Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z uvedbo omejitev zmogljivosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja, zbiranjem podatkov in nadzornimi ukrepi v Baltskem morju ter Uredbe (EU) št. 508/2014 v zvezi s trajnim prenehanjem ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja

(COM(2019) 564 final – 2019/0246 (COD))

(2020/C 106/02)

Glavni poročevalec:

Gerardo LARGHI

Zaprosilo	Evropski parlament, 13. 11. 2019 Svet, 18. 11. 2019
Pravna podlaga	člena 43(2) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 1. 2020
Plenarno zasedanje št.	549
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	112/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije, da je treba nujno ukrepati v podporo sektorju ribolova trske v Baltskem morju, vendar meni, da to ni zadosten odziv na potrebe te regije in njenih prebivalcev.

1.2

EESO poudarja, da bo odločitev o prepovedi ribolova trske povzročila propad precejšnjega dela dejavnosti morskega ribolova v nekaterih državah članicah. To bo privedlo ne le do brezposelnosti med ribiči, temveč tudi do negativnih posledic za predelavo rib v malem obsegu, neposredno prodajo in turistični sektor. Da bi potrošnikom zagotovili razpoložljivost svežih rib, bi bilo treba spodbujati trajnostno akvakulturo v obratih na odprtem morju, ki zaposlujejo lokalne ribiče.

1.3

Po mnenju EESO samo z zmanjšanjem ribolovnih kvot ne bomo odpravili kriznega stanja v Baltskem morju, temveč je treba razviti celovit načrt za prihodnost sektorja, podjetij, delavcev in potrošnikov.

1.4

EESO se seznanja z odločitvijo Komisije, da državam članicam zagotovi potrebno podporo za razrez ribiških plovil, ki se uporabljajo za ribolov trske, in da nanje prenese odločitev glede opredelitve tonaže in števila plovil za razrez.

1.5

EESO opozarja na negativne posledice uničenja teh plovil in meni, da bi moralo biti sodelovanje v takšnem projektu izključno prostovoljne narave.

1.6

EESO opozarja, da je Računsko sodišče poudarilo, da so bila sredstva, določena za ta namen, pogosto zlorabljena in niso vedno privedla do pričakovanega rezultata. EESO poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se to ponovilo tudi v tem primeru.

1.7

EESO meni, da bi bilo mogoče bolj postopno reševanje tega problema, če bi bile Komisija in države članice pravočasno ukrepale.

1.8

EESO poziva države članice, ki so pristojne za določitev pravil za dodelitev finančnega nadomestila za razrez ribiških plovil, naj upoštevajo specializirane delavce v tem sektorju, ki bi se tako znašli brez vira dohodka.

1.9

EESO poziva države članice, naj s sredstvi ESS izvajajo programe preusposabljanja za delavce, ki so trenutno zaposleni v tem sektorju.

1.10

Glede na to, da so znanstvene raziskave pokazale, da je sedanja umrljivost trske posledica okoljskih dejavnikov in ne ribolova, EESO poziva Komisijo, naj prednostno obravnava vse ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju ekosistema Baltskega morja.

1.11

EESO močno spodbuja Evropsko komisijo, naj razišče možnost namenskega financiranja čezmejnih ukrepov na podlagi načel modrega biogospodarstva. Številni obstoječi projekti so že dokazali, da lahko nekatere nove gospodarske dejavnosti pomembno prispevajo k pozitivnim okoljskim rezultatom v Baltskem morju. Spodbujati bi morali gojenje školjk in alg, saj so zelo učinkoviti filtri hranilnih snovi. Tovrstne dejavnosti tudi pripomorejo k obnovitvi biotske raznovrstnosti, tudi ribjih staležev, na obalnih območjih. EESO trdi, da bi lahko ta potencial uresničili z obstoječo ribiško floto in ribiči, saj imajo prilagodljivo opremo ter znanja in spretnosti. Nujen je poseben regionalni program financiranja EU in držav članic.

1.12

EESO poudarja, da se s prepovedjo preusmeritve na rekreativni in turistični ribolov v tem predlogu gospodarskim subjektom onemogoča delovanje in poslovanje.

1.13

EESO meni, da bi morala Komisija preprečiti, da bi imeli od prepovedi ribolova trske v teh državah članicah korist gospodarski subjekti iz držav, ki niso članice EU.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Že dolga leta se zavedamo propadanja ekosistema Baltskega morja. Trenutno je stalež trske v vzhodnem Baltskem morju edini, pri katerem je umrljivost rib zaradi okoljskih dejavnikov trikrat večja od umrljivosti zaradi ribolova. Pred letom 2024 ni pričakovati večjih sprememb, tudi če bi popolnoma prepovedali ribolovno dejavnost.

2.2

EESO meni, da je treba nujno celovito oceniti razmere v ribištvu v Baltskem morju in problem morskega ekosistema, ki ga ogroža več različnih dejavnikov, poleg onesnaženja iz pritokov med drugim tudi ladje za križarjenje, ki ne izpolnjujejo vedno standardov v zvezi z recikliranjem vode.

2.3

EESO se zaveda, da onesnaževanje v veliki meri še vedno povzročajo industrija in naprave za čiščenje odpadne vode. Evropsko komisijo poziva, naj zahteva dejavnejše izvajanje direktive o okoljski kriminaliteti v državah članicah in ustrezen pregon velikih onesnaževalcev. EESO spodbuja države članice, naj prihodke od morebitnih denarnih kazni, ki jih morajo plačati onesnaževalci, namenijo okoljskim programom.

2.4

EESO meni, da bi bilo treba nujno zbrati vse deležnike v tem sektorju in pripraviti skupen akcijski načrt. Del rešitve so lahko javno-zasebna partnerstva.

2.5

Treba bi bilo raziskati tudi možnost dogovora o zaposlovanju tujih ribičev in spodbujanju načel modrega biogospodarstva na sosednjem območju Ruske federacije. Sodelovanje ne sme biti omejeno na usklajevanje pristopov k ribištvu, temveč mora biti usmerjeno tudi v razvoj in izvajanje ukrepov za temeljito in trajnostno reševanje okoljskih problemov, ki ogrožajo ravnovesje ekosistema Baltskega morja.