Bruselj, 14.10.2019

COM(2019) 482 final

2019/0234(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, v zvezi s sprejetjem spremembe Konvencije


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o sprejetju stališča, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor PEM) v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa Skupnega odbora PEM o spremembi Konvencije

2.Ozadje predloga

2.1.Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami.

Sistem pan-evro-mediteranske kumulacije porekla omogoča uporabo diagonalne kumulacije med 26 pogodbenicami Konvencije: Evropska unija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestina 1 , Sirija, Tunizija, Turčija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Kosovo 2 , Ferski otoki, Republika Moldavija, Gruzija in Ukrajina. Določa večstranski okvir pravil o poreklu za mrežo sporazumov o prosti trgovini in se uporablja brez poseganja v načela, ki so določena v teh sporazumih. Za Unijo je začela Konvencija veljati 1. maja 2012.

Evropska unija je pogodbenica Konvencije 3 .

2.2.Skupni odbor PEM

Skupni odbor PEM, ustanovljen s členom 3(1) Konvencije, sprejema spremembe Konvencije, jo upravlja in zagotavlja njeno pravilno izvajanje. V skladu s členom 12 poslovnika Skupnega odbora PEM se sklepi Skupnega odbora sprejmejo s soglasjem pogodbenic, za katere je Konvencija začela veljati in ki so navzoče ali zastopane na sestanku Skupnega odbora PEM.

Pogodbenice, za katere je Konvencija začela veljati, imajo pravico do glasovanja. Vsaka pogodbenica ima en glas.

2.3.Predvideni akt Skupnega odbora PEM

Proces spreminjanja Konvencije se je začel leta 2012, potekal pa je v okviru delovne skupine, ki se je sestajala vsaj dvakrat letno. Med tem procesom so države članice redno sodelovale v okviru različnih forumov (skupina carinskih strokovnjakov – sekcija za poreklo, delovna skupina Sveta za carinsko unijo, Odbor za trgovinsko politiko).

Skupni odbor PEM bo na svojem 9. sestanku 27. novembra 2019 sprejel sklepo spremembi Konvencije (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

Namen predvidenega akta je spremeniti pravila o poreklu, da bi bolje ustrezala gospodarskim razmeram. Predvideni akt bo za pogodbenice zavezujoč v skladu s členom 4(3)(a), ki določa: „Skupni odbor s sklepom sprejema [...] spremembe te konvencije, vključno s spremembami dodatkov“. Zadnji stavek člena 4(3)(a) določa: „Pogodbenice sklepe iz tega odstavka uveljavijo v skladu s svojo zakonodajo.“

Spremembe Konvencije bi se morale začeti uporabljati 1. januarja 2021. Vendar bo datum začetka izvajanja sprememb mogoče treba spremeniti, da se upoštevajo potrebni notranji postopki, ki jih morajo pred tem datumom izvesti druge pogodbenice.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Predlagane spremembe Konvencije omogočajo dodatno prožnost in elemente posodobitve, ki so skladni s tistimi, o katerih se je Unija že dogovorila v drugih nedavnih sporazumih (celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom, sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo) ali preferencialnih shemah (splošni sistem preferencialov). Izboljšave vključujejo uvedbo na splošno prožnejših in enostavnejših pravil, ki jih bo industrija EU lažje izpolnjevala, zaradi česar se bo izboljšala konkurenčnost izvoza. Spremenjeno besedilo ne spreminja institucionalnih določb sedanje Konvencije.

3.1.Podrobnosti o spremenjenih pravilih o poreklu

(a)Odstopanja

Spremenjena Konvencija kodificira in uvaja večjo preglednost v sedanjo prakso, v skladu s katero se lahko pogodbenice dvostransko dogovorijo o pravilih, ki odstopajo od skupnih pravil iz Konvencije, in sicer določa, da je potrebno uradno obvestilo o takih odstopanjih (člen 1(3)). Odstopanja, ki že obstajajo, bodo ostala v veljavi in obveznost glede uradnega obvestila (člen 1(2)) ne bo vplivala nanje.

(b)V celoti pridobljeni izdelki – pogoji za plovila

Tako imenovani pogoji za plovila iz spremenjenega sklopa pravil so enostavnejši in omogočajo večjo prožnost (člen 3(2)). V primerjavi s sedanjim besedilom so bili nekateri pogoji črtani (tj. posebne zahteve v zvezi s posadko), nekateri pa so bili spremenjeni, da bi bila pravila manj stroga (tj. lastništvo).

(c)Zadostna obdelava ali predelava – povprečna osnova

Predlagani spremenjeni sklop pravil izvozniku omogoča prožnost, da carinske organe zaprosi za dovoljenje za izračun cene franko tovarna in vrednosti materialov brez porekla na povprečni osnovi, da se upoštevajo nihanja v stroških in menjalnih tečajih (člen 4(3)–(6)). To bi moralo izvoznikom zagotoviti večjo predvidljivost.

(d)Dovoljeno odstopanje

Trenutno dovoljeno odstopanje je določeno na 10 % cene izdelka franko tovarna (člen 5).

Predlagano besedilo določa, da je za kmetijske proizvode dovoljeno odstopanje v višini 15 % neto mase proizvoda, za industrijske proizvode pa odstopanje v višini 15 % cene izdelka franko tovarna (člen 5).

Dovoljeno odstopanje pri masi uvaja objektivnejše merilo, 15-odstotni prag pa bi moral zagotavljati zadostno stopnjo prizanesljivosti. Zagotavlja tudi, da mednarodno nihanje cen blaga vpliva na poreklo kmetijskih proizvodov.

(e)Kumulacija

Predlagano besedilo (člen 7) ohranja diagonalno kumulacijo za vse izdelke. Poleg tega določa splošno polno kumulacijo za vse izdelke, razen za tekstil in oblačila iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema (HS).

Poleg tega za izdelke iz poglavij HS 50 do 63 določa dvostransko polno kumulacijo. Pogodbenice bodo imele možnost, da se dogovorijo o razširitvi splošne polne kumulacije tudi na izdelke iz poglavij HS 50 do 63.

(f)Ločeno knjigovodsko izkazovanje

V skladu z veljavnimi pravili (člen 20) lahko carinski organi dovolijo ločeno računovodsko izkazovanje, „[č]e pri ločenem skladiščenju zalog [...] nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave“. Spremenjeno pravilo (člen 12) določa, da lahko carinski organi dovolijo ločeno računovodsko izkazovanje „[č]e so bili [...] uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in zamenljivi materiali brez porekla“.

Izvozniku ob zahtevku za ločeno računovodsko izkazovanje ne bo več treba utemeljevati, da je ločeno skladiščenje zalog povezano s precejšnjimi stroški ali znatnimi težavami; zadostovala bo navedba, da se uporabljajo zamenljivi materiali.

