EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.10.2019
COM(2019) 494 final
2019/0241(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na devetintridesetem sestanku stalnega odbora Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, v zvezi s spremembama dodatkov II in III k navedeni Konvenciji
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije sprejme na devetintridesetem letnem sestanku stalnega odbora Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, ki bo potekal v Strasbourgu v Franciji od 3. do 6. decembra 2019, v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa stalnega odbora o dveh spremembah Dodatka II in Dodatka III h Konvenciji.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov
Namen Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je ohranitev evropskega prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, zlasti tistih, katerih ohranitev zahteva sodelovanje več držav. Gre za medvladno pogodbo, ki je bila sklenjena pod okriljem Sveta Evrope. Konvencija je začela veljati 1. junija 1982.
Evropska unija je pogodbenica te konvencije od 1. septembra 1982 1 . Konvencija ima trenutno 51 pogodbenic, vključno z vsemi državami članicami EU.
2.2.Stalni odbor
Stalni odbor je organ odločanja Konvencije, ki ima pooblastila, da oceni stanje ohranjenosti vrst in posledično ponovno pregleda njihovo uvrščanje na sezname v dodatkih h Konvenciji. Njegove naloge so navedene v členih 13 do 15 Konvencije. Sestane se najmanj vsaki dve leti in vedno, kadar tako zahteva večina pogodbenic. Postalo je običajno, da se stalni odbor sestane vsako leto.
V skladu s členom 17 Konvencije se sprememba dodatkov sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic.
2.3.Predvideni akt stalnega odbora
Stalni odbor Konvencije naj bi na svojem devetintridesetem letnem sestanku, ki bo potekal v Strasbourgu v Franciji od 3. do 6. decembra 2019, sprejel sklep o spremembah dodatkov II in III h Konvenciji (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
Namen predvidenega akta je spremeniti dodatka II in III h Konvenciji, kot je določeno v členu 17 Konvencije.
V skladu s členom 17 Konvencije začne predvideni akt veljati za vse pogodbenice tri mesece po tem, ko ga sprejme stalni odbor, razen če ena tretjina pogodbenic izrazi nasprotovanje. Vse spremembe začnejo veljati za tiste pogodbenice, ki niso izrazile nasprotovanja.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Norveška je predložila predlog za premik belolične gosi (Branta leucopsis) iz Dodatka II (strogo zavarovane živalske vrste) v Dodatek III (zavarovane živalske vrste – ureditev je mogoča). Utemeljitev v podporo temu predlogu je, da se je skupna velikost populacije belolične gosi v obdobju med 80. leti prejšnjega stoletja in letom 2010 povečala za več kot desetkrat (s 112 000 na 1 319 000), med drugim tudi zaradi intenzifikacije kmetijstva in s tem razpoložljivosti velike količine krme 2 . Zato ta vrsta ne potrebuje več strogega varstva na celotnem območju razširjenosti.
Vsebina predvidenega sklepa stalnega odbora zadeva področje izključne zunanje pristojnosti EU v skladu s členom 3(2) PDEU, saj spada na področje, ki ga že večinoma urejajo skupna notranja pravila (tj. direktiva o pticah). Zato je potrebno, da Svet sprejme sklep o določitvi stališč, ki bodo v imenu Unije zastopana na devetintridesetem sestanku stalnega odbora glede predvidenega akta.
Ta predlog ni v skladu s sedanjim stanjem pravnega varstva belolične gosi v skladu z direktivo o pticah, saj v Prilogi II k direktivi (lovne vrste) ni navedena. Vrsta je navedena v Prilogi I k direktivi o pticah (tj. zahteva za določitev posebnih območij varstva).
Na 7. zasedanju pogodbenic Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (AEWA) decembra 2018 je bil sprejet osnutek načrta za upravljanje posameznih vrst za belolično gos kot odziv na zelo hitro povečanje populacije in zlasti težav, ki jih povzroča ta vrsta (kmetijska škoda in tveganja za varnost v zračnem prometu). Načrt zagotavlja okvir za pomoč pri postopku odločanja v državah na območju razširjenosti v zvezi z uporabo odstopanj, vključno z redno oceno kumulativnega učinka odstopanj, spremljanjem stanja populacije in razvojem kmetijske škode ali tveganj za varnost v zračnem prometu. Olajšati bi moral izmenjavo informacij in morebitno usklajevanje ukrepov za odstopanje med državami na območju razširjenosti, da bi se povečala njihova učinkovitost in preprečili nenamerni učinki na selitveno pot.
Unija bi morala podpreti norveški predlog spremembe za rešitev zelo hitrega povečanja populacije te vrste, zlasti nastalih težav, ki jih je ta vrsta povzročila (kmetijska škoda in tveganja za varnost v zračnem prometu), da bodo lahko pogodbenice Konvencije, ki niso članice EU, uporabile ukrepe za upravljanje populacije, med drugim po potrebi z lovom na to vrsto. Ker pa sprememba prilog k direktivi o pticah trenutno ni predvidena ali mogoča v kratkem časovnem okviru, ki ga zahteva Konvencija (90 dni), bo Unija morala navesti, da bo zaenkrat uporabljala strožje varstvene ukrepe, kot je določeno v členu 12 Konvencije.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar „lahko odločilno vplivajo na vsebino ureditve, ki jo sprejme zakonodajalec Unije“ 3 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Stalni odbor je organ, ustanovljen s Konvencijo.
Akt, k sprejetju katerega se stalni odbor poziva, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v mednarodnem pravu v skladu s členom 6 Konvencije.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Konvencije.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na okolje.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 192(1).
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 192(1) v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Objava predvidenega akta
Ker bo akt stalnega odbora spremenil dodatka II in III h Konvenciji, ga je primerno po sprejetju objaviti v Uradnem listu Evropske unije.
2019/0241 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na devetintridesetem sestanku stalnega odbora Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, v zvezi s spremembama dodatkov II in III k navedeni Konvenciji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je s Sklepom Sveta 82/72/EGS 4 sklenila Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je začela veljati 1. septembra 1982.
(2)Stalni odbor lahko v skladu s členom 17 Konvencije sprejme spremembe dodatkov h Konvenciji.
(3)Stalni odbor na svojem devetintridesetem sestanku, ki bo potekal od 3. do 6. decembra 2019, sprejme sklep o predlaganih spremembah dodatkov II in III h Konvenciji.
(4)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v stalnem odboru, saj bo njegov sklep za Unijo zavezujoč.
(5)Norveška je predložila predlog za premik vrste Branta leucopsis iz Dodatka II v Dodatek III h Konvenciji.
(6)Glede na zelo hitro povečanje populacije te vrste na celotnem območju razširjenosti bi morala Unija ta predlog podpreti. Vendar predlog ni v skladu s sedanjim varstvenim stanjem vrste Branta leucopsis na podlagi Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 5 . Glede na to, da sprememba Direktive 2009/147/ES ni niti predvidena niti mogoča v roku treh mesecev po sprejetju sklepa stalnega odbora, določenem v Konvenciji, mora Unija za zdaj uporabljati strožje ohranitvene ukrepe, kot je določeno v členu 12 Konvencije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije sprejme na devetintridesetem sestanku stalnega odbora Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, je, da se podpre predlog za premik vrste Branta leucopsis iz Dodatka II v Dodatek III h Konvenciji in da se pogodbenice Konvencije obvesti, da Unija za zdaj namerava uporabljati strožje ohranitvene ukrepe za to vrsto, kot je določeno v členu 12 Konvencije.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
International Single Species Management Plan for the Barnacle Goose (Mednarodni načrt za upravljanje posameznih vrst za belolično gos), AEWA Technical Series št. 70, december 2018, www.unep-aewa.org/sites/default/files/publication/ts70_issmp_barnacle%20goose_complete.pdf , str. 13.