Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu železnic (2021)

(COM(2020) 78 final)

(2020/C 364/21)

Poročevalec:

Alberto MAZZOLA

Zaprosilo	Evropski parlament, 10. 3. 2020 Svet, 13. 3. 2020 Svet Evropske unije, 13. 3. 2020
Pravna podlaga	člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	24. 4. 2020
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	23. 6. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	16. 7. 2020
Plenarno zasedanje št.	553
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	209/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog Komisije in podpira njegove cilje, zlasti cilj, da se Evropsko unijo, države članice, lokalne in regionalne oblasti, socialne partnerje in tržne sile spodbuja k povečanju deleža železnice v mobilnosti potnikov in blaga.

1.2

EESO meni, da bo treba v evropskem letu železnic širšo javnost, tj. državljane, delavce na železnici, socialne partnerje, podjetja, akademske skupnosti in zlasti evropske mlade, tesneje vključiti v javno razpravo institucij EU o politikah EU na področju trajnosti in mobilnosti ter o prihodnosti evropske mobilnosti, s čimer bi železnico spodbujali kot trajnosten, inovativen in varen način prevoza.

1.3

Po mnenju EESO bi moralo biti leto železnic priložnost za komuniciranje o prednostih železnice na področju trajnosti, tudi – če so na voljo – kot primernem nadomestilu za lete na kratke razdalje, o strategiji za pametno in trajnostno mobilnost ter o naložbeni politiki EU za železnice.

1.4

EESO priporoča, da se med evropskim letom železnic oceni kakovost železniških storitev in da se jih po potrebi prilagodi potrebam uporabnikov, da bodo izpolnjevale merila, določena v Protokolu št. 26 o storitvah splošnega pomena, ki je priložen PDEU. Poleg tega priporoča, da se razvijejo projekti, namenjeni spodbujanju celostnega pristopa k dostopnosti, okrepi povezava med digitalizacijo in trajnostjo ter uvedejo izmenjave s skupnostjo vlagateljev o možnih pobudah z vidika akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti.

1.5

EESO poziva k pobudam v okviru evropskega leta železnic, s katerimi bi znova pridobili zaupanje uporabnikov v javni prevoz, zlasti železniški, ter predvsem mlade Evropejce bolje seznanjali s privlačnimi poklicnimi potmi na železnici. V ta namen je treba podpreti skupne pobude s socialnimi partnerji, univerzami, akademsko skupnostjo na splošno in evropskimi mladinskimi organizacijami.

1.6

EESO je trdno prepričan, da bi moralo biti leto železnic priložnost za ozaveščanje javnosti o trajnostnem turizmu in za nov zagon pobude DiscoverEU. Izrecno podpira pobudo Evropskega parlamenta, da se vsakemu evropskemu državljanu ob dopolnjenem 18. letu starosti dodeli pravica do vozovnice DiscoverEU kot simbola identitete EU.

1.7

EESO poudarja, da bi bilo treba leto železnic izkoristiti za boljše seznanjanje s koledarjem pobud, ki se načrtujejo v okviru festivala Europalia, pa tudi za seznanjanje širše javnosti z vsebinami, ki nastanejo med že uveljavljenimi kulturnimi dogodki, kot so filmski festivali (Cannes, Benetke, Berlin) in umetniške razstave. Železniške postaje in muzeji bi bili lahko v letu 2021 prizorišča večjih pobud, ki bi povezovale prihodnost in preteklost železnic s pomembnimi industrijskimi panogami, kot so arhitektura, gradbeništvo, oblikovanje, elektromehanika, prehrana in turizem. V tem okviru bi lahko EESO v svoj kulturni program za leto 2021 vključil razstavo o železnicah.

1.8

V letu železnic si je treba nujno prizadevati za sodelovanje vseh železniških muzejev v Evropi, povabiti državljane k odkrivanju njihovih zbirk, tudi v digitalni obliki, ter spodbujati izmenjave med muzeji in evropsko turnejo po železniških muzejih.

1.9

EESO je trdno prepričan, da bi moralo biti evropsko leto železnic priložnost za spodbujanje zelo ambicioznih ciljev z evropsko socialno-ekonomsko, pa tudi simbolično dodano vrednostjo. S tem bi se tudi odzvali na dramatično krizo zaradi COVID-19. Med temi cilji bi lahko bil ponoven začetek prizadevanj za vzpostavitev evropskega omrežja železniških prog visoke hitrosti, ki je predvideno v beli knjigi o prometu (2011), s katerim bi povezali vsa glavna in druga mesta EU z več kot 500 000 prebivalci.

1.10

EESO poudarja, da je treba evropsko leto železnic izkoristiti tudi kot edinstveno priložnost za seznanjanje z visoko varnostjo železnic, ki je brez primere glede na druge oblike prevoza. V zvezi s tem želi spomniti, da 11. junija vsako leto praznujemo mednarodni dan ozaveščanja o prečkanju železniških prehodov (ILCAD). Letos smo ga obeležili že dvanajstič. V okviru evropskega leta železnic bi bilo treba temu dnevu nameniti posebno pozornost.

2.   Predlog Komisije

2.1

Cilj predloga, da se leto 2021 razglasi za evropsko leto železnic, je spodbujati železniški promet v skladu s cilji iz sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru, vključno s trajnostno in pametno mobilnostjo. S projekti, razpravami, dogodki, razstavami in pobudami po vsej Evropi bo evropsko leto železnic promoviralo železnice kot privlačen in trajnosten način za potovanja po Evropi za državljane, podjetja in javne organe, s poudarkom na njihovi inovativni razsežnosti na ravni Unije. Z vključevanjem državljanov zunaj sektorja železniškega prometa, z namenskimi dogodki in komunikacijskimi kampanjami se bo več ljudi in podjetij spodbudilo k uporabi železnic. (1)

2.2

Cilj evropskega leta železnic je spodbujati in podpirati prizadevanja Unije, držav članic, regionalnih in lokalnih organov ter drugih organizacij pri povečevanju deleža potnikov in tovora v železniškem prometu. Evropsko leto bi moralo železniški promet kot trajnosten, inovativen in varen način prevoza zlasti promovirati z vključevanjem širše javnosti, predvsem mladih. Prav tako bi moralo poudariti evropsko čezmejno razsežnost železnic, ki združuje državljane, jim omogoča, da raziskujejo Unijo v vsej njeni raznolikosti, spodbuja kohezijo in prispeva k povezovanju notranjega trga Unije. Okrepiti bi moralo tudi prispevek železnic h gospodarstvu, industriji in družbi Unije na splošno ter spodbujati železniški promet kot pomemben element odnosov med Unijo in tretjimi državami. (2)

3.   Železnica in pandemija COVID-19

3.1

Železniški sektor je utrpel – in še vedno trpi – škodo zaradi omejitvenih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za preprečevanje širjenja pandemije COVID-19, in zaradi hudega upada mobilnosti.

3.2

Po prvih grobih ocenah, ki so jih pripravila sektorska združenja, kot je Skupnost evropskih železniških in infrastrukturnih podjetij (CER), prevozniki v potniškem prometu od začetka krize, ki je posledica pandemije, skupno izgubijo 900 milijonov EUR prihodkov na teden. Prihodki v železniškem tovornem prometu v Evropski uniji (EU-27) so zaradi COVID-19 v marcu in aprilu 2020 v povprečju upadli za približno 25 %, vsak teden pa ta sektor izgubi približno 78 milijonov EUR prihodkov. Čeprav se je železniški tovorni promet izkazal za zelo odpornega, bi lahko deloval še bolje, če bi se ukrepi, povezani z „zelenimi voznimi pasovi“, v celoti uporabljali za železnice, če bi bile pristojbine za dostop do tirov znižane na nič in če bi Švica odpravila prepoved, ki jo je uvedla 1. januarja 2020. Upravitelji železniške infrastrukture vse bolj občutijo posledice izbruha bolezni COVID-19.

3.3

Kljub izredno hudemu upadu povpraševanja so železniški prevozniki in delavci na železnici še naprej zagotavljali storitve, kjer je bilo to možno, in tako zdravstvenim ter drugim ključnim delavcem omogočili vsakodnevni prevoz na delo. Poleg tega so ponudili vlake v zdravstvene namene in omogočili prevoz okuženih oseb iz najbolj prizadetih regij v manj obremenjene bolnišnice.

3.4

Zagon Evrope po pandemiji COVID-19 bo hkrati priložnost za ponoven zagon in izboljšanje železniškega potniškega in tovornega prometa. Načrt EU za okrevanje, usmerjen v zeleni dogovor in digitalno agendo, bo zagotovil kratkoročno podporo za železniške storitve. Osredotočen bo na kratko- do dolgoročno financiranje, ki bo po možnosti vključevalo državno pomoč, da bi lahko železnica po velikih izgubah zaradi krize, ki jo je povzročil virus, začela znova normalno delovati.

3.5

Če se pričakuje, da bo po krizi zaradi COVID-19 železnica nadomestila nekatere letalske proge, bi morala prejeti državno pomoč, predvideno za te proge, da se zlasti prepreči izguba delovnih mest in omogoči preusposabljanje prizadetih posameznikov.

3.6

Delavci v prometu so bili in so še vedno v neposrednem stiku s potniki, ki so med pandemijo v prvih bojnih vrstah, zato so izpostavljeni tveganju, da se med opravljanjem vsakodnevnih nalog okužijo z virusom. Poleg tega trpijo zaradi pogubnih ekonomskih posledic virusa – tako z operativnega vidika, kot zaposleni na železnici, pa tudi kot državljani. Delavci na železnici skrbijo za to, da Evropa v težkih časih ostaja v gibanju, saj zagotavljajo, da se zdravstvena oskrba in osnovno blago dostavita tja, kjer sta potrebna.

