EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.9.2019
COM(2019) 620 final
2019/0188(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Sklepa št. 573/2014/EU o boljšem sodelovanju med javnimi
zavodi za zaposlovanje (JZZ)
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2019) 319 final} - {SWD(2019) 1350 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Javni zavodi za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: JZZ) so glavne agencije, ki izvajajo politike zaposlovanja za lažje vključevanje iskalcev zaposlitve na trg dela. Čeprav so JZZ v vsaki državi drugače strukturirani, vsi pomagajo usklajevati ponudbo in povpraševanje na trgu dela z informacijami ter storitvami posredovanja zaposlitev in aktivne podpore na lokalni, nacionalni in evropski ravni. JZZ so tudi glavni akterji, ki izvajajo aktivacijske politike v državah članicah, ter imajo pomembno vlogo pri omogočanju uspešnega prehajanja na trgu dela in vključevanja nanj. Kakovost njihovih storitev neposredno vpliva na učinkovitost politik zaposlovanja v praksi. JZZ so tako ključni akterji v boju proti brezposelnosti v Evropi in pri zagotavljanju uspešnega izvajanja zadevnih pobud politike EU.
Sodelovanje med JZZ na evropski ravni se je začelo leta 1997, ko je Komisija ustanovila neformalno svetovalno skupino vodij JZZ (evropska mreža vodij JZZ), da bi spodbudila sodelovanje, izmenjavo in vzajemno učenje med organizacijami članicami ter prejela povratne informacije o pobudah politike zaposlovanja.
Na tej podlagi je Komisija leta 2013 predlagala formalizacijo tega sodelovanja, da bi podprla inovacije, primerjalne analize in vzajemno učenje na evropski ravni. Leta 2014 je bila s Sklepom št. 573/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje vzpostavljena evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: mreža), in sicer do 31. decembra 2020.
Cilj tega predloga je še naprej krepiti zmogljivost, uspešnost in učinkovitost JZZ z zagotavljanjem platforme za primerjavo njihove uspešnosti na evropski ravni, opredelitev dobrih praks in razvoj sistema vzajemnega učenja. Poleg tega naj bi JZZ ponudil več možnosti za sodelovanje pri razvoju inovativnih in z dokazi podprtih politik.
Mreža bi morala zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru evropske strategije zaposlovanja v smislu naslova IX Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), in ne njihovo nadomeščanje ali podvajanje, zlasti ukrepov Odbora za zaposlovanje in njegovih orodij, kot sta skupni ocenjevalni okvir in program vzajemnega učenja. Komisija bi morala poleg tega za spodbujanje sinergij še naprej zagotavljati tesno sodelovanje med sekretariatoma mreže in Odbora za zaposlovanje.
Izvedena je bil ocena, da bi se ugotovilo stanje izvajanja prejšnjega sklepa ter opredelili povezani izzivi in možnosti za nadaljnji obstoj mreže po 31. decembru 2020. Ocena je pokazala, da se zadevni sklep uspešno izvaja; zlasti pobuda o primerjalnem učenju 1 je uspešen primer skupnega orodja EU, ki spodbuja primerljivost, učenje in zrelost med JZZ v EU. Iz ocene tudi izhaja, da je bila mreža uspešna pri uresničevanju ciljev iz zadevnega sklepa.
Cilj predloga za spremembo Sklepa št. 573/2014/EU je zato graditi na pozitivnih dosežkih mreže, ki so prikazani v ugotovitvah navedene ocene 2 , ter se odzvati na potrebe in močno podporo zainteresiranih strani mreže za nadaljnje izvajanje tega dragocenega sodelovanja po letu 2020. Zato je cilj predloga, da se obstoj mreže podaljša do 31. decembra 2027.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
S členom 149 PDEU kot pravno podlago je namen mreže prispevati k sodelovanju med državami članicami in podpirati njihovo delovanje na področju zaposlovanja. Mreža je del okvira politike zaposlovanja EU, ki je bil zasnovan za odzivanje na nove prednostne naloge in spremembe na trgu dela. Svet je v skladu s členom 148(4) Pogodbe s Sklepom 2010/707/EU sprejel smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki so bile posodobljene (Sklep Sveta (EU) 2018/1215 z dne 16. julija 2018) in so ostale v veljavi leta 2019.