V primeru sladkorja, ki je lahko material ali končni izdelek, ne bo več treba fizično ločevati med izdelki s poreklom in izdelki brez porekla.

(g)Načelo teritorialnosti

Veljavna pravila (člen 11) omogočajo, da se nekatere obdelave ali predelave pod določenimi pogoji opravijo zunaj ozemlja, z izjemo izdelkov iz poglavij HS 50 do 63. V skladu s predlaganimi pravili (člen 13) tekstilni izdelki niso več izključeni.

(h)Nespreminjanje izdelkov

Predlagano pravilo o nespreminjanju izdelkov (člen 14) je bolj prizanesljivo, kar zadeva gibanje izdelkov s poreklom med pogodbenicami. Preprečilo naj bi situacije, v katerih so izdelki, katerih status porekla ni vprašljiv, izključeni iz ugodnosti preferencialne stopnje pri uvozu, ker formalne zahteve iz določbe o neposrednem prevozu niso izpolnjene.

(i)Prepoved povračila ali izvzetja od carin

V skladu z veljavnimi pravili (člen 14) se splošno načelo prepovedi povračila uporablja za materiale, ki se uporabljajo pri proizvodnji katerega koli izdelka. V skladu s spremenjenimi pravili (člen 16) je prepoved odpravljena za vse izdelke, razen za materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, ki spadajo na področje uporabe poglavij HS 50 do 63 (tekstil in oblačila). Kljub temu besedilo določa tudi nekatere izjeme od prepovedi povračila dajatev za te izdelke.

(j)Dokazilo o poreklu

Spremenjena pravila (člen 17(1)) uvajajo eno samo vrsto dokazila o poreklu (EUR.1 ali izjava o poreklu) namesto dvojnega pristopa (EUR.1 in EUR.MED), kar bistveno poenostavlja sistem. To bi moralo izboljšati skladnost gospodarskih subjektov, saj bi se izognili napakam zaradi zapletenih pravil, in olajšati upravljanje s strani carinskih organov. Poleg tega to ne bi smelo vplivati na zmožnost preverjanja dokazil o poreklu, ki ostaja enaka.

Spremenjena pravila (člen 17(3)) vključujejo tudi možnost dogovora o uporabi sistema registriranih izvoznikov (sistem REX). Ti izvozniki, ki so registrirani v skupni podatkovni zbirki, bodo sami odgovorni za sestavo navedb o poreklu, ne da bi šli skozi postopek odobrenega izvoznika. Navedba o poreklu bo imela enako pravno veljavo kot izjava o poreklu ali potrdilo o gibanju blaga EUR.1. Spremenjena pravila določajo tudi prihodnjo možnost elektronskega izdajanja dokazil o poreklu (člen 17(4)).

(k)Veljavnost dokazila o poreklu

Predlaga se, da se obdobje veljavnosti dokazila o poreklu podaljša s 4 na 10 mesecev (člen 23). Tudi to bi moralo zagotoviti večjo prizanesljivost v zvezi z gibanjem izdelkov s poreklom med pogodbenicami.

3.2.Podrobnosti o spremenjenih pravilih glede seznama

3.2.1.Kmetijski proizvodi

(a)Vrednost in masa

Omejitev materialov brez porekla je bila izražena samo v vrednosti. Novi pragovi so izraženi v masi, da bi se preprečilo nihanje cen in valut (npr. ex poglavja 19, 20, 2105 in 2106), nekatere omejitve za sladkor pa se črtajo (npr. poglavje HS 8 ali 2202).

S spremenjenim sklopom pravil se je povečal prag mase (z 20 % na 40 %), nova pa je tudi možnost, da se za nekatere tarifne številke alternativno izbere vrednost ali masa. Poglavja in tarifne številke HS, ki jih zadeva sprememba, so zlasti: ex 1302, 1704 (alternativno pravilo glede mase ali vrednosti), 18 (1806: alternativno pravilo glede mase ali vrednosti) in 1901.

(b)Prilagoditev vzorcem iskanja virov

Za druge kmetijske proizvode (npr. rastlinska olja, oreške, tobak) veljajo prožnejša pravila, ki so prilagojena ekonomskim razmeram, zlasti za poglavja HS 14, 15, 20 (vključno s tarifno številko 2008), 23 in 24. Spremenjeni sklop pravil vzpostavlja ravnovesje med regionalnimi in svetovnimi viri (poglavji HS 9 in 12). Poenostavljena so bila tudi pravila (omejevanje izjem) v poglavjih HS 4, 5, 6, 8, 11 in ex 13.

3.2.2.Industrijski izdelki (razen tekstila)

Predlagani kompromis vsebuje v primerjavi s sedanjimi pravili precejšnje spremembe:

– sedanje pravilo iz poglavja v zvezi s številnimi izdelki vsebuje dvojni kumulativni pogoj. To je združeno v en sam pogoj (poglavja HS 74, 75, 76, 78 in 79);

– črtanih je bilo veliko posebnih pravil, ki odstopajo od pravila iz poglavja (poglavja HS 28, 35, 37, 38 in 83). Ta širši pristop pomeni enostavnejše okolje za gospodarske subjekte in carino;

– vključitev alternativnega pravila v sedanje pravilo iz poglavja izvozniku ponuja večjo izbiro pri izpolnjevanju merila glede porekla (poglavja 27, 40, 42, 44, 70 in 83, 84 in 85).

Rezultat vseh teh sprememb so posodobljena in modernejša pravila glede seznama, ki na splošno olajšujejo izpolnjevanje merila za pridobitev statusa izdelka s poreklom. Poleg tega bo ta možnost uporabe povprečja v določenem obdobju zagotovila nadaljnjo poenostavitev za izvoznike.

3.2.3.Tekstil

V zvezi s tekstilom in oblačili so bile uvedene nove možnosti glede pasivnega oplemenitenja in dovoljenih odstopanj. Za te izdelke so bili uvedeni tudi novi postopki dodelitve porekla, zlasti za blago, ki bi postalo lažje dostopno. Nazadnje se bo tudi za te izdelke uporabljala polna dvostranska kumulacija. Takšna kumulacija bo omogočila, da se predelava, ki se izvaja na tekstilnih materialih (tj. tkanje, predenje itd.), upošteva v postopku proizvodnje na območju kumulacije.

Spremembe Konvencije se bodo začele uporabljati 1. januarja 2021 (ali na datum, ki ga bo sprejel Skupni odbor PEM) med tistimi pogodbenicami, ki bodo te spremembe Konvencije ali sklicevanje nanje vnesle v svoje protokole o pravilih o poreklu.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 4 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Skupni odbor PEM je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Akt, k sprejetju katerega je pozvan Skupni odbor PEM, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč po mednarodnem pravu v skladu s členom 4 Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep v skladu s členom 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep sta zato člen 207(3) in prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi morala biti člen 207(3) in prvi pododstavek člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU.

5.Proračunske posledice

Spremembe Konvencije PEM temeljijo na načelu posodobitve pravil o poreklu, da se uskladijo z novimi trendi, določenimi v nedavnih sporazumih o prosti trgovini. Spremembe pravil iz Konvencije PEM obsegajo predvsem poenostavitve carinskih postopkov in posodobitve, na primer:

–zadostni postopki obdelave ali predelave – povprečna osnova: z izračunom cene franko tovarna in vrednosti materialov brez porekla na povprečni osnovi ob upoštevanju nihanj na trgu se izvoznikom zagotavlja večja predvidljivost;

–dokazilo o poreklu: je predmet poenostavitve, saj se bo uporabljalo samo eno potrdilo o poreklu, tj. EUR.1;

–veljavnost dokazila o poreklu: je bolj prizanesljivo, kar zadeva gibanje izdelkov s poreklom, saj se obdobje njegove veljavnosti podaljša s 4 na 10 mesecev).

Te spremembe Konvencije PEM nimajo izmerljivega učinka na proračun EU, saj se njihovo področje uporabe nanaša predvsem na olajševanje trgovine in utrjevanje sodobnih praks carinskih organov. Zagotavljajo neobvezno poenostavitev na področjih, ki ostajajo v pristojnosti organov, ne da bi to vplivalo na vsebino pravil (ločeno računovodsko izkazovanje, dokazila o poreklu, povprečenje). Nekateri vidiki poenostavitve (na primer krčenje pravil za plovila) zagotavljajo večjo predvidljivost z odstranitvijo pogojev, ki jih carinski organi trenutno težko nadzirajo, drugi (nespreminjanje) pa se nanašajo na logistiko, ne da bi vplivali na vsebino pravil.

Kljub spremembi določb o povračilu dajatev se prepoved povračila dajatev ohrani v sektorju tekstila in oblačil, ki je še vedno eden od glavnih sektorjev trgovanja na območju PEM. Spremenjena pravila kodificirajo trenutno stanje, saj se ohrani prepoved, ki jo trenutno uporabljajo nekatere pogodbenice. Namen predlagane posplošitve polne kumulacije na območju PEM je okrepiti obstoječe trgovinske tokove znotraj območja in njihovo dopolnjevanje, vendar ne bi smela pomembno vplivati na pobrane carinske dajatve EU, saj bodo morali izdelki, za katere velja kumulacija, izpolnjevati zahteve glede dodane vrednosti na območju, da bi bili upravičeni do preferencialne obravnave, kot so zdaj.

Spremembe pravil glede seznama v sektorju kmetijskih in predelanih kmetijskih proizvodov obsegajo v glavnem prilagoditev metodologije, ne da bi vplivale na vsebino pravil. Sedanji pragi, ki so trenutno izraženi v vrednosti, bodo izraženi v teži. To merilo je bolj objektivno in carinski organi ga lažje nadzorujejo. Poenostavitev pravil za določene industrijske izdelke bi morala imeti omejen učinek na prihodke od carin, saj je lahko njihov rezultat v številnih primerih prej zamenjava virov kot pa povečanje preferencialnega uvoza iz držav PEM, ki bi nadomestil uvoz, za katerega so prej veljale uvozne dajatve. Učinek teh sprememb na prihodke od uvoznih dajatev zato ni količinsko opredeljiv.

Kar zadeva trgovino in njen učinek na uporabo preferencialov, je z bolj sproščenimi novimi pravili večji poudarek na gospodarskem povezovanju na celotnem območju, na primer v tekstilnem sektorju, kjer je uporaba preferencialov že zdaj zelo visoka. Izboljšana pravila o tekstilu in kumulaciji so namenjena predvsem okrepitvi že obstoječega regionalnega povezovanja in razpoložljivosti materialov znotraj območja, ne pa povečanju uvoza materialov brez porekla od zunaj.

6.Objava predvidenega akta

Ker bo akt Skupnega odbora PEM spremenil Konvencijo, je primerno, da se po njegovem sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2019/0234 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, v zvezi s sprejetjem spremembe Konvencije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 207(3) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 2013/93/EU 5 , zanjo pa je začela veljati 1. maja 2012.

(2)Sistem pan-evro-mediteranske kumulacije porekla omogoča uporabo diagonalne kumulacije med 26 pogodbenicami Konvencije: Evropska unija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestina 6 , Sirija, Tunizija, Turčija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Kosovo 7 , Ferski otoki, Moldavija, Gruzija in Ukrajina.

(3)Konvencija upošteva, da bo treba pravila o poreklu spremeniti za boljši odziv na gospodarske razmere, ter določa postopke za spremembo Konvencije. Spremembe Konvencije se sprejmejo s soglasnim sklepom Skupnega odbora, ustanovljenega s členom 3(1) Konvencije (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor).

(4)Proces spremembe Konvencije se je začel leta 2012 in je privedel do novega sklopa posodobljenih in prožnejših pravil o poreklu, ki so skladna s tistimi, o katerih se je Unija že dogovorila v nekaterih drugih nedavnih sporazumih (celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom, sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo) ali preferencialnih shemah (splošni sistem preferencialov).

(5)Skupni odbor naj bi na sestanku 27. novembra 2019 ali pozneje sprejel sklep o spremembi Konvencije.

(6)Primerno je določiti stališče, ki naj se zastopa v Skupnem odboru v imenu Unije, saj bo sklep zavezujoč za Unijo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, bo temeljilo na osnutku sklepa Skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1)    To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.
(2)    To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
(3)    UL L 54, 26.2.2013, str. 4.
(4)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija proti Svetu, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.
(5)    Sklep Sveta 2013/93/EU z dne 14. aprila 2011 o podpisu Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu v imenu Evropske unije (UL L 54, 26.2.2013, str. 4).
(6)    To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.
(7)    To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Bruselj, 14.10.2019

COM(2019) 482 final

PRILOGA

k

sklepu Sveta

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, v zvezi s sprejetjem spremembe Konvencije


Osnutek

SKLEP št. … PAN-EVRO-MEDITERANSKEGA SKUPNEGA ODBORA

o

spremembi konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

PAN-EVRO-MEDITERANSKI SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in zlasti člena 4(3)(a) Konvencije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, ki je bila podpisana 15. junija 2011 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), je začela veljati 1. januarja 2012.

(2)Konvencija je bila sklenjena na podlagi mreže sporazumov o prosti trgovini. Določa večstranski okvir pravil o poreklu, ki omogočajo diagonalno kumulacijo, ki se uporablja brez poseganja v načela, določena v relevantnih sporazumih.

(3)Pri sklenitvi Konvencije se je upoštevalo, da je treba pravila o poreklu spremeniti za boljši odziv na gospodarske razmere.