3.7

Preporod Evrope po pandemiji COVID-19 bo hkrati preporod železniškega potniškega prometa in utrditev tovornega. Sredstva, ki bodo na voljo v revidiranem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in ki se bodo upravljala na ravni EU ter nacionalni ravni, bodo morala biti namenjena tudi železnicam, če ne želimo opustiti ciljev evropskega zelenega dogovora in digitalne agende.

3.8

Najrazličnejši železniški projekti lahko črpajo dodatne vire večletnega finančnega okvira ali pobude Next Generation EU: projekti železniške infrastrukture (za potnike in tovor, nacionalni in čezmejni promet, običajne in visokohitrostne povezave), projekti za železniški vozni park ter vsi projekti za avtomatizacijo in digitalizacijo železniškega sistema, ki vključujejo digitalne samodejne spenjalne tehnologije, nadaljnjo elektrifikacijo evropskega omrežja, uvajanje evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), nadgradnjo vagonov s tehnologijo zavornjakov za vse podnebne razmere ter sheme razgradnje zaradi obnove voznega parka. Še eno področje, na katerem so potrebna sredstva, je nadgradnja železniških postaj (zlasti peronov, ki omogočajo dostop za osebe z zmanjšano mobilnostjo), s katero bi kratkoročno zagotovili pozitivne gospodarske učinke. Spodbujanje naložb v vseevropsko prometno omrežje ter vzdrževanje in obnova obstoječih prog bi lahko močno in hitro prispevali k okrevanju gospodarstva EU.

3.9

Splošni cilj, da se izboljšata zmogljivost in učinkovitost železniškega tovornega in potniškega prometa, ki je del pametnega večmodalnega prometnega sistema, kot je določeno v sporočilu o zelenem dogovoru, lahko sčasoma bistveno prispeva k okrevanju gospodarstva in zmanjša tržni delež tovornega prometa, ki poteka po cestah, ter okoljski odtis prometa.

3.10

Pri pobudah v okviru evropskega leta železnic bi bilo treba posebno pozornost nameniti ponovni pridobitvi zaupanja uporabnikov v javni prevoz, zlasti železniški. Uvajati bi bilo treba pobude za ozaveščanje javnosti o dodatnih higienskih ukrepih, ki so jih uvedla železniška podjetja, ter o zahtevah glede nošenja mask in omejevanja socialnih stikov. V zvezi s pravicami potnikov bi bilo treba zagotoviti jasnost glede obveznih vračil in prostovoljnih dobropisov. Tovrstni ukrepi bi morali biti povezani z obsežnim upoštevanjem pravic potnikov pri vseh železniških storitvah, ki bi morale biti zajamčene med celotnim potovanjem. Te pravice bi bilo treba dobro pojasniti javnosti in jih učinkovito izvrševati v okviru shem za alternativno reševanje sporov in preko nacionalnih izvršilnih organov.

4.   Splošne ugotovitve

Zgodovinsko ozadje

4.1

Leta 2021 bomo praznovali mnoge obletnice dogodkov v dolgi zgodovini železnice in železniške tehnologije. Kot je navedeno v katalogu umetniškega festivala Europalia za leto 2021, belgijska in francoska železnica naslednje leto praznujeta 175. obletnico železniške povezave med Parizom in Brusljem. Ti glavni mesti sta leta 1846 postali prvi na svetu z železniško povezavo. Istega leta sta železniško povezavo dobila tudi Bruselj in London, preko mest Ostende in Dover. Naslednje leto praznujemo tudi 25. obletnico vlaka Thalys in 170. obletnico prvega vlaka na saško-češki železniški povezavi, med Prago in Dresdnom. Hkrati bomo zabeležili 50. obletnico železniškega muzeja v mestu Mulhouse in 75. obletnico železniškega omrežja v Luksemburgu. Edinstveno je, da bomo leta 2021 praznovali še 45. obletnico vlaka pendolino v Italiji, 40. obletnico vlaka TGV v Franciji in 30. obletnico vlaka ICE v Nemčiji. Poleg tega bo naslednje leto minilo 20 let, odkar je Evropska unija objavila prvo belo knjigo o železnici v Evropi.

4.2

Leto železnic bo priložnost, da počastimo zgodovino železnice in njenega tehnološkega napredka, pa tudi zgodovino vse bolj povezane evropske celine po zaslugi železniških povezav. Hkrati bo priložnost za oceno dosedanjega razvoja.

Evropski zeleni dogovor

4.3

Evropska komisija je leta 2019 predstavila sporočilo o evropskem zelenem dogovoru. V sporočilu poziva EU k postopnemu razogljičenju gospodarstva, da bi do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. V njem je začrtana tudi politična strategija za dosego tega cilja. Evropski zeleni dogovor je prispevek k strategiji Komisije za izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja.

4.4

Podobno kot druge pobude evropski zeleni dogovor poziva k pospešitvi prehoda k trajnostni in pametni mobilnosti, saj promet ustvari četrtino emisij toplogrednih plinov Evropske unije, ta delež pa se še povečuje. Vsi načini prevoza bodo morali prispevati k njegovemu zmanjšanju. Poleg drugih ukrepov naj bi se v skladu z evropskim zelenim dogovorom velik delež celinskega tovornega prometa, ki danes poteka po cestah in znaša 75 %, preusmeril na železnico ter celinske plovne poti. Za uresničitev tega ambicioznega načrta in povečanje modalnega deleža železnice je treba naglo ukrepati ter zagotoviti močnejše spodbude za podporo železniškega tovornega prometa.

4.5

Za dosego splošnih ciljev zelenega dogovora bo Komisija v zadnjem četrtletju 2020 predstavila strategijo za pametno in trajnostno mobilnost. Ta bo med drugim osredotočena na pobude za povečanje zmogljivosti in izboljšanje upravljanja tovorne zmogljivosti na železnici ter po celinskih plovnih poteh. Poleg tega bo usmerjena na pobude za vzpostavitev pametnega, celostnega in za uporabnike privlačnega večmodalnega prometnega sistema, da se zmanjša tržni delež cestnega tovornega prometa in poveča privlačnost večmodalnosti, vključno z železnicami. Tovrstne pobude se dejansko že načrtujejo za leto 2021.

4.6

Leto železnic bo priložnost za opozarjanje na prednosti železnic na področju trajnosti in seznanjanje z njimi, pa tudi s strategijo za pametno in trajnostno mobilnost ter naložbeno politiko EU za železnice. Naložbe v železniško infrastrukturo lahko dajo nov zagon gospodarstvu, ustvarijo kakovostna delovna mesta, ki so trajnostna s socialnega in okoljskega vidika, ter povečajo privlačnost železniških storitev za uporabnike. Ozaveščanje javnosti o tej temi bo pomagalo vplivati na vedenje potrošnikov in izbiro načina javnega prevoza za mobilnost z nizkimi emisijami.

4.7

Evropsko leto železnic bo tudi priložnost, da se oceni kakovost železniških storitev in se jih po potrebi prilagodi potrebam uporabnikov, da bodo izpolnjevale merila, določena v Protokolu št. 26 o storitvah splošnega pomena, ki je priložen PDEU.

Evropska digitalna agenda

4.8

V okviru digitalne agende EU bi si bilo treba močno prizadevati za vključevanje železniškega sektorja v digitalno revolucijo in vse podporne ukrepe, pripravljene v ta namen. Agenda bi morala spodbuditi izvajanje sistema ERTMS, razvoj rešitev „mobilnosti kot storitve“ in novih rešitev za nakup vozovnic ter uvajanje omrežja 5G v jedrnem in širšem omrežju TEN-T. To bo železnici omogočilo, da bo zadovoljila povpraševanje sedanjih in prihodnjih strank.

4.9

Zaposlene je treba ustrezno podpreti v procesih digitalizacije, ki se izvajajo, in zaščititi njihova delovna mesta. Posebno pozornost je treba nameniti zahtevam, povezanim z vidikom spola, da se zagotovi enakost spolov. V tem procesu preoblikovanja je treba primerno zaščititi interese zaposlenih. V ta namen je treba v proces vključiti njihove predstavnike in sindikate. Zaposleni morajo imeti dostop do usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja, da bodo lahko ostali na visokokakovostnih delovnih mestih in v trajnostnih zaposlitvah.

4.10

Z omrežjem 5G bosta mobilna in internetna tehnologija postali tehnologija za splošno rabo, zato EESO poziva institucije EU in države članice k dokončanju enotnega digitalnega trga, kamor sodijo tudi možnosti za vključevanje in uporabo storitev 5G. S tem bi zaščitili in povečali konkurenčnost evropskih industrijskih panog, kot so promet in predvsem železnice. EESO poleg tega poziva Komisijo, naj naroči oceno biološkega vpliva sevanja, ki ga povzroča tehnologija 5G, in oceno tveganja motenj drugih frekvenčnih območij. (3)

4.11

Demografske, gospodarske in politične težnje bodo oblikovale nove načine gibanja na mestnih območjih in zunaj njih. Železnice se zavedajo, da se bodo nujno morale prilagoditi, če se bodo želele vključiti v večmodalno in vse bolj digitalizirano prometno verigo. Če bodo še bolj upoštevale nove potrebe glede udobja in dostopnosti, bo morda predvsem več starejših in mladih pogosteje potovalo z vlaki na mestnih območjih in na dolgih razdaljah. Hkrati se bo tehnično dobro podkovana generacija potnikov veliko manj zanašala na zasebni prevoz in bo dajala prednost deljeni mobilnosti ter javnemu prevozu, če bo zagotovljena primerna kakovost storitev.

4.12

Za železnice bo posebej nujno, da izboljšajo svoje tehnologije nakupa vozovnic in ga olajšajo z združitvijo različnih delov potovanja v eni vozovnici, ter da v prihodnje predvidijo možnost nakupa večmodalnih vozovnic. EESO poziva Evropsko komisijo, naj podpre pobude za uresničitev tega cilja, na primer s strokovnimi nasveti, izmenjavo primerov dobre prakse, dodeljevanjem nepovratnih sredstev ipd.

4.13

Ker je večmodalnost bistvenega pomena zlasti za železniški tovorni promet, je treba evropsko leto železnic izkoristiti za spodbujanje dialoga med uporabniki prevoza ter železniškim in drugimi prometnimi sektorji na nacionalni ravni in ravni EU, da se opredelijo konkretni problemi, ki ovirajo razvoj železniškega tovornega prometa, in poiščejo rešitve, s katerimi bodo tovrstne storitve za uporabnike privlačne. EESO poudarja, da je treba v takšen dialog vključiti vse prometne sektorje. Pomemben vidik dialoga je iskanje vzorcev sodelovanja med podjetji, ki ne kršijo konkurenčnega prava.

4.14

Digitalizacija bo železnicam tudi omogočila nadaljnje prilagajanje storitev, da bodo lahko vse učinkoviteje izpolnjevale potrebe špediterjev, npr. z maksimalnim izkoristkom razpoložljivih vlakovnih zmogljivosti in kombiniranjem različnih vrst storitev v tovornem prometu. Glede na sedanjo težnjo, ko se tržni delež železniškega tovornega prometa zmanjšuje, bi bilo treba opozarjati na možnosti za večjo učinkovitost in prilagodljivost ponujenih storitev.

4.15

Upravljavci železniške infrastrukture bodo morali postati vse bolj digitalizirani, če bodo želeli izboljšati operativne rezultate z vidika večje točnosti in večjih zmogljivosti. Velika spodbuda v tej smeri bo uvedba samodejnega sistema nadzora vlakov v okviru ERTMS; njegovo uvajanje bi bilo treba po mnenju EESO močno pospešiti. Naložbe, potrebne v ta namen (več kot 100 milijard EUR, vključno z digitalnimi povezavami), bi bilo treba vključiti v načrt za okrevanje, EESO pa spodbuja železnice, naj skupaj z drugimi načini prevoza razvijajo celovit in interoperabilen okvir za „mobilnost kot storitev“.

4.16

Za digitalno preobrazbo železnic je ključnega pomena prost pretok podatkov. EESO zato poziva k učinkovitim rešitvam, s katerimi bi odpravili težave z dostopnostjo, interoperabilnostjo in prenosom podatkov, a hkrati poskrbeli za ustrezno varstvo podatkov, zasebnost, pravično konkurenco in široko izbiro potrošnikov ter statične in dinamične informacije za potnike. Za javna in zasebna podjetja morajo veljati enaki pogoji glede vzajemne izmenjave podatkov in povračila stroškov. (4)

4.17

Iz zgoraj navedenih razlogov bi morala biti digitalizacija železnic ena glavnih tem leta železnic. Predvsem bi bilo treba z ustreznimi pobudami komuniciranja opozarjati na povezavo med digitalizacijo in trajnostjo.

Delavci na železnici

4.18

Evropske železnice neposredno zaposlujejo približno 1,3 milijona evropskih državljanov, posredno pa še približno 1 milijon. S tem so eden največjih delodajalcev v Evropski uniji. Železniška podjetja so ključen dejavnik pri usposabljanju mladih in tako prispevajo k boju proti brezposelnosti med mladimi v Evropi, predvsem v gospodarsko težkih časih.

4.19

Evropsko leto železnic je hkrati leto delavcev na železnici. Delavcem v prometu je treba zagotoviti visokokakovostna delovna mesta, uporabnikom pa varne in zanesljive storitve. V duhu socialne Evrope morajo biti delovni pogoji zaposlenih v središču pozornosti. Plačni in socialni damping v sektorju železnic nista sprejemljiva in ju je treba odpraviti.

4.20

Delavci na železnici si zaslužijo priznanje javnosti, zato je pomembno, da so njihovi dosežki vidni in da se upoštevajo njihovi izzivi. Z vseevropskimi ukrepi bi morali pomagati izraziti priznanje dosežkom delavcev in opozoriti na zahteve po kakovostnih delovnih mestih. Vse delavce na železnici je treba zaščititi pred plačnim in socialnim dampingom, da se ohrani varnost železniških storitev v Evropi. To je mogoče zagotoviti le z aktivnim socialnim partnerstvom v sektorju.

4.21

Digitalizacija je za železnice seveda priložnost, toda hkrati tudi poslovna nujnost. Samo z digitalizacijo notranjih procesov in načina izvajanja storitev se bodo lahko odzvale na sedanje izzive. Hkrati je pri uvajanju digitalizacije potrebna izredna previdnost, da se preprečijo razdiralen prehod in socialni nemiri. Izredno pomembno je, da se evropski socialni partnerji srečujejo v okviru sektorskega socialnega dialoga EU o železniškem prometu in odločajo o skupnih projektih, da bi bolje opredelili in predvideli učinke avtomatizacije in digitalizacije ter ohranili visoko raven zaposlenosti in socialnih jamstev v okviru socialno pravičnega prehoda. (5)

4.22

Za obravnavo tega izziva je ključen poudarek na poklicnih prehodih, hkrati z vseživljenjskim učenjem in naložbami v zaposljivost zaposlenih, da se preprečijo odpuščanja ljudi. Pomembna izziva za železnice sta neuravnotežena starostna piramida zaposlenih in težave pri zaposlovanju novih delavcev, predvsem mladih in žensk. (6)

4.23

Leto železnic bi moralo biti priložnost za boljše seznanjanje, zlasti mladih Evropejcev, s privlačnimi kariernimi potmi na železnici. V ta namen se lahko podprejo skupne pobude s socialnimi partnerji, univerzami, akademsko skupnostjo na splošno in evropskimi mladinskimi organizacijami.

Infrastruktura

4.24

Vseevropska prometna omrežja so pomembno prispevala k opredelitvi obsežnih virov financiranja, ki so potrebni za novo železniško infrastrukturo in znašajo približno 500 milijard EUR samo za jedrno omrežje do leta 2030, čeprav razpoložljivi viri še vedno ne zadostujejo za pokritje vseh potreb. Dokončanje jedrnega omrežja naj bi privedlo do evropskega omrežja visoke hitrosti, ki bo povezovalo skoraj vsa glavna in večja evropska mesta (z več kot 500 000 prebivalci). Nekatere države so močno podcenile vzdrževanje infrastrukture TEN-T,- kar zdaj tam postaja hud problem, druge so to nalogo ustrezno opravile.

4.25

Čeprav EESO po eni strani podpira spodbujanje visokohitrostnih vlakovnih povezav med velikimi mesti po vseevropskem prometnem omrežju, pa po drugi opozarja, da je pomembno ohraniti ustrezna sredstva in primerno raven financiranja za nacionalne in regionalne povezave.

4.26

EESO poziva, naj se z načrtom EU za okrevanje spodbudijo naložbe v dokončanje omrežja, vključno s podeželskimi in regionalnimi območji, ter pokrijejo stroški rednega in izrednega vzdrževanja celotnega omrežja TEN-T. Za razvoj železnic in naložbe v infrastrukturo ter gostejše omrežje za potniški in tovorni promet so potrebna dodatna sredstva. Vsak euro, vložen v železnice, ustvarja in ohranja delovna mesta, tudi v železniški dobavni industriji in regijah.

Trajnostno financiranje

4.27

Akcijski načrt Evropske komisije za financiranje trajnostne rasti (COM(2018) 97 final) je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast, obvladovanju finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, degradacije okolja in socialnih vprašanj ter spodbujanju preglednosti in dolgoročne naravnanosti finančnih in gospodarskih dejavnosti.

4.28

Še posebej pomemben je enoten klasifikacijski sistem EU (taksonomija), ki bo zagotovil jasnost glede vprašanja, katere dejavnosti se štejejo za trajnostne.

4.29

Komisija je na podlagi razvoja taksonomije EU za trajnostne dejavnosti in rezultatov, ki so bili doslej doseženi z akcijskim načrtom, napovedala revizijo akcijskega načrta v okviru evropskega zelenega dogovora.

4.30

EESO je pozdravil predloge o taksonomiji kot prvi korak k izvajanju akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. (7) Podprl je tudi predlog o razvoju novih referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in za ugodno ogljično bilanco. Hkrati mora biti ta temelj skladen z velikimi ambicijami, določenimi v akcijskem načrtu, kjer je zapisano, da je „Evropa v dobrem položaju, da prevzame vlogo svetovne voditeljice“. Zdaj je čas za ukrepe v skladu s temi ambicijami in za ustrezen razvoj taksonomije.

4.31

Glede na svoje prednosti na področju trajnosti bi morale biti železnice zmožne, da v vseh pobudah trajnostnega financiranja najdejo priložnost. Čeprav je financiranje vzdrževanja in nadaljnjega širjenja železniške infrastrukture brez dvoma javna naloga, za katero morajo biti na voljo javna sredstva, pa je treba upoštevati finančne potrebe železniškega sistema prihodnosti, zlasti voznih parkov in železniških postaj. Ravno tako je treba preučiti možnost, da zasebni vlagatelji sodelujejo pri železniških projektih.

4.32

Da se zagotovi izvedljivost političnega okvira, ki ga je pripravila Komisija s pobudami za trajnostno financiranje, je pomembno, da države članice EU čim prej zaključijo postopek ratifikacije luksemburškega protokola iz leta 2007 h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na železniška vozna sredstva, sprejeti leta 2001 v Cape Townu (t. i. luksemburški železniški protokol).

4.33

Železnice in skupnost zasebnih vlagateljev se morajo srečati in izmenjati mnenja o možnih sinergijah, tudi z vidika pobud Komisije za trajnostno financiranje. V evropskem letu železnic je treba načrtovati dejavnosti, ki bodo omogočile takšne izmenjave in v katere bodo vključene tako železnice kot skupnosti zasebnih vlagateljev, zlasti dolgoročnih, kot so zavarovalnice ter investicijski in pokojninski skladi.

Dostopnost

4.34

Spodbujanje splošnega dostopa v skladu s Protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena in omenjanje storitev splošnega gospodarskega pomena v tem protokolu pomenita, da je treba vsem uporabnikom na vsem ozemlju zagotoviti primeren dostop (teritorialna dostopnost). Pri tem se razume, da se pogoji dostopa (čakalne dobe, gostota točk dostopa, infrastruktura ipd.) lahko razlikujejo glede na potrebe uporabnikov. Enaka obravnava in spodbujanje splošnega dostopa pomenita tudi boj proti vsem oblikam diskriminacije.

4.35

Da bi železnica postala privlačnejša za enodnevne izlete, pa tudi za potovanja na dolgih razdaljah in preko meja, bo pomembno okrepiti pravice potnikov, poskrbeti za to, da jih bodo poznali, ter ohraniti in po možnosti izboljšati cenovno dostopnost in kakovost železniških storitev.

4.36

Evropski prevozniki v železniškem prometu ter upravljavci železniških postaj in infrastrukture nenehno izboljšujejo potovalne izkušnje oseb z zmanjšano mobilnostjo ali invalidov. Železniške storitve so zdaj veliko dostopnejše kot v preteklosti in mnogi invalidi lahko potujejo z vlakom, ne da bi pri tem potrebovali pomoč. Železniški prevozniki močno prispevajo k večji socialni vključenosti invalidov in si prizadevajo, da bi skupaj z javnimi organi in združenji potnikov izpolnili svoje zaveze na tem področju.

4.37

Izvajajo se naložbe za nadaljnjo odpravo ovir na postajah in vlakih v naslednjem desetletju, da bi se potnikom z zmanjšano mobilnostjo ali invalidom olajšalo potovanje.

4.38

Zato bo potrebno stalno financiranje, ki ga zagotavlja tretja stran, bodisi vlade držav ali neposredno EU, če naj bi se dostopnost železniškega omrežja nenehno izboljševala v skladu z načeli, zapisanimi v veljavni zakonodaji EU o dostopnosti železnic.

4.39

Evropsko leto železnic bi moralo biti priložnost za razvoj projektov, ki spodbujajo celostni pristop k dostopnosti in niso namenjeni le pobudam, s katerimi si železnice prizadevajo povečati ponudbo pomoči in dostopnost na železniških postajah ter vlakih, temveč podpirajo vse, kar je potrebno, da bi lahko vsi potniki sploh prišli do prometnih vozlišč.

Trajnostni turizem

4.40

Evropska unija je ena najbolj razvitih in najbolj obiskanih turističnih regij na svetu, saj predstavlja 40 % mednarodnih prihodov turistov v svetovnem merilu in ustvari 31 % mednarodnih prihodkov iz turizma. V EU je nekaj največjih trgov, od koder turisti odhajajo na tuje, in hkrati nekaj najbolj obiskanih destinacij na svetu. Leta 2016 se je skoraj 270 milijonov prebivalcev EU (dve tretjini takratnega prebivalstva) odpravilo na vsaj eno prostočasno potovanje; polovica teh potovanj je bilo mednarodnih. Prevoz običajno predstavlja 27 % stroškov prostočasnega potovanja.

4.41

Obravnavanje okoljskih posledic prevoza, povezanega s turizmom, je eden glavnih izzivov, opredeljenih v programu Evropske komisije za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (COM(2007) 621).

4.42

Gibanje Petki za prihodnost in vse večje število skrajnih vremenskih in podnebnih pojavov so državljane prisilili, da znova razmislijo o svojih običajnih potovalnih načrtih in železnico sprejmejo kot način prevoza do destinacije. Potniki, ki potujejo v prostem času in na počitnice, so največja skupina posameznikov, ki potujejo z vlaki.

4.43

Evropski turizem je danes v fazi prehoda, v kateri uveljavljeni turistični kraji pripravljajo nove vizije razvoja turizma z večjim upoštevanjem načel ekonomske, socialne in okoljske trajnosti. Za soočenje z okoljskimi posledicami turizma in prekomernim turizmom so potrebni novi vzorci za razvoj te panoge.

4.44

Za mnoge države članice ter evropske regije in mesta je turizem panoga, ki ključno prispeva h gospodarskemu in socialnemu tkivu, hkrati pa zagotavlja delovna mesta in prihodek. Toda pandemija bolezni COVID-19 je ta ekosistem močno prizadela.

4.45

Zato je treba ukrepati ter v interesu mnogih panog gospodarstva EU podpreti okrevanje mednarodnega in celinskega turizma ter turizma znotraj posameznih držav. Železnice lahko pomagajo pri razvoju turističnih destinacij, ki jih ni mogoče ustrezno doseči z letali, odpiranju novih poti in spodbujanju novih vrednostnih verig. Za evropske železnice je to priložnost, da na trgu zadovoljijo rastoče povpraševanje turistov, ki si prizadevajo za varstvo podnebja.

4.46

Leto železnic bi moralo biti priložnost, da se javnost ozavesti o trajnostnem turizmu in novih turističnih poteh, ki jih bodo evropski državljani lahko odkrivali zaradi novih železniških povezav. Zasnovo prehoda na druge oblike prevoza v turizmu bi bilo treba razvijati in razširjati z ustreznimi pobudami za komuniciranje, pri čemer je potrebna skupna podpora skupnosti železnic, evropske kulturne industrije ter nacionalnih in evropskih predstavnikov turizma.

4.47

V tem okviru bi moralo biti evropsko leto železnic tudi priložnost, da se poveča prepoznavnost zgodovinskih in slikovitih železniških prog po vsej Evropi ter javnost opozori nanje, kot so Orient ekspres od Pariza do Benetk, železniška proga Le Creusot, ki prečka vzhodno in južno Francijo, proga v Nemčiji, ki povezuje München in grad Neuschwanstein, železniška proga v dolini Orcia v Italiji, železniške proge v Malopoljski regiji na Poljskem in mnoge druge po vsej celini.

Pobuda DiscoverEU

4.48

Številni mladi Evropejci iz več različnih razlogov nikoli niso potovali po Evropi ali le redko. Sicer obstajajo programi za izobraževalne izmenjave, vendar je EU šele pred kratkim vzpostavila orodje, s katerim želi vsakemu Evropejcu omogočiti potovanje in tako mlade bolje povezati z evropsko identiteto, povečati zavest o temeljnih vrednotah Evropske unije ter državljanom približati trajnostne in čiste načine prevoza. DiscoverEU je pobuda Evropske unije, ki ljudem daje priložnost, da z učenjem odkrivajo Evropo. Mladi Evropejci lahko med potovanji predvsem z vlaki (z izjemami, da bi lahko sodelovali tudi prebivalci otokov ali oddaljenih območij) odkrivajo Evropo, njena mesta in vasi.

4.49

Vloga, ki jo imajo potovanja pri ustvarjanju evropske identitete, je bila priznana med pripravljalnim delom za vključitev turizma v Lizbonsko pogodbo. Profesor Richard Jobs pa je pred kratkim dokazal, da ima vozovnica Interrail zelo konkretno vlogo pri oblikovanju skupnih evropskih vrednot. (8)

4.50

Evropsko leto železnic bi moralo biti priložnost za nov zagon pobude DiscoverEU, podporo njenih ciljev in dosego mladih Evropejcev, ki še niso sodelovali pri tem projektu. EESO podpira pobudo Evropskega parlamenta, da bi vsak evropski državljan ob dopolnjenem 18. letu imel pravico do vozovnice DiscoverEU kot simbola identitete EU.

Europalia in evropski železniški muzeji

4.51

Festival Europalia vsaki dve leti javnosti v Belgiji in sosednjih državah ponudi program dogodkov in razstav o temah, ki imajo močno evropsko razsežnost in perspektivo. Tradicionalno pritegne veliko število obiskovalcev, od katerih mnogi pridejo iz tujine.

4.52

Tema naslednjega festivala (ki se začne oktobra 2021) bodo železnice in njihov pretekli in prihodnji vpliv na način našega potovanja, dela, komuniciranja in življenja v Evropi. Poudarek bo na železnicah kot „znanilkah“ prizadevanj EU za povezovanje narodov in državljanov ter na vlakih kot pobudnikih zelene mobilnosti. To bo nadaljevanje zamisli iz evropskega zelenega dogovora in vpliva železnic na umetnost. Poleg tega bo izpostavljena vloga železnice kot močnega gonila socialnih, gospodarskih in industrijskih sprememb.

4.53

V zvezi s tem bi bilo smiselno, če bi se leto železnic izkoristilo za seznanjanje z več informacijami o koledarju pobud Europalia, pa tudi za seznanjanje širše javnosti z vsebinami, ki nastanejo med že uveljavljenimi kulturnimi dogodki, kot so filmski festivali (Cannes, Benetke, Belin) in umetniške razstave. Železniške postaje in muzeji bi bili lahko v letu 2021 prizorišča večjih pobud, ki bi povezovale prihodnost in preteklost železnic s pomembnimi gospodarskimi panogami, kot so arhitektura, gradbeništvo, oblikovanje, turizem, elektromehanika, prehrana in turizem.

4.54

V letu železnic si je treba prizadevati za sodelovanje vseh železniških muzejev v Evropi, povabiti državljane k odkrivanju njihovih zbirk, tudi v digitalni obliki, ter spodbujati izmenjave med muzeji in evropsko turnejo po železniških muzejih.

---

(1)  COM(2020) 78 final.

(2)  COM(2020) 78 final.

(3)  UL C 353, 18.10.2019, str. 79.

(4)  UL C 353, 18.10.2019, str. 79.

(5)  UL C 47, 11.2.2020, str. 23.

(6)  UL C 47, 11.2.2020, str. 23.

(7)  UL C 62, 15.2.2019, str. 103.

(8)  Glej Jobs, R.I. (2017). Backpack Ambassador – How Youth Travel Integrated Europe, University of Chicago Press, str. 249.