Te smernice glede zaposlovanja skupaj s smernicami ekonomskih politik usmerjajo države članice pri oblikovanju nacionalnih programov reform in izvajanju reform. V smernici 7 je poudarjeno: „Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše in uspešnejše javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve, podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.“ Integrirane smernice so podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet naslovi na države članice v okviru evropskega semestra. V zadnjih letih so vključevala posebna priporočila o delovanju in zmogljivosti JZZ ter uspešnosti aktivnih politik trga dela v državah članicah. Med to spadajo potrebe po bolj posamezniku prilagojenih storitvah za brezposelne, bolj celostnem sistemu merjenja uspešnosti, boljšem usmerjanju storitev in določanju prednostnih nalog ter boljšem usklajevanju med osrednjimi in regionalnimi upravami.
Aktivna podpora zaposlovanju je tudi ena od prednostnih nalog evropskega stebra socialnih pravic 3 (načelo 4). Prednostna naloga v zvezi z usmerjeno podporo za tiste, ki potrebujejo pomoč pri dostopu do trga dela, npr. prek JZZ, je okrepljena. Primer tega je večja osredotočenost na vlogo JZZ pri pomoči neaktivnemu prebivalstvu.
Eden od ciljev mreže je prispevati k izvajanju pobud politike EU na področju zaposlovanja, kot sta Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade in Priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela, pri katerih imajo JZZ ključno vlogo. Poleg tega bi mreža morala podpirati izvajanje pobud EU, katerih cilji so boljše usklajevanje spretnosti, dostojna in trajnostna zaposlitev, okrepljena prostovoljna mobilnost delovne sile ter omogočanje lažjega prehoda iz sistema izobraževanja in usposabljanja na trg dela.
Dejavnosti mreže spadajo na področja, za katera so odgovorni JZZ, ter dopolnjujejo pobude drugih zainteresiranih strani in prispevajo k uresničevanju splošnih prizadevanj na tem področju politike. Ocena mreže je pokazala, da to dopolnjevanje obstaja in da pobude mreže niso nadomestile drugih pobud.
Evropski zaposlitveni portal EURES 4 in mreža imata nekatere dopolnjujoče se cilje, povezane z izboljšanjem delovanja trga dela. Mreža je namenjena sodelovanju med JZZ za izboljšanje njihove uspešnosti in prispeva k izvajanju pobud politike na področju zaposlovanja, EURES pa se osredotoča na združevanje prostih delovnih mest in prijav nanje ter storitve mobilnosti za olajšanje prostega pretoka delavcev in nadaljnje povezovanje trgov dela.
Evropski organ za delo, novi organ EU za podporo državam članicam pri izvrševanju pravil na področju mobilnosti delovne sile 5 , bo posameznikom in delodajalcem olajšal dostop do informacij o njihovih pravicah in obveznostih ter do ustreznih storitev, med drugim prek enotnega digitalnega portala. Evropski organ za delo bo imel tudi vlogo mediatorja v čezmejnih sporih med nacionalnimi organi. Mreža in Evropski organ za delo imata torej različne cilje, ki se dopolnjujejo v prizadevanjih za boljše delovanje evropskega trga dela.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Strategija Evropa 2020 je agenda EU za rast in delovna mesta za to desetletje. Na splošno je ocena Sklepa št. 573/2014/EU pokazala visoko stopnjo skladnosti med Sklepom in okvirom politike EU. Sinergije bi se dalo še izboljšali, na primer s sodelovanjem z drugimi zainteresiranimi stranmi na trgu dela, vključno z drugimi ponudniki storitev za zaposlovanje in, kadar je primerno, agencijami EU na področju zaposlovanja, socialne politike ter izobraževanja in usposabljanja, socialnimi partnerji, organizacijami, ki zastopajo brezposelne osebe ali ranljive skupine, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaposlovanja, ter regionalnimi in lokalnimi organi. Vendar nobena od zainteresiranih strani ni opazila podvajanja ukrepov.
