—

sporočilo Komisije z dne 21. avgusta 2014 o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju z naslovom Obvladovanje tveganj, krepitev varnosti dobavne verige in olajševanje trgovine (1),

—

sklepe Sveta z dne 4. decembra 2014 o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju z naslovom Obvladovanje tveganj, krepitev varnosti dobavne verige in olajševanje trgovine (2),

—

Prvo poročilo Evropske komisije o napredku pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju, objavljeno julija 2016 (3),

—

sklepe Sveta z dne 6. decembra 2016 o poročilu o napredku glede izvajanja strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju (4),

—

sporočilo Komisije z naslovom Razvoj carinske unije EU in njenega upravljanja, objavljeno leta 2016 (5),

—

Posebno poročilo št. 19/2017 Evropskega računskega sodišča o uvoznih postopkih (6),

—

Sklepe sveta o prenovljeni strategiji notranje varnosti za Evropsko unijo 2015–2020 (7) in Evropsko agendo za varnost (8),

—

Sklep o merilih finančnega tveganja, katerega cilj je razvoj skupnega pristopa na ravni EU o načinu obravnave finančnih tveganj v EU;

—

napredek, dosežen pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju tako na ravni EU kot na ravni držav članic, kot je razvidno iz poročila o napredku,

—

dosedanji napredek pri krepitvi sodelovanja med vsemi vključenimi akterji in pri sprožanju novih pobud, predvsem sklep Komisije o merilih finančnega tveganja ter sodelovanje carinskih uprav v dejavnostih, povezanih z varnostjo),

—

izboljšano sodelovanje med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti, predvsem z okrepitvijo koncepta pooblaščenega gospodarskega subjekta,

—

različne pobude, ki so bile sprejete za izboljšanje carinskega nadzora z izmenjavo nekaterih carinskih informacij med carinskimi organi v EU in tretjimi državami, ter prizadevanja za vzpostavitev okvira za strukturirano izmenjavo informacij s tretjimi državami,

—

dejstvo, da bo večina elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije, dokončana do leta 2020,

—

pogojni dogovor med državami članicami in Komisijo iz julija 2018 o izvajanju prvega sklopa ICS 2 IT;

—

strateške cilje in vlogo carinskih organov kot varuhov meja EU za pretok blaga, tj. zaščito finančnih interesov Unije in njenih držav članic, zaščito Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakonitih poslovnih dejavnosti, ki zagotavljajo varnost in zaščito Unije in njenih prebivalcev ter varstvo okolja, obenem pa ohranjajo primerno ravnovesje med carinskim nadzorom in omogočanjem zakonite trgovine,

—

dejstvo, da je obvladovanje tveganja stalen proces, ki ni omejen na posebne ukrepe, ki bi imeli točno določen začetek in konec. Carinski organi morajo še naprej uvajati inovacije ter biti pripravljeni, da se odzivajo na nove ali nastajajoče grožnje,

—

dejstvo, da države članice skupaj s Komisijo z izvajanjem strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju v skladu z zakonodajo EU in nacionalnimi zakonodajami prispevajo k izvajanju evropske agende za varnost, in priznava, da sta sodelovanje in usklajevanje z drugimi organi prav tako bistvenega pomena,

—

dejstvo, da je treba ustvariti sinergije – kolikor je to mogoče in ob upoštevanju nacionalne zakonodaje – med obvladovanjem tveganja na carinskem področju in informacijami, ki jih hranijo agencije, ki delujejo na področju PNZ, kot je ugotovljeno tudi v poročilu strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost (9),

—

dejstvo, da je treba še naprej učinkovito izvajati strategijo in akcijski načrt EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju v skladu z delovnim programom za elektronske sisteme, kot je navedeno v členu 280 carinskega zakonika Unije in predvideno za njegovo izvajanje;

—

je treba v sodelovanju z mednarodnimi partnerji nadalje preučiti in izboljšati partnerstvo med carino in trgovino, da bi spodbudili konkurenčnost, zagotovili varnost dobavne verige in olajšali zakonito gibanje blaga z zagotavljanjem učinkovitih in uspešnih carinskih kontrol,

—

je treba stalno ocenjevati sodelovanje organov kazenskega pregona pri medsebojnem povezovanju carinskega nadzora in obvladovanja tveganja na eni strani ter ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje goljufij in kaznivih dejanj na drugi strani,

—

bodo nekateri elektronski sistemi, predvideni v carinskem zakoniku Unije, vzpostavljeni postopoma in odvisni od financiranja v okviru naslednje generacije programov financiranja EU na carinskem področju;

—

pomen zagotavljanja spoštovanja temeljnih pravic pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju,

—

pomen zagotavljanja varstva podatkov, kot je določeno predvsem v Splošni uredbi o varstvu podatkov (10) in Direktivi (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

dejstvo, da je treba pravočasno vzpostaviti elektronske sisteme, predvidene v carinskem zakoniku Unije, da bi lahko carinske uprave obvladovale finančna in varnostna tveganja ter hkrati olajševala trgovino,

—

obveznost, da mora Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu redno poročati o napredku pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju;

—

uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi pospešile izvajanje bistvenih sistemov IT in dosegle cilje strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju,

—

nadaljujejo izvajanje reforme sistema nadzora uvoza (ICS 2) ob priznavanju dogovora med državami članicami in Komisijo iz julija 2018 o izvajanju prvega sklopa ICS 2 IT,

—

povečajo uspešnost in učinkovitost carinskih kontrol na podlagi analize tveganja, pri tem pa upoštevajo priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča, objavljenega decembra 2017,

—

preučijo morebitno vlogo uspešnosti carinske unije pri merjenju učinkovitosti na področju obvladovanja tveganja, in sicer s preučitvijo možnosti uporabe enakih kazalnikov, kjer je to mogoče,

—

poudarijo obvladovanje tveganja na carinskem področju na podlagi okrepljenega sodelovanja med agencijami na zunanjih mejah EU kot poglavitnimi organi za nadzor blaga in boj proti nezakonitemu trgovanju z blagom,

—

izboljšajo sinergije med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona s področja organiziranega kriminala, varnosti in boja proti terorizmu tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; okrepijo sodelovanje med carinskimi organi in policijo (na primer prek Europola), mejnimi stražami (npr. prek Frontexa) in davčnimi organi,

—

dodatno preučijo tehnične, operativne in pravne vidike interoperabilnosti varnostnih sistemov in sistemov za upravljanje meja s carinskimi sistemi,

—

povečajo izmenjavo informacij o tveganjih med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, v skladu z določbami carinskega zakonika Unije in Pogodbo o delovanju Evropske unije,

—

si še naprej racionalno izmenjujejo izkušnje in delovne metode ter opredeljujejo skupne težave, predvsem na določenih mejah (zračnih, morskih, kopenskih),

—

izvajajo sklep Komisije o merilih finančnega tveganja, ki bo državam članicam omogočil, da finančna tveganja obravnavajo enako na zunanji meji in se s tem izognejo nepotrebnim obremenitvam za zakonito trgovino,

—

si še naprej prizadevajo za nenehno izboljšanje izvajanja programa pooblaščenega gospodarskega subjekta EU in optimizirajo koncept pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu z globalno dogovorjenimi standardi,

—

nadaljujejo pripravljalno delo v zvezi z okoljem enotnega okenca EU za carino in preučevanje vloge, ki bi ga to lahko imelo pri obvladovanju tveganja, pri čemer naj upoštevajo sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo;

—

v tesnem sodelovanju z državami članicami na podlagi predlogov, omenjenih v drugem poročilu o napredku, oblikuje učinkovit mehanizem poročanja, s katerim bi merili učinek izidov in rezultatov posebnih ukrepov, sprejetih na podlagi strategije in akcijskega načrta EU,

—

poskrbi, da bodo carinski zakonik Unije ter njegovi izvedbeni in delegirani akti zagotovili zadostno pravno podlago za sporočanje in izmenjavo podatkov, rezultatov analize tveganja, nalogov za nadzor in rezultatov nadzora med državami članicami, ki sodelujejo v procesu ICS 2,

—

si še naprej prizadeva za oblikovanje okvira za strukturirano izmenjavo informacij s tretjimi državami,

—

z zainteresiranimi državami članicami v okviru skupine za usklajevanje izvajanja strategije za obvladovanje tveganja (RIMSCO) vzpostavi delovno skupino, ki bi lahko prispevala k opredelitvi kazalnikov, kar bi olajšalo izvajanje strategije in akcijskega načrta EU,

—

Svetu v dveh letih predloži poročilo o izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju. V tem poročilu bo tudi ocena, ali je treba strategijo posodobiti.