(4)Pogodbenice Konvencije so se dogovorile o spremembi določb Konvencije, vključno z njenima dodatkoma, da bi se zagotovil nov sklop pravil o poreklu, ki bodo sodobnejša in prožnejša.

(5)Konvencijo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se spremeni v skladu s prilogo k temu sklepu.

2.Spremembe Konvencije se bodo začele uporabljati [1. januarja 2021] med pogodbenicami, ki bodo te spremembe Konvencije ali sklicevanje nanje vnesle v svoje protokole o pravilih o poreklu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V...

   Za Skupni odbor

   Predsednik

Priloga

Člen 1

Člen 1 Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se glasi:

„Člen 1

1.    Ta konvencija predpisuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru ustreznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami.

2.    Pojem ‚izdelki s poreklom‘ in načini s tem povezanega upravnega sodelovanja so opredeljeni v dodatkih k tej konvenciji.

V Dodatku I so določena splošna pravila za opredelitev pojma izdelki s poreklom in načini upravnega sodelovanja.

V Dodatku II so posebne določbe, ki so bile sprejete pred 1. januarjem 2019 in se uporabljajo med nekaterimi pogodbenicami ter odstopajo od določb iz Dodatka I.

Posebne določbe, ki se uporabljajo med nekaterimi pogodbenicami in ki odstopajo od določb iz Dodatka I, ki so bile sprejete pred 1. januarjem 2019, vendar niso vključene v Dodatek II, so še vedno veljavne.

3.    Za odstopanja, ki so bila sprejeta po 1. januarju 2019, velja:

(a)    Pogodbenice lahko v svojih dvostranskih trgovinskih sporazumih uporabljajo posebne določbe, ki odstopajo od določb iz Dodatka I, pod pogojem, da so te posebne določbe skladne s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT).

(b) Pogodbenice predsedniku Skupnega odbora predložijo angleško ali francosko različico sporazuma med pogodbenicami, ki vsebuje določbe iz pododstavka (a), in spremni dopis v angleškem ali francoskem jeziku, v katerem so navedene določbe Konvencije PEM, od katerih sporazum odstopa.

(c) Posebne določbe iz točke (a) se ne začnejo uporabljati pred koncem koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so pogodbenice predsedniku Skupnega odbora predložile potrebne informacije iz točke (b).

(d) Predsednik Skupnega odbora posreduje te informacije vsem drugim pogodbenicam in o tem obvesti pogodbenice iz točke (b).

4.    Pogodbenice te konvencije so:

–    Evropska unija,

–    države Efte, kakor so navedene v preambuli,

–    Kraljevina Danska za Ferske otoke,

–    države, ki sodelujejo v barcelonskem procesu, kakor so navedene v preambuli,

–    udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Evropske unije, kakor so navedene v preambuli, razen Republike Hrvaške, ki je pristopila k EU,

–    Republika Moldavija,

–    Gruzija,

–    Ukrajina.

5.    Tretja stran, ki postane pogodbenica v skladu s členom 5, se samodejno doda v odstavek 4.“

Člen 2

Člen 2(1) Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se glasi:

„(1)    ‚pogodbenica‘ pomeni pogodbenice iz člena 1(4);“

Člen 3

Člen 4(3)(a) Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se glasi:

„(a) spremembe Konvencije;“

Člen 4

Člen 5(9) Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se glasi:

„9.    Zadevna tretja stran je lahko v Skupnem odboru, pododborih in delovnih skupinah od datuma sklepa Skupnega odbora iz odstavka 4 zastopana kot opazovalka.“

Člen 5

Dodatek I in Dodatek II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se glasita:

„Dodatek I

Opredelitev pojma ‚izdelki s poreklom‘ in načini upravnega sodelovanja

KAZALO

NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Opredelitev pojmov

NASLOV II OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘

Člen 2 Splošne zahteve

Člen 3 V celoti pridobljeni izdelki

Člen 4 Zadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 5 Dovoljeno odstopanje

Člen 6 Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 7 Kumulacija porekla

Člen 8 Kumulacija porekla – pogoji za uporabo

Člen 9 Enota kvalifikacije

Člen 10 Kompleti

Člen 11 Nevtralne sestavine

Člen 12 Ločeno knjigovodsko izkazovanje

NASLOV III ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 13 Načelo teritorialnosti

Člen 14 Nespreminjanje

Člen 15 Razstave

NASLOV IV POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 16 Povračilo ali izvzetje od carin

NASLOV V DOKAZILO O POREKLU

Člen 17 Splošne zahteve

Člen 18 Pogoji za izjavo o poreklu

Člen 19 Pooblaščeni izvoznik

Člen 20 Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 21 Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 22 Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 23 Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 24 Proste cone

Člen 25 Uvozne zahteve

Člen 26 Uvoz po delih

Člen 27 Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 28 Razlike in oblikovne napake

Člen 29 Izjave dobavitelja

Člen 30 Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA

Člen 31 Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 32 Reševanje sporov

NASLOV VII UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 33 Obveščanje in sodelovanje

Člen 34 Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 35 Preverjanje izjav dobavitelja

Člen 36 Kazni

NASLOV VIII UPORABA PROTOKOLA

Člen 37 Evropski gospodarski prostor

Člen 38 Lihtenštajn

Člen 39 Republika San Marino

Člen 40 Kneževina Andora

Člen 41 Ceuta in Melilla

Seznam prilog

PRILOGA I: Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

PRILOGA II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

PRILOGA III: Besedilo izjave o poreklu

PRILOGA IV: Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

PRILOGA V: Posebni pogoji v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille

PRILOGA VI: Izjava dobavitelja

PRILOGA VII: Dolgoročna izjava dobavitelja

PRILOGA VIII: Seznam pogodbenic, ki so uporabo člena 7(3) razširile na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej konvenciji:

   (a) ‚poglavja‘, ‚tarifne številke‘ in ‚tarifne podštevilke‘ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirištevilčne ali šestštevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem, s spremembami v skladu s Priporočilom Sveta za carinsko sodelovanje z dne 26. junija 2004;

   (b) ‚uvrščen‘ se nanaša na uvrstitev blaga pod določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

   (c) ‚pošiljka‘ pomeni izdelke, ki so:

   – poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku ali

   – so zajeti v eni sami prevozni listini, s katero izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali, če ni takšnega dokumenta, zajeti na enem računu;

   (d) ‚carinski organi pogodbenice‘ za Evropsko unijo pomenijo kateri koli carinski organ države članice Evropske unije;

   (e) ‚carinska vrednost‘ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum STO o carinski vrednosti);

   (f) ‚cena franko tovarna‘ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu v pogodbenici, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi s proizvodnjo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka. Kadar je zadnja obdelava ali predelava oddana proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz ‚proizvajalec‘ nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.

   Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v pogodbenici, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh navedenih stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

(g) ‚zamenljivi materiali‘ ali zamenljivi izdelki pomenijo materiale ali izdelke, ki so enake vrste in tržne kakovosti, z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se jih med seboj ne da ločiti;

   (h) ‚blago‘ pomeni materiale in izdelke;

   (i) ‚izdelava‘ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem;

   (j) ‚material‘ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja za izdelavo izdelka;

   (k) ‚največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla‘ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo, da izdelku dodeli status izdelka s poreklom. Izražena je lahko v odstotku cene izdelka franko tovarna ali v deležu neto mase teh uporabljenih materialov, ki se uvrščajo pod določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;

   (l) ‚izdelek‘ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo v drugem postopku izdelave;

   (m) ‚ozemlje‘ vključuje kopensko ozemlje, celinske vode in teritorialno morje pogodbenice;

   (n) ‚dodana vrednost‘ je cena izdelka franko tovarna z odbitkom carinske vrednosti vseh vključenih materialov s poreklom iz drugih pogodbenic, za katere se uporablja kumulacija, če pa ta ni znana in se je ne da ugotoviti, je to prva preverljiva cena, plačana za materiale v pogodbenici izvoznici;

   (o) ‚vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici izvoznici. Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘

Člen 2

Splošne zahteve

   Za namene izvajanja zadevnega sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz ene pogodbenice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico:

   (a) izdelki, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3;

   (b) izdelki, ki so pridobljeni v pogodbenici in vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej pogodbenici, pod pogojem, da so bili ti materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 4.

Člen 3

V celoti pridobljeni izdelki

1. Naslednji izdelki se štejejo za v celoti pridobljene izdelke v pogodbenici, kadar se izvozijo v drugo pogodbenico:

   (a) mineralni izdelki in naravna voda, pridobljeni iz njenih tal ali morskega dna;

   (b) rastline, vključno z vodnimi rastlinami, in rastlinski izdelki, ki se tam gojijo ali pobirajo;

   (c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

   (d) proizvodi iz živih, tam vzrejenih živali;

   (e) proizvodi, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

   (f) proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

   (g) proizvodi iz akvakulture, pri čemer so se ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji tam razvili ali so bili tam vzrejeni iz jajčec, ličink, ribje zalege ali mladic;

   (h) proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja;

   (i) proizvodi, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov, navedenih v točki (h);

   (j) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin;

   (k) odpadki in ostanki tam opravljenih proizvodnih postopkov;

   (l) proizvodi, pridobljeni z morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali podzemlja;

   (m) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (l).

2. Izraza ‚njena plovila‘ in ‚njene predelovalne ladje‘ v odstavkih 1(h) in (i) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vse izmed naslednjih zahtev:

   (a) so registrirani v pogodbenici izvoznici ali uvoznici;

   (b) plujejo pod zastavo pogodbenice izvoznice ali uvoznice;

   (c) izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:

   (i) so v vsaj 50-odstotni lasti državljanov pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali

   (ii) so v lasti podjetij,

   – ki imajo sedež in glavni kraj poslovanja v pogodbenici izvoznici ali uvoznici ter

   – ki so v vsaj 50 % lasti pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali javnih subjektov ali državljanov teh pogodbenic.

3. Kadar je pogodbenica izvoznica ali uvoznica Evropska unija, to za namene odstavka 2 pomeni države članice Evropske unije.

4. Za namene odstavka 2 se države Efte štejejo kot ena pogodbenica.

Člen 4

Zadostni postopki obdelave ali predelave

1. Brez poseganja v odstavek 3 in člen 6 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v pogodbenici, štejejo za zadosti obdelane ali predelane, kadar so za zadevno blago izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.

2. Če je izdelek, ki mu je bilo v skladu z odstavkom 1 priznano poreklo v pogodbenici, uporabljen kot material pri izdelavi novega izdelka, se morebitni materiali brez porekla, ki so bili uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne upoštevajo.

3. Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa lahko carinski organi pogodbenic v primeru, ko relevantno pravilo temelji na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, izvoznikom dovolijo, da izračunajo ceno izdelkov franko tovarna in vrednost materialov brez porekla na podlagi povprečnih vrednosti iz odstavka 4, da se upoštevajo nihanja v stroških in valutnih tečajih.

4. V primeru iz drugega pododstavka odstavka 3 se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračunata tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelkov v predhodnem poslovnem letu, oziroma tako, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v pogodbenici izvoznici, ali, kadar podatki za celotno poslovno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

5. Izvozniki, ki se odločijo za izračun na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.

6. Povprečne vrednosti iz odstavka 4 se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

Člen 5

Dovoljeno odstopanje

1. Z odstopanjem od člena 4 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge II ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna neto masa ali vrednost, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

   (a) 15 % neto mase izdelka, ki spada v poglavja 2 in 4 do 24, z izjemo obdelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16;

   (b) 15 % cene izdelka franko tovarna za izdelke, ki niso zajeti v točki (a).

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge I.

2. V skladu z odstavkom 1 ni dovoljeno preseči odstotkov za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi II.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 6 in člen 9(1) odstopanja iz omenjenih odstavkov vendarle uporabljajo za izdelke, za katere pravilo iz seznama v Prilogi II zahteva, da so materiali, uporabljeni pri izdelavi izdelka, v celoti pridobljeni.

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Brez poseganja v odstavek 2 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 4:

   (a) postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

   (b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

   (c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

   (d) likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;

   (e) preprosti postopki barvanja in loščenja;

   (f) luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;

   (g) postopki barvanja sladkorja, dodajanja arome ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

   (h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

   (i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

   (j) presejanje, prebiranje, sortiranje, uvrščanje, razvrščanje, usklajevanje; (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);

   (k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

   (l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

   (m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

   (n) mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

   (o) enostavno dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

   (p) enostavno sestavljanje 1 delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

   (q) zakol živali.

   (r) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah (a) do (q);

2. Pri presoji, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenici izvoznici.

Člen 7

Kumulacija porekla

Dvostranska in diagonalna kumulacija

1. Brez poseganja v določbe člena 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli pogodbenice, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici, presega postopke iz člena 6. Ni potrebno, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima izdelek, pridobljen z uporabo materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice, poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz več kot ene druge pogodbenice. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.

Polna dvostranska in diagonalna kumulacija

3. Brez poseganja v določbe člena 2 in ob izključitvi izdelkov iz poglavij 50 do 63 se obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici, ki ni pogodbenica izvoznica, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar so pridobljeni izdelki deležni nadaljnje obdelave ali predelave v tej pogodbenici izvoznici.

Polna dvostranska kumulacija za poglavja 50 do 63

4. Brez poseganja v določbe člena 2 se za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63, in samo za namene dvostranske trgovine med dvema pogodbenicama obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uvoznici, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar se izdelki v tej pogodbenici izvoznici naknadno obdelajo ali predelajo.

Za namene tega odstavka se države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije, in Republika Moldavija štejejo kot ena pogodbenica.

Polna diagonalna kumulacija za poglavja 50 do 63

5. Pogodbenice imajo možnost, da enostransko razširijo uporabo odstavka 3 na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema. Pogodbenica, ki se odloči za podaljšanje uporabe odstavka 3, o tej odločitvi uradno obvesti Skupni odbor, obvesti pa ga tudi o vseh spremembah te odločitve.Priloga VIII vsebuje seznam pogodbenic, ki so v skladu s to določbo razširile uporabo odstavka 3; ta seznam se posodobi takoj, ko katera od pogodbenic preneha uporabljati podaljšanje. Vse pogodbenice v skladu s svojimi notranjimi postopki objavijo obvestilo s seznamom pogodbenic iz Priloge VIII.

Nezadostni postopki

6. Za namene kumulacije iz odstavkov 3 do 5 se za izdelke s poreklom šteje, da imajo poreklo iz pogodbenice izvoznice, samo če obdelava ali predelava, ki je bila tam izvedena, presega postopke iz člena 6.

Brez obdelave ali predelave

7. Izdelki s poreklom iz pogodbenic, navedeni v odstavkih 1 in 4, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od drugih pogodbenic.

Člen 8

Kumulacija porekla – pogoji za uporabo

1. Kumulacija, predvidena v členu 7, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

   (a) velja med pogodbenicami, ki sodelujejo pri pridobitvi statusa izdelka s poreklom, in namembno pogodbenico preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) ter

   (b) je blago pridobilo status blaga s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz te konvencije.

2. Obvestila o izpolnjevanju potrebnih zahtev za uporabo kumulacije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v pogodbenicah, ki so pogodbenice zadevnih sporazumov, in sicer v skladu z njihovimi postopki.

Kumulacija iz člena 7 se uporablja od datuma, ki je naveden v teh obvestilih.

Pogodbenice prek Evropske komisije drugim pogodbenicam, ki so pogodbenice zadevnih sporazumov, sporočijo podrobnosti sporazumov, vključno z datumi začetka njihove veljavnosti, ki se uporabljajo z drugimi pogodbenicami.

3. Dokazilo o poreklu mora vključevati izjavo v angleškem jeziku ‚CUMULATION APPLIED WITH (ime ustrezne države/držav v angleškem jeziku)‘, če so izdelki v pogodbenici izvoznici pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7.

Če se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 uporabi kot dokazilo o poreklu, se ta izjava navede v polju 7.

4. Pogodbenice lahko odločijo, da se za izdelke, ki se izvažajo vanje in so v pogodbenici izvoznici pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7, opusti obveznost vključitve izjave iz odstavka 3 v dokazilo o poreklu.

Pogodbenice o svoji odločitvi glede uporabe te možnosti obvestijo Skupni odbor. Obvestila s posodobljenim seznamom pogodbenic, ki so se odločile za to možnost, pogodbenice objavijo v skladu s svojimi postopki.

Člen 9

Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb te konvencije je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

   (a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina izdelkov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

   (b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb te konvencije vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

3. Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Article10

Kompleti

Kompleti, opredeljeni v splošnem pravilu 3 harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, če so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Če je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se komplet kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

Člen 11

Nevtralne sestavine

Pri presoji, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

   (a) energija in gorivo;

   (b) naprave in oprema;

   (c) stroji in orodja;

   (d) katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

Člen 12

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1. Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla, lahko gospodarski subjekti zagotovijo upravljanje materialov z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

2. Gospodarski subjekti lahko zagotovijo upravljanje zamenljivih izdelkov s poreklom in brez porekla iz tarifne številke 1701 z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili izdelki skladiščeni ločeno.

3. Pogodbenice lahko določijo, da je za uporabo ločenega knjigovodskega izkazovanja potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, in spremljajo njegovo uporabo. Carinski organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga upravičenec kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev iz tega dodatka.

Z ločenim knjigovodskim izkazovanjem se mora zagotoviti, da je število izdelkov, ki se lahko štejejo za ‚izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice‘, v vsakem trenutku enako ali manjše številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Metoda se uporablja in njena uporaba beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici.

4. Upravičenec do metode iz odstavkov 1 in 2 izda oziroma zaprosi za dokazila o poreklu za zalogo izdelkov, za katere se lahko šteje, da imajo poreklo v pogodbenici izvoznici. Na zahtevo carinskih organov mora uporabnik dati izjavo o tem, kako upravlja zaloge.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 13

Načelo teritorialnosti

1. Pogoji iz naslova II morajo biti v zadevni pogodbenici ves čas izpolnjeni.

2. Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz pogodbenice v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže naslednje:

   (a) vrnjeni izdelki so isti kot izdelki, ki so bili izvoženi, ter

   (b) na njih se medtem, ko so bili v drugi državi, ali med izvozom niso opravili nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice na materialih, izvoženih iz te pogodbenice in tja ponovno uvoženih, pod pogojem, da:

   (a) so zadevni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici izvoznici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6 ter

   (b) se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

   (i) so se ponovno uvoženi izdelki pridobili z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov ter

   (ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice izvoznice ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene končnega izdelka franko tovarna, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4. Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice izvoznice. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju pogodbenice izvoznice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj te pogodbenice z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5. Za uporabo določb odstavkov 3 in 4 ‚skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice izvoznice, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih na seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 4.

7. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 14

Nespreminjanje izdelkov

1. Preferencialna obravnava, predvidena v zadevnem sporazumu, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve te konvencije in so prijavljeni za uvoz v pogodbenici, pod pogojem, da so ti izdelki enaki tistim, ki se izvažajo iz pogodbenice izvoznice. Preden se izdelki deklarirajo za domačo uporabo, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali za dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali kakršne koli dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice, pri čemer se ti postopki izvedejo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita, ali delitve pošiljke.

2. Skladiščenje izdelkov ali pošiljk se lahko izvede, če ostanejo pod nadzorom carinskih organov v tretji državi ali tretjih državah tranzita.

3. Brez poseganja v določbe naslova V je delitev pošiljk mogoča, če zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v tretji državi ali tretjih državah delitve.

4.    V primeru dvoma lahko pogodbenica uvoznica od uvoznika ali njegovega zastopnika kadar koli zahteva, da predloži vse ustrezne dokumente za zagotovitev dokazov o skladnosti z določbami tega člena, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki dokumentarnih dokazil, zlasti:

i) s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer tovorni listi;

ii) z dejanskimi oziroma konkretnimi dokazili, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov;

iii) s potrdilom o neposeganju, ki ga zagotovijo carinski organi države ali držav tranzita ali delitve, ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da je blago ostalo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita ali delitve ali

iv) s kakršnim koli dokazilom v zvezi z blagom samim.

Člen 15

Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo, razen tistih, za katere se uporablja kumulacija v skladu s členoma 7 in 8, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah zadevnega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

   (a) je izvoznik poslal te izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;

   (b) je zadevni izvoznik izdelke prodal ali jih je kako drugače odstopil osebi v drugi pogodbenici;

   (c) so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo ter

   (d) izdelki od takrat, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2. V skladu z določbami iz naslova V je treba izdati ali sestaviti dokazilo o poreklu, ki se na običajen način predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatna dokumentacija, ki dokazuje pogoje, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme in podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi so izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 16

Povračilo ali izvzetje od carin

Prepoved povračila ali izvzetja od carin za izdelke iz poglavij 50 do 63

1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, ki spadajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami naslova V, se v pogodbenici izvoznici ne morejo uveljavljati nobena povračila ali izvzetje od kakršnih koli carin.

2. Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na vsa delna ali celotna povračila, odpuste ali neplačila carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporabljajo v pogodbenici izvoznici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo uporabo.

3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

Izjeme pri prepovedi povračila ali izvzetja od carin za izdelke iz poglavij 50 do 63

Povračilo s polno kumulacijo

4. Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za trgovino med pogodbenicami PEM za izdelke, ki so pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla iz člena 7(4) ali (5).

Povračilo brez diagonalne kumulacije

5. Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja v dvostranski trgovini med Švico (vključno z Lihtenštajnom), Islandijo, Norveško, Turčijo ali Evropsko unijo na eni strani ter državami, ki so vključene v barcelonski proces, razen Turčije in Izraela, na drugi strani, če se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice ali pogodbenice uvoznice brez uporabe kumulacije z materiali s poreklom iz katere koli druge pogodbenice.

6. Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja v dvostranski trgovini med pogodbenicami, ki so podpisnice sporazuma o prosti trgovini med Sredozemsko-arabskimi državami (Sporazum iz Agadirja), če se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz ene od teh držav brez uporabe kumulacije z materiali s poreklom iz katere koli od drugih pogodbenic.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 17

Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ob uvozu v druge pogodbenice veljajo ugodnosti iz zadevnih sporazumov ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

   (a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi IV;

   v primerih iz člena 18(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik navede na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki zadevni izdelek opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati; besedilo izjave o poreklu je v Prilogi III.

2. Ne glede na odstavek 1 za izdelke s poreklom v smislu te konvencije v primerih iz člena 27, veljajo ugodnosti iz zadevnih sporazumov, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

3. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko dve ali več pogodbenic dogovori, da se za preferencialno trgovino med njimi dokazila o poreklu iz odstavka 1(a) in (b) zgoraj nadomestijo z navedbami o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov v skladu z notranjo zakonodajo teh pogodbenic.

4. Za namene odstavka 1 se lahko dve ali več pogodbenic dogovori o vzpostavitvi sistema, ki omogoča elektronsko izdajanje in/ali elektronsko predložitev dokazil o poreklu iz odstavka 1(a) in (b).

Člen 18

Pogoji za izjavo o poreklu

1. Izjavo o poreklu iz člena 17(1)(b) lahko sestavi:

   (a) pooblaščeni izvoznik v smislu člena 19 ali

   (b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2. Izjava o poreklu se lahko sestavi, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in če izpolnjujejo druge zahteve iz te konvencije.

3. Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz te konvencije.

4. Izvoznik izjavo o poreklu sestavi tako, da natipka, odtisne ali natisne na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi III, z uporabo ene od jezikovnih različic, naštetih v navedeni prilogi, in v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države izvoznice. Če je izjava napisana na roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5. Izjave o poreklu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 19 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo o poreklu lahko izvoznik sestavi ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu (v nadaljnjem besedilu: naknadna izjava o poreklu), če je predložena v državi uvoznici v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Kadar pride do delitve pošiljke v skladu s členom 14(3) in če se upošteva isti dvoletni rok, naknadno izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik pogodbenice izvoznice izdelkov.

Člen 19

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko, ob upoštevanju nacionalnih zahtev, pooblastijo katerega koli izvoznika, ki ima sedež v tej pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), da sestavi izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov.

2. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla izdelkov, in izpolnjevati vse druge zahteve te konvencije.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4. Carinski organi preverijo pravilno uporabo pooblastila. Pooblastilo lahko prekličejo, če ga pooblaščeni izvoznik uporabi nepravilno in če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 2.

Člen 20

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogi IV. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljena ta konvencija, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če to polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico, ki vsebuje poimenovanje, potegniti vodoravno črto, prazen prostor pod njo pa prečrtati.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice, v kateri je bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz te konvencije.

4. Potrdilo o poreklu izdajo pristojni organi pogodbenice izvoznice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom in izpolnjujejo druge zahteve iz te konvencije.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz te konvencije. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11.

7. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 21

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Ne glede na člen 20(7) se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

   (a) ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali

   (b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto ali

   (c) končni namembni kraj zadevnih izdelkov v času izvoza ni bil znan in je bil določen med prevozom ali skladiščenjem in po morebitni delitvi pošiljk v skladu s členom 14(3).

2. Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevku navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svoj zahtevek.

3. Carinski organi lahko naknadno izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v dveh letih od datuma izvoza in šele po tem, ko preverijo, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku:

‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘.

5. Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 22

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

‚DUPLICATE‘.

3. Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4. Dvojnik nosi datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje ali sestave v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 24

Proste cone

1. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2. Če se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz pogodbenice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, se lahko izda ali sestavi novo dokazilo o poreklu, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami te konvencije.

Člen 25

Uvozne zahteve

Dokazila o poreklu se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej pogodbenici.

Člen 26

Uvoz po delih

Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema, ki so uvrščeni v razdelka XVI in XVII ali pod tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvozijo po delih, se carinskemu organu ob uvozu prvega dela predloži enotno dokazilo o poreklu teh izdelkov.

Člen 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve te konvencije, in kadar ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2. Uvoz se ne obravnava kot uvoz v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) uvoz je občasen;

(b) uvažajo se zgolj izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;

(c) iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.

3. Skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

Člen 28

Razlike in oblikovne napake

1. Če so med podatki na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti podatkov v tem dokumentu.

Člen 29

Izjave dobavitelja

1. Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz pogodbenice, ki je bilo obdelano ali predelano v njej in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla v skladu s členom 7(3) ali (4), se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2. Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v pogodbenici za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se navedeno blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice in izpolnjujejo druge zahteve iz tega dodatka.

3. Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi [izjava dobavitelja], na listu papirja, priloženem k računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4. Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenici določeno obdobje ostala nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga. Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do dve leti od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi pogodbenice, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti. Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge [dolgoročna izjava dobavitelja], in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko. Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5. Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 morajo biti natipkane ali natisnjene v enem od jezikov te konvencije v skladu z določbami nacionalne zakonodaje pogodbenice, v kateri se izjava sestavi, in morajo imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6. Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

1. Za uporabo določb člena 18(1)(b) in člena 27(3), kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, vsaka od zadevnih držav letno določi zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 18(1)(b) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4. Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju zneska, izraženega v eurih, v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5. Zneske, izražene v eurih, na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda Skupni odbor. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA

Člen 31

Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1. Izvoznik, ki je sestavil izjavo o poreklu ali zaprosil za potrdilo o gibanju blaga EUR.1, hrani izvod teh dokazil o poreklu in vseh dokumentov, ki podpirajo status izdelka s poreklom, na papirju ali v elektronski obliki vsaj tri leta od datuma izdaje ali sestave izjave o poreklu.

2. Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 29(6).

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanega zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 29(6). To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

3. Za namene odstavka 1 ‚dokumenti, ki podpirajo status izdelka s poreklom‘ med drugim vključujejo:

   (a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev izdelka, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

   (b) dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici v skladu z njenim nacionalnim pravom;

   (c) dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v navedeni pogodbenici v skladu z njenim nacionalnim pravom;

   (d) izjave o poreklu ali potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, sestavljene ali izdane v pogodbenicah v skladu s temi pravili;

   (e) ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj pogodbenic na osnovi uporabe členov 13 in 14, ki dokazuje, da so zahteve teh členov izpolnjene.

4. Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdila o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 20(2).

5. Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti izjave o poreklu in potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so jim bila predložena.

6. Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenici, sestavljene v navedeni pogodbenici, se obravnavajo kot dokument iz členov 18(3), 20(3) in 29(6), ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, na katere se nanašata potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz navedene pogodbenice ter da izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

Člen 32

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz členov 34 in 35, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje dvostranskemu organu, ustanovljenemu z zadevnim sporazumom. Spori v zvezi z razlago te konvencije, razen tistih v zvezi s postopki preverjanja iz členov 34 in 35, se predložijo v reševanje Skupnemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

NASLOV VII

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 33

Obveščanje in sodelovanje

1. Carinski organi pogodbenic si posredujejo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, vzorce številk pooblastil, dodeljenih pooblaščenim izvoznikom, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

2. Da bi zagotovile pravilno uporabo te konvencije, si pogodbenice prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobaviteljev ter točnosti informacij, ki so navedene v teh dokumentih.

Člen 34

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Dokazila o poreklu se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev teh pravil.

2. Ko carinski organi pogodbenice uvoznice zahtevajo naknadno preverjanje, carinskim organom pogodbenice izvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navedejo razloge za zahtevek za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje pošljejo vsak pridobljeni dokument ali informacijo, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu nepravilne.

3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4. Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje dovolj informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne obravnave.

Člen 35

Preverjanje izjav dobavitelja

1. Izjave dobavitelja in dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v njem.

2. Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi pogodbenice iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, ter po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo na to, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja nepravilne.

3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 36

Kazni

Vsaka pogodbenica določi kazenske, civilne ali upravne sankcije v primeru kršitev njene zakonodaje, povezane s to konvencijo.

NASLOV VIII

UPORABA PROTOKOLA

Člen 37

Evropski gospodarski prostor

Blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v smislu Protokola 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru se šteje za blago s poreklom iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice EGP), kadar se izvaža iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške v pogodbenico, ki ni pogodbenica EGP, pod pogojem, da se med pogodbenicami uvoznicami in pogodbenicami EGP uporabljajo sporazumi o prosti trgovini.

Člen 38

Lihtenštajn

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Lihtenštajna zaradi carinske unije med Švico in Lihtenštajnom šteje za izdelek s poreklom iz Švice.

Člen 39

Republika San Marino

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Republike San Marino zaradi carinske unije med EU in Republiko San Marino šteje za izdelek s poreklom iz EU.

Člen 40

Kneževina Andora

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Kneževine Andore, uvrščen v poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, zaradi carinske unije med EU in Kneževino Andoro šteje za izdelek s poreklom iz EU.

Člen 41

Ceuta in Melilla

1. Za namene izvajanja te konvencije izraz ‚Evropska unija‘ ne zajema Ceute in Melille.

2. Za izdelke s poreklom iz pogodbenice, ki ni Evropska unija, ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim. Pogodbenice, ki niso Evropska unija, odobrijo za uvoz izdelkov, zajetih v zadevnem sporazumu in s poreklom iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so s poreklom iz Evropske unije.

3. Za namene uporabe odstavka 2 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta konvencija uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz Priloge V.

Priloga I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Opomba 1 – Splošni uvod

V seznamu so določeni pogoji, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadostno obdelane ali predelane v smislu člena 4 Dodatka I. Obstajajo štiri različne vrste pravil, ki se razlikujejo glede na izdelek:

(a)    z obdelavo ali predelavo ni presežena največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla;

(b)    z obdelavo ali predelavo postane štirimestna tarifna številka HS ali šestmestna tarifna podštevilka HS proizvedenih izdelkov drugačna od štirimestne tarifne številke HS ali šestmestne tarifne podštevilke HS uporabljenih materialov;

(c)    opravi se specifični postopek obdelave ali predelave;

(d)    obdelava ali predelava se opravi na določenih v celoti pridobljenih materialih.

Opomba 2 – Sestava seznama

2.1    Prva dva stolpca na seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec navaja tarifno številko ali številko poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v navedenem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je v stolpcu 3 navedeno pravilo. Če je pred vnosom v prvem stolpcu ‚ex‘, to pomeni, da se pravila iz stolpca 3 uporabljajo le za tisti del tarifne številke, kot je poimenovana v stolpcu 2.

2.2    Kadar je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu 3 uporabljajo za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu 1.

2.3    Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu 3.

2.4    Kadar sta v stolpcu 3 navedeni dve alternativni pravili, ločeni z ‚ali‘, se izvoznik lahko odloči, katero bo izbral.

Opomba 3 – Primeri uporabe pravil

3.1    Člen 4 Dodatka I o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

3.2    V skladu s členom 6 mora opravljena obdelava ali predelava presegati seznam postopkov iz navedenega člena. V nasprotnem primeru blago ni upravičeno do pridobitve ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, četudi so pogoji iz spodaj navedenega seznama izpolnjeni.

Ob upoštevanju določbe iz prvega pododstavka določajo pravila na seznamu minimalno zahtevano obdelavo ali predelavo; z več obdelave ali predelave se prav tako pridobi status blaga s poreklom, nasprotno pa manj obdelave ali predelave ne more dodeliti statusa porekla.

Če torej pravilo določa, da je mogoče na neki stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.

Če pravilo določa, da na neki stopnji izdelave ni mogoče uporabiti materiala brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.

Primer: kadar pravilo na seznamu za poglