Obvestilo Komisije

Smernice o izvozu, ponovnem izvozu in uvozu rogov nosorogov ter trgovini z njimi znotraj Unije

(2019/C 386/04)

1.   Osnovne informacije o ohranjanju nosoroga ter nevarnostih zaradi divjega lova in nezakonite trgovine

Vse vrste nosorogov so vključene v Dodatek I h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES), izjema pa so populacije južnega belega nosoroga (Ceratotherium simum simum) iz Južne Afrike in Kraljevine Esvatini, ki so navedene v Dodatku II.

Divji lov na nosoroge v Afriki je šest zaporednih let v obdobju 2009–2015 naraščal in leta 2015 dosegel vrh pri skoraj 3,7 nosoroga na dan, čeprav se je naraščanje v obdobju 2013–2015 upočasnjevalo (1). Čeprav so se evidentirane ravni divjega lova od leta 2015 znižale, je divji lov še vedno pogost, s približno 3,1 nezakonito ulovljenega nosoroga na dan v letu 2017. Videti je, da se je upad divjega lova, ki se je začel leta 2015, nadaljeval tudi leta 2018, saj je bilo v prvih osmih do devetih mesecih še naprej malo oziroma manj prijav divjega lova v številnih državah razširjenosti vrste (2). Preteklo povečanje populacij belega in črnega nosoroga (Ceratotherium simum in Diceros bicornis), ki je bilo rezultat okrepljenih ohranitvenih ukrepov v državah razširjenosti vrste v zadnjih desetletjih, predvsem v Južni Afriki, je torej ogroženo zaradi divjega lova na nosoroge in nezakonite trgovine z rogovi nosorogov.

Tudi v EU so dejavne organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s pridobivanjem rogov nosorogov in trgovino z njimi. Čeprav vnos nosorogov in iz njih pridobljenih izdelkov v EU ni dovoljen za komercialne namene, se lahko odobri pod določenimi pogoji, npr. kot vnos lovskih trofej (3). Lovske trofeje se na podlagi člena 57 Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (4) štejejo za osebne in gospodinjske predmete. Ni jih dovoljeno prodati ali kako drugače uporabiti v komercialne namene in po uvozu morajo ostati v lasti lovca. V zadnjih letih določbe o trgovini z lovskimi trofejami osebkov nosorogov namenoma zlorabljajo mreže, ki lovcem plačujejo, da se odpravijo na lovski safari za lov na nosoroge, npr. v Južno Afriko. Preiskave v nekaterih državah članicah in tretjih državah so pokazale, da ta način delovanja z najemanjem lažnih lovcev ali celo dobrovernih lovcev na veliko uporabljajo kriminalne mreže, ki delujejo v EU. Te mreže po uvozu trofeje rogove prevzamejo v svojo posest in jih pretihotapijo v Azijo.

Več držav članic je pred sprejetjem prve različice teh smernic februarja 2011 opazilo povečanje trgovine znotraj EU in ponovnega izvoza rogov nosorogov, predstavljenih kot „starine“ ali „obdelani osebki“. V številnih primerih so preiskave razkrile, da dejanski motiv kupcev ni imel veliko skupnega z umetniško naravo predmetov. To je bilo razvidno iz dejstva, da so bile cene takih izdelkov odvisne predvsem od njihove teže in ne od njihove umetniške vrednosti.

Dve državi članici sta leta 2010 sprejeli ozko razlago zakonodaje Unije o ponovnem izvozu izdelkov iz nosorogov. Druge države članice so zatem prejele vloge za ponovni izvoz ali prošnje po informacijah o tem, kako bi obravnavale take vloge. To je pomenilo, da so nekateri trgovci poskušali zaobiti navedeni ureditvi in poiskati druge načine za ponovni izvoz predmetov iz EU.

Čeprav se je število kraj rogov nosorogov iz muzejev, dražbenih hiš, starinarnic ali delavnic za nagačenje v zadnjem času precej zmanjšalo, pa dejstvo, da je bil marca 2017 prvič zaradi rogov ubit nosorog v evropskem živalskem vrtu, dokazuje, da grožnje ne pojenjujejo (5).

Zelo verjetna je domneva, da se lahko s ponovnim izvozom rogov nosorogov iz EU spodbuja povpraševanje po njih v Aziji, predvsem v medicinske namene, in ohranjajo ali celo še zvišujejo njihove visoke cene. Zdi se, da si v številnih državah članicah nekateri trgovci usklajeno prizadevajo pridobiti rogove nosorogov, da bi jih izvozili ali ponovno izvozili v Azijo. Hkrati pa tako veliko povpraševanje po izdelkih visoke vrednosti pomeni tudi donosen trg, ki je zelo privlačen za divje lovce, kar spodbuja nezakonito trgovino in kriminalne dejavnosti. To še dodatno ogroža ohranjanje preostalih populacij nosorogov.

2.   Namen in status tega dokumenta

Regulativni okvir Unije o trgovini s prostoživečimi vrstami je treba razlagati glede na njegove cilje in previdnostno načelo ter ob ustreznem upoštevanju najnovejšega razvoja dogodkov. Države članice morajo še naprej izvrševati zakonodajo EU o trgovini s prostoživečimi vrstami tako, da prispevajo k varstvu in ohranjanju vrst.

Smernice so potrebne za zagotovitev, da vse države članice uporabljajo skupni pristop glede izvoza in ponovnega izvoza izdelkov iz nosoroga (oddelek 3.a), glede trgovine z rogovi nosorogov znotraj EU (oddelek 3.b), glede uvoza izdelkov iz nosoroga, prijavljenih kot „lovske trofeje“, v EU (oddelek 4) ter glede drugega uvoza obdelanih in surovih osebkov rogov nosoroga v EU za osebno nekomercialno uporabo (oddelek 5).

Te smernice so pripravile službe Komisije, osnutek pa je potrdil Odbor za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ustanovljen v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 (6) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), tako da so ga potrdili tudi pristojni organi držav članic.

Namen teh smernic je pomagati nacionalnim organom pri uporabi Uredbe (ES) št. 338/97. Smernice niso pravno zavezujoče; njihov edini namen je zagotoviti informacije o nekaterih vidikih Uredbe (ES) št. 338/97 in Uredbe (ES) št. 865/2006 ter o ukrepih, ki se štejejo za dobre prakse. Smernice ne nadomeščajo, dopolnjujejo ali spreminjajo določb prava Unije, ki se uporablja. Prav tako se ta dokument ne bi smel obravnavati ločeno, temveč ga je treba uporabljati v povezavi z zakonodajo, vključno z drugo zadevno zakonodajo o uvozu proizvodov živalskega izvora, in ne kot samostojno referenco. Za uradno razlago prava Unije je pristojno samo Sodišče Evropske unije.

Službe Komisije bodo ta dokument objavile v elektronski obliki, objavijo pa ga lahko tudi države članice. Odbor Unije za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ga bo pravočasno pregledal.

3.   Smernice o razlagi pravil EU o izvozu in ponovnem izvozu rogov nosorogov ter njihovi trgovini znotraj EU

Pravne akte Unije je treba razlagati v skladu z njihovimi cilji. Člen 1 Uredbe (ES) št. 338/97 določa, da je cilj Uredbe „varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se […] zakonsko uredi trgovina z njimi“. Zato je treba določbe Uredbe razlagati v skladu z navedenim ciljem.

Poleg tega člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora okoljska politika Unije temeljiti na previdnostnem načelu. To pomeni, da kadar obstaja tveganje, da bo nek ukrep ali politika povzročila resno ali nepopravljivo škodo javnosti ali okolju, nepopolna znanstvena gotovost ne bi smela biti razlog za odlaganje stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečitev take škode. Namen tega načela je zagotoviti višjo raven varstva okolja s preventivnim odločanjem v primeru takih tveganj.

V skladu z uveljavljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije se previdnostno načelo med drugim uporablja pri razlagi in uporabi pravnega reda Unije na področju okolja ter s tem tudi pri razlagi in uporabi osnovne uredbe. Države članice EU bi morale previdnostno načelo uporabljati pri izvajanju svoje diskrecijske pravice na podlagi osnovne uredbe (7).

(a)   Vloge za izdajo dovoljenj ali potrdil na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 338/97 (izvoz in ponovni izvoz)

V skladu s členom 5(2)(d) osnovne uredbe se morajo upravni organi držav članic pri presoji vlog za izvoz in ponovni izvoz rogov nosorogov „po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom prepriča[ti], da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki bi preprečevali izdajo izvoznega dovoljenja“ (poudarek dodan). Ta določba se nanaša na vloge za izvozna dovoljenja ter – v skladu s členom 5(3) – tudi na potrdila za ponovni izvoz osebkov vrst iz prilog A in B. Ta pogoj se uporablja za vse osebke rogov nosoroga, ne glede na to, ali se štejejo za „obdelane osebke“ ali ne (8).

Države članice bi morale v sedanjih okoliščinah in če ne bodo predloženi trdni znanstveni dokazi o nasprotnem, v skladu s previdnostnim načelom upoštevati, da obstajajo resni dejavniki v zvezi z ohranitvijo vrst nosorogov, ki preprečujejo izdajo izvoznih dovoljenj in potrdil za ponovni izvoz.

Zato se šteje, da lahko države članice zagotovijo, da se kot začasni ukrep za rogove nosorogov ne izda nobeno izvozno dovoljenje ali potrdilo za ponovni izvoz, razen če se upravni organ prepriča, da bo dovoljenje ali potrdilo uporabljeno v zakonite namene, kot na primer:

(i)	če je predmet del dejanske izmenjave kulturnih ali umetniških del med uglednimi ustanovami (tj. muzeji);

(ii)	če je predmet priznano umetniško delo in je upravni organ prepričan, da njegova vrednost zagotavlja, da se ne bo uporabil za druge namene;

(iii)

če predmet ni bil prodan in je družinska dediščina, ki se premešča zaradi selitve družine ali kot del zapuščine, ali

(iv)	če je predmet del dobronamernega raziskovalnega projekta.

Upoštevati bi bilo treba tudi strožje ukrepe tretjih držav, ki lahko vključujejo splošno prepoved uvoza rogov nosorogov. V tem smislu bi morala zadevna država članica pred izdajo potrdila o ponovnem izvozu ali izvoznega dovoljenja pod pogoji, določenimi v tem oddelku, o poslu obvestiti organe CITES namembne države in jih prositi, naj potrdijo, da se strinjajo z uvozom zadevnega osebka.

V vsakem primeru je treba preveriti in evidentirati identiteto izvoznika in uvoznika (npr. s hrambo kopij njunih identifikacijskih dokumentov).

(b)   Vloge za izdajo potrdil na podlagi člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 (trgovina znotraj EU)

Komercialna trgovina znotraj EU z osebki iz Priloge A je prepovedana na podlagi člena 8(1) osnovne uredbe. Člen 8(3) navedene uredbe določa izjemo, s katero je državam članicam dovoljeno odstopanje od te prepovedi, če so izpolnjeni nekateri pogoji (navedeni v pododstavkih (a) do (h)) (9). Uporaba izraza „lahko“ v členu 8(3) (10) pomeni, da države članice na splošno niso dolžne izdati potrdila za trgovino znotraj EU, tudi če so navedeni pogoji izpolnjeni, razen če pravo Unije ne določa drugače. Povedano drugače: člena 8(3) ni mogoče razumeti, kot da vložniku podeljuje pravico do pridobitve potrdila za trgovino znotraj EU. Države članice lahko zavrnejo izdajo potrdila, če je to ustrezno za zaščito vrste ali zagotovitev njene ohranitve ter če zavrnitev ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Službe Komisije in Odbor Unije za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami menijo, da se bo tako ravnalo, kadar vložnik ne bo prepričljivo dokazal zakonitosti in skladnosti posla s cilji osnovne uredbe.

Zaradi okoliščin, opisanih v prvem oddelku tega dokumenta, bi morale države članice kot začasni ukrep na podlagi člena 8(3) načeloma zavrniti vse izdaje potrdil za trgovino z rogovi nosorogov znotraj EU.

Kadar z določbami nacionalne zakonodaje države članice njenim organom ni dovoljena zavrnitev vlog za izdajo potrdil za komercialno trgovino z rogovi nosorogov znotraj EU na podlagi člena 8(3), kot je priporočeno zgoraj, in kadar se z osebki trguje znotraj EU za nekomercialne namene (sprememba lastništva zaradi donacije ali dedovanja zasebnemu ali javnemu subjektu, kot je na primer muzej), bi moral upravni organ CITES države članice uporabiti pristop na podlagi tveganja in zagotoviti, da se vloge za izdajo potrdil za trgovino znotraj EU obravnavajo čim skrbneje.

Če se izda potrdilo za trgovino znotraj EU, bi moral biti zadevni predmet v njem opisan dovolj podrobno za zagotovitev, da ga je mogoče uporabiti samo za zadevni osebek in ne za „pranje“ drugih osebkov. Poleg tega lahko države članice, kadar jim zakonodaja to omogoča, razmislijo o primerjanju, preverjanju in evidentiranju identitete vložnika in kupca (npr. s hrambo kopij njunih identifikacijskih dokumentov).

Nazadnje, potrdila za trgovino znotraj EU bi se morala izdati za posamezni posel – tako da se dovoli samo en posel – s čimer se zagotovi, da je potrdilo veljavno samo za imetnika, navedenega v polju 1 potrdila. To priporočilo temelji na drugem pododstavku člena 11(3) Uredbe (ES) št. 865/2006, ki državam članicam dovoljuje „izdajo potrdil o določenih poslih prenosa tudi, kadar se šteje, da obstajajo drugi dejavniki, povezani z ohranitvijo vrst, ki preprečujejo izdajo potrdila za določene osebke“.

4.   Smernice o razlagi pravil EU o uvozu „lovskih trofej“ nosorogov v EU na podlagi člena 57 Uredbe (ES) št. 865/2006

Projektna skupina za izvajanje CITES v zvezi z nosorogi je za rešitev težave namernega zlorabljanja določb o trgovini z lovskimi trofejami priporočila „izvajanje zakonodaje in nadzora nad izvrševanjem, da se rogovi, ki so del zakonito pridobljenih trofej, ne uporabijo za druge namene kot za lovske trofeje in da te trofeje ostanejo v lasti svojih lastnikov v skladu z namenom, navedenim v izvoznem dovoljenju CITES“ (11).

V okviru tega se priporoča, da države članice pri obravnavi vloge za uvoz lovskih trofej osebkov nosoroga:

(i)	kot vedno preverijo, ali so strokovni organi ugotovili, da bi vnos v EU škodljivo vplival na ohranjanje vrste; v takem primeru niso potrebni nobeni nadaljnji ukrepi in vlogo je treba zavrniti, če ni mogoče dokazati, da škodljivega vpliva ne bi bilo;

(ii)	posebno pozornost namenijo lovskim izkušnjam vložnika;

(iii)

obvestijo vložnika, da se lahko uvoz v EU odobri samo za osebno uporabo in da lastniki lovskih trofej ne morejo pridobiti potrdila za komercialne namene znotraj Unije na podlagi člena 8(3)(c);

(iv)	po potrebi stopijo v stik z upravnim organom CITES države izvoza in zagotovijo, da je ta seznanjen z načrtovanim lovom in izvozom ter da nima informacij, ki bi preprečevale izdajo uvoznega dovoljenja;

(v)

ob izdaji uvoznega dovoljenja (potem ko so ustrezno preverile izpolnitev vseh pogojev v skladu z osnovno uredbo in povezanimi uredbami Komisije) v dovoljenje vključijo naslednje besedilo: „Ta lovska trofeja se uvozi samo za osebno uporabo. Predmet ostane v lasti imetnika tega dovoljenja. Na zahtevo se predloži pristojnim organom.“;

(vi)	kadar nacionalna zakonodaja to omogoča, na podlagi tveganja preverijo uvoznike lovskih trofej nosorogov, uvoženih po letu 2009 (12), da bi ugotovile, ali imajo trofeje še vedno v posesti. Rezultate takih preverjanj je treba sporočiti drugim državam članicam, Evropski komisiji in sekretariatu CITES.

Če se ugotovi povečano tveganje, da bo lovska trofeja pozneje zlorabljena v nezakoniti trgovini, lahko države članice izdajo uvozno dovoljenje za lovsko trofejo ob pogoju, da ta ne vsebuje roga nosoroga (tako da je ta na primer nadomeščen z umetnim nadomestkom).

5.   Smernice o razlagi pravil EU o uvozu obdelanih in surovih osebkov rogov nosoroga v EU za druge vrste osebne nekomercialne uporabe

Države članice bi morale biti še posebej pozorne in pazljive pri vseh vlogah za uvoz osebkov rogov nosoroga – obdelanih in surovih osebkov, ki niso lovske trofeje – za osebne namene. Pri ugotavljanju, kako je treba razlagati pravila, ki se uporabljajo za uvoz osebkov iz Priloge A, in za katere „druge namene“ se še lahko šteje, da ne škodujejo ohranjanju vrste, bi bilo treba upoštevati smernice strokovnega organa (13).

---

(1)  Emslie, R., Milliken, T., in Talukdar, B. (2016). African and Asian Rhinoceroses – Status, Conservation and Trade (Afriški in azijski nosorogi: status, ohranjanje in trgovina). Na voljo na: https://rhinos.org/wp-content/uploads/2015/07/final-cop16-rhino-rpt.pdf.

(2)  Rhinoceroses (Rhinocerotidae spp.) – Report of the Standing Committee and the Secretariat (Nosorogi (Rhinocerotidae spp.) – poročilo stalnega odbora in sekretariata), 18. zasedanje konference pogodbenic CITES, dokument št. 83.1, na voljo na: https://cites.org/sites/default/files/eng/cop/18/doc/E-CoP18-083-01.pdf.

(3)  „Lovska trofeja“ je opredeljena v členu 1(4b) Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006.

(4)  UL L 166, 19.6.2006, str. 1.

(5)  Glej: https://www.bbc.com/news/world-europe-39194844.

(6)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(7)  Več o uporabi previdnostnega načela je navedeno v Sporočilu Komisije o previdnostnem načelu z dne 2. februarja 2000 (COM(2000) 1): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A52000DC0001.

(8)  Glej Obvestilo Komisije – Smernice o obdelanih osebkih na podlagi uredb EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami (UL C 154, 17.5.2017, str. 15–26): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52017XC0517(02)&from=EN.

(9)  Glej odstavek 34 sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-510/99: „Z navedeno določbo so dovoljene izjeme od prepovedi, ki jo določa, vendar uporaba teh izjem ni obvezna“.

(10)  Člen 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 se glasi: „V skladu z zahtevami druge zakonodaje Skupnosti o ohranjanju prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst lahko upravni organ države članice, kjer so osebki, odobri izjeme za prepovedi iz odstavka 1, tako da za vsak primer posebej izda potrdilo v ta namen, kadar gre za osebke […].“

(11)  Glej: http://cites.org/sites/default/files/notif/E-Notif-2014-006A.pdf.

(12)  Za lovske trofeje nosorogov, uvožene pred začetkom veljavnosti zahteve po uvoznem dovoljenju, bi moralo biti mogoče od držav izvoza na zahtevo pridobiti informacije o vložnikih, ki so pridobili dovoljenje za lovske trofeje nosorogov.

(13)  http://ec.europa.eu/environment/cites/pdf/srg/guidelines.pdf, str. 11 in 12.