem socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev splošnega pomena, hkrati pa prispeva k razvoju participativne demokracije in civilne družbe. Poleg tega so sektor socialne ekonomije in nepridobitne organizacije, ki ljudem zagotavljajo podporo in storitve, pokazali veliko odpornost in prispevali k blažitvi posledic krize zaradi COVID-19. To bi moralo privesti do krepitve nepridobitnih akterjev na socialnem področju in spodbuditi naložbe v nove, v duhu zagotavljanja ne samo gospodarske rasti, temveč tudi skupne blaginje.

4.18

Obsežno zbiranje podatkov, zlasti osebnih podatkov, je povzročilo velike probleme pri izvajanju projektov. Udeleženci projektov ESS so pogosto izključeni iz financiranja, če ne predložijo popolnih podatkov. Evropska komisija kljub prizadevanjem za poenostavitev ESS ni spremenila svojega predloga kazalnikov v Prilogah I in II k uredbi o ESS+. EESO zato priporoča, naj se ne zbirajo nepomembni podatki in naj se zahtevani kazalniki prilagodijo posameznemu programu. Število kazalnikov bi bilo treba še bolj zmanjšati.

4.19

Več držav je uvedlo nekakšne omejitve za begunce, prosilce za azil in druge migrante iz tretjih držav bodisi glede dostopa do aktivnih ukrepov bodisi dostopa do socialne podpore. Čeprav ESS+ vsebuje poseben cilj glede vključevanja državljanov tretjih držav, EESO poziva Evropsko komisijo, naj doda novo uvodno izjavo, v kateri bo pojasnjeno, da nobena omejitev dostopa do aktivnih ukrepov ali socialne podpore pri dostopu do teh ukrepov ne izhaja iz uredb EU, čeprav lahko države članice ta dostop omejijo z nacionalnimi predpisi. EESO tudi poziva države članice, naj ne uporabljajo omejitev, ki še povečujejo socialno izključenost migrantov.

4.20

Da bi spodbujali evropsko solidarnost, ki jo je sedanja kriza hudo omajala, EESO poziva tudi k bistvenemu povečanju sredstev za nadnacionalne projekte, mreže in komponente. To je potrebno za vzpostavitev nadnacionalnih mrež vzajemne podpore, pa tudi za spodbujanje občutka evropske identitete med državljani držav članic in povečanje prepoznavnosti finančne podpore, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom. Zahteve za sofinanciranje teh nadnacionalnih mrež in projektov morajo biti prožnejše glede na negativne posledice COVID-19 za nadnacionalno delovanje in finančno vzdržnost.

---

(1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 165.

(2)  COM(2018) 382.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  COM(2020) 447.

(5)  COM(2020) 102.

(6)  COM(2020) 405.

(7)  Glej opombo 1.

(8)  UL L 59, 2.3.2013, str. 5.

(9)  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1428&langId=sl

(10)  UL C 14, 15.1.2020, str. 1.

(11)  SPC/2010/10/8 final https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=6140&langId=en.