EU ima pomembno vlogo pri oblikovanju in izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njenih ciljev trajnostnega razvoja 6 . Mreža prispeva k spodbujanju trajnostne in vključujoče gospodarske rasti, polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse (cilj trajnostnega razvoja 8) 7 .
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga predloga ostaja ista kot pri Sklepu št. 573/2014/EU.
Pravica do ukrepanja izhaja iz člena 149 PDEU, ki določa, da „Evropski parlament in Svet lahko [….] sprejmeta spodbujevalne ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med državami članicami in podpori njihovega delovanja na področju zaposlovanja s pobudami, katerih cilj je razvijanje izmenjave informacij in najboljše prakse, zagotavljanje primerjalnih analiz in izvedenskih mnenj, pa tudi pospeševanje inovativnih pristopov in vrednotenje izkušenj, zlasti z uporabo pilotnih projektov […]“.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj je njegov namen podpreti države članice pri posodabljanju njihovih JZZ za doseganje splošnih evropskih ciljev na področju zaposlovanja.
Na tej stopnji še ni informacij o tem, kako bi lahko bilo organizirano sodelovanje med JZZ v primeru nepodaljšanja Sklepa št. 573/2014/EU. Čeprav bi se brez mreže sodelovanje do neke mere verjetno ohranilo, pa sta njena uradna vloga, ki jo podpira Sklep, ter tehnična in finančna podpora s strani Komisije po mnenju zainteresiranih strani bistvenega pomena. Zato je verjetno, da bi bilo v primeru nepodaljšanja Sklepa sodelovanje med JZZ manj učinkovito in sistematično.
•Sorazmernost
Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj je predlagan v obliki spodbujevalnega ukrepa za JZZ, njegovo trajanje pa je časovno omejeno do leta 2027.
Države članice ostajajo odgovorne za organizacijo, kadrovske zadeve in delovanje svojih JZZ, s tem predlogom pa se podaljšuje obdobje obstoja mreže ter zagotavlja platforma za primerjavo njihove uspešnosti na evropski ravni, opredelitev dobrih praks in spodbujanje vzajemnega učenja za okrepitev zmogljivosti in učinkovitosti storitev. Izkušnje so pokazale, da JZZ sami od sebe ne izvajajo v zadostni meri dejavnosti vzajemnega učenja in primerjalnih analiz, kar ovira možnosti za zgodnje prepoznavanje nizke uspešnosti JZZ na nacionalni ravni in morebitnih s tem povezanih strukturnih težav na trgu dela.
•Izbira instrumenta
Izbrani instrument je sklep v skladu s prvotnim instrumentom, ki se spreminja.
Sklep št. 573/2014/EU o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje je spodbujevalni ukrep v smislu člena 149. Ob upoštevanju narave tega spodbujevalnega ukrepa ostaja izbira sklepa kot pravnega instrumenta najustreznejša.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Opravljena je bila ocena 8 izvajanja Sklepa št. 573/2014/EU, da sta se ocenila stanje in stopnja izvajanja ter pridobile informacije za morebitno prihodnje sodelovanje med evropskimi JZZ po letu 2020. Ta ocena se ni zahtevala s Sklepom št. 573/2014/EU, vendar je bila opravljena za zagotovitev dobrega upravljanja v skladu z načelom „najprej ovrednotiti“ 9 , da se upoštevajo spoznanja o preteklih ukrepih EU. V oceni je ovrednoteno, ali je mreža izpolnila svoje pravne obveznosti in dosegla svoje cilje. Ocena zajema pet meril iz zahtev za boljše pravno urejanje, tj. ustreznost, uspešnost, učinkovitost, skladnost in dodano vrednost EU.
Sklep ostaja zelo ustrezen za JZZ. Cilji in pobude mreže iz členov 3 in 4 Sklepa zajemajo ključna področja odgovornosti JZZ ter ponujajo trden okvir za politiko in konkretne dejavnosti mreže. Ti cilji z zagotavljanjem širokega okvira za dejavnosti mreže omogočajo prožen pristop k obravnavanju prednostnih ukrepov glede na razvoj na trgu dela.
Ocena je pokazala, da je mreža uspešna pri uresničevanju svojih ciljev in pobud. Mreža se je izkazala kot uspešno orodje za podpiranje nacionalnih JZZ pri njihovih posameznih izzivih in za spodbujanje evropskega sodelovanja. Zlasti pobuda o primerjalnem učenju (ki združuje primerjalne analize in vzajemno učenje) je uspešen primer skupnega orodja EU, ki spodbuja primerljivost, učenje in zrelost med JZZ. Ti so upoštevali rezultate ocen primerjalnega učenja in so zato postali zrelejše organizacije. Uspešnost je mogoče pripisati zlasti pobudi primerjalnega učenja ter izmenjavi znanja prek dogodkov za vzajemno učenje, poročil in najboljših praks JZZ.
Nekatere dejavnosti mreže je težko količinsko opredeliti in štiri leta so kratko obdobje za doseganje in prepoznavnost nekaterih koristi, kot so na primer spremembe v organizacijski kulturi. Vendar pripravljenost JZZ za sodelovanje v dogodkih primerjalnega in vzajemnega učenja ter pozitivne povratne informacije JZZ kažejo, da so rezultati mreže zelo učinkoviti in jih vsi člani mreže cenijo. Na splošno je sodelovanje v mreži bolj koristilo manj naprednim JZZ v smislu njihovega napredka pri uspešnosti, vendar so napredovali tudi naprednejši JZZ. V oceni so opredeljena nekatera področja, s katerimi bi bilo mogoče še izboljšati učinkovitost, na primer osredotočanje na manjše in bolj ciljno usmerjene učne dogodke in možnosti za nadaljnjo uporabo digitalnih rešitev.
Ocena je pokazala na dobro stopnjo skladnosti med
Sklepom št. 573/2014/EU in okvirom politike EU. Mreža je k pobudam politike EU v največji meri prispevala pri izvajanju jamstva za mlade in vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela. Mreža je pokazala prožnost pri obravnavanju novih tem, kot so vključevanje migrantov in beguncev, preprečevanje brezposelnosti in odprava pomanjkanja spretnosti. Ti rezultati so prav tako jasno prispevali k boljši analizi gospodarske/zaposlitvene uspešnosti držav članic v okviru evropskega semestra.
Poleg tega mreža podpira nacionalne JZZ pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki so glede aktivnih politik trga dela in zadev v zvezi z JZZ naslovljena na države članice v okviru evropskega semestra. Kot ključni akterji pri izvajanju Evropskega socialnega sklada imajo JZZ tudi dejavno vlogo pri razvoju celostnega okvira za aktivne politike trga dela v svojih državah članicah, s čimer prispevajo k uspešni in učinkoviti porabi sredstev EU.
Dodana vrednost mreže JZZ je strukturiran okvir za ocenjevanje njihove uspešnosti in zmogljivosti ter olajševanje primerjav, vzajemnega učenja in izboljšav. Ocena je pokazala še na številne druge rezultate Sklepa, ki niso bili prisotni pred vzpostavitvijo mreže leta 2014 in ne bi bili doseženi s prostovoljnim sodelovanjem nacionalnih JZZ. Med pomembnejšimi dosežki so večje prevzemanje odgovornosti, učenje posameznih JZZ in skupno vzajemno učenje, zagotavljanje skupnega glasu in uradne platforme pri oblikovanju politik na ravni EU ter prispevanje k ciljem strategije Evropa 2020. Poleg tega je ocena pokazala, da je finančna, organizacijska in strokovna podpora na ravni EU nujna za zagotovitev stalnega sodelovanja vseh JZZ.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Da bi ocena dobro odražala stališča zainteresiranih strani, so v postopku posvetovanja sodelovale najrazličnejše zainteresirane strani. Med ciljnimi zainteresiranimi stranmi so bili predstavniki 32 JZZ, ki sodelujejo v mreži 10 , zadevne organizacije in organi na ravni EU (npr. Odbor za zaposlovanje, zasebne službe za zaposlovanje in agencije za začasno delo na ravni EU, evropska mreža za politiko vseživljenjske karierne orientacije), zadevne mednarodne organizacije (npr. MOD, OECD, Svetovna banka, svetovno združenje JZZ „WAPES“) ter sekretariat JZZ, izvajalci, nekdanji člani mreže JZZ ali posamezniki, ki so bili vključeni v sodelovanje JZZ pred letom 2014. S svetovalci JZZ za evropske zadeve je bila izvedena delavnica o vrednotenju. Poleg tega je bilo vsem zainteresiranim stranem in javnosti dostopno spletno javno posvetovanje.
Ugotovitve različnih zainteresiranih strani so skladne. Nekaj razlik je pri oceni uspešnosti različnih dejavnosti mreže ali stopnje njihovega prispevka k doseganju vsakega cilja. Večina zainteresiranih strani je na primer navedla, da obstaja določeno sodelovanje med mrežo in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi na trgu dela (kot je določeno v členu 5 Sklepa št. 573/2014/EU), vendar da bi ga bilo mogoče v prihodnje še izboljšati z vzpostavitvijo trdnejših odnosov s partnerji na ravni EU in nacionalni ravni. Povratne informacije zainteresiranih strani so pomemben prispevek za prihodnje prednostne naloge mreže v skladu s cilji Sklepa št. 573/2014/EU.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
V podporo zbiranju dokazov, stališč in mnenj zainteresiranih strani ter analitičnemu delu ocene je bila pri zunanjem izvajalcu naročena študija 11 .
•Ocena učinka
Podaljšanje Sklepa št. 573/2014/EU pomeni nadaljevanje obstoječega okvira in pobud. Ta predlog je omejen na podaljšanje obdobja obstoja mreže iz člena 1 in na določene tehnične posodobitve. Spremlja ga navedena ocena. Ta rutinski predlog velja za manjšo pobudo v skladu s pravili o boljšem pravnem urejanju.
Ločena ocena učinka ni bila opravljena, ker:
–ocena kaže na dobro delovanje sklepa o JZZ ter ne predlaga večjih sprememb obstoječe politike,
–ugotovitve ocene podpirajo podaljšanje sklepa o JZZ,
–ocena (ter poziv nacionalnih JZZ in odbora mreže) že pomeni zadosten dokaz, da bi nepodaljšanje imelo negativne učinke,
–predlagana pobuda logično sledi ugotovitvam ocene in je skladna z njimi.
•Temeljne pravice
Sklep št. 573/2014/EU spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z njim se zlasti želi zagotoviti dosledno spoštovanje pravice dostopa do brezplačnih storitev posredovanja zaposlitev in spodbuditi uporaba člena 29 Listine. Ta predlog ne prinaša sprememb.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne zahteva dodatnih virov, vključno z osebjem, iz proračuna EU.
Finančna podpora mreži javnih zavodov za zaposlovanje na ravni Unije je že predvidena v predlogu uredbe o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) za obdobje 2021–2027, in sicer v sklopu EaSI (Program Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije) predlaganega proračuna 12 . Ustrezni izdatki so zgolj podaljšanje podpore mreži, ki je že odobrena v okviru sedanjega programskega obdobja 2014–2020.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Letna poročila mreže se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavijo.
Do septembra 2026 se Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži ocena uporabe tega predloga.
2019/0188 (COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Sklepa št. 573/2014/EU o boljšem sodelovanju med javnimi
zavodi za zaposlovanje (JZZ)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 149 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sklep št. 573/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta 15 vzpostavlja evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: mreža) za obdobje od 17. junija 2014 do 31. decembra 2020.
(2)Cilj mreže je okrepiti zmogljivost, uspešnost in učinkovitost javnih zavodov za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: JZZ) z zagotovitvijo platforme za primerjavo njihove uspešnosti na evropski ravni, opredelitev dobrih praks in razvoj sistema vzajemnega učenja. Poleg tega naj bi mreža JZZ ponudila več možnosti za sodelovanje pri razvoju inovativnih in z dokazi podprtih politik v skladu z zadevnimi pobudami politike Unije.
(3)Mreža je imela ključno vlogo pri spodbujanju nadaljnjega sodelovanja med državami članicami na področjih, za katera so odgovorni JZZ, ter pri prispevanju k posodobitvi in krepitvi JZZ. Ocena stanja izvajanja Sklepa št. 573/2014/EU 16 kaže, da je mreža imela pozitiven učinek, ter opredeljuje spoznanja, pridobljena z različnimi dejavnostmi in izkušnjami.
(4)Da bi se izkoristili dosedanji rezultati in še naprej spodbujalo sodelovanje med JZZ, bi bilo treba obdobje obstoja mreže podaljšati do 31. decembra 2027.
(5)Nadaljnji obstoj mreže bi moral podpirati izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki med drugim vključuje načelo aktivne podpore zaposlovanju. Prispevati bi moral tudi k cilju trajnostnega razvoja 8 iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, in sicer s prispevanjem k vključujoči in trajnostni gospodarski rasti, zaposlenosti in dostojnemu delu za vse.
(6)Mreža bi morala še naprej skrbeti za sodelovanje in stike z drugimi zainteresiranimi stranmi na trgu dela za spodbujanje sinergij med njimi, med drugim zlasti za sodelovanje z agencijami Unije na področju zaposlovanja, socialne politike ter izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi skladen okvir politike.
(7)Finančna podpora Unije za mrežo bi morala biti na voljo v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.
(8)Sklep št. 573/2014/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(9)Da se zagotovi nemoteno nadaljevanje dejavnosti mreže, bi se moral ta sklep uporabljati od 1. januarja 2021 –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep št. 573/2014/EU se spremeni:
(1)v členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Mreža javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) po vsej Uniji (v nadaljnjem besedilu: mreža) se vzpostavi za obdobje do 31. decembra 2027.“;
(2)v členu 3 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„Cilj tega sklepa je prek mreže spodbuditi sodelovanje med državami članicami na področju zaposlovanja, in sicer na področjih, za katera so odgovorni JZZ, da bi prispevali k izvajanju politik zaposlovanja Unije. S tem se bo pripomoglo tudi k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter tako podpiralo:“;
(3)v členu 4 se točka (c) odstavka 1 nadomesti z naslednjim:
„(c) prispevanje k posodobitvi in krepitvi JZZ na ključnih področjih v skladu s politikami zaposlovanja Unije, evropskim stebrom socialnih pravic in cilji trajnostnega razvoja;“;
(4)člen 5 se nadomesti z naslednjim:
„Sodelovanje
Mreža razvija sodelovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi na trgu dela, vključno z drugimi ponudniki storitev na področju zaposlovanja in, kadar je primerno, agencijami EU na področju zaposlovanja, socialne politike ter izobraževanja in usposabljanja, socialnimi partnerji, organizacijami, ki zastopajo brezposelne osebe ali ranljive skupine, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaposlovanja, ter regionalnimi in lokalnimi organi, tako da jih vključuje v ustrezne dejavnosti in sestanke mreže ter z njimi izmenjuje informacije in podatke.“;
(5)člen 7 se nadomesti z naslednjim:
„Finančna podpora
Globalni viri za izvajanje tega sklepa se dajo na voljo v skladu z naslednjim večletnim finančnim okvirom 2021–2027, kot je primerno, katerega letne odobritve odobrita Evropski parlament in Svet v mejah finančnega okvira.“;
(6)v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„Pooblastilo iz člena 8 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.“;
(7)člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Pregled
Komisija do septembra 2026 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži oceno uporabe tega sklepa.“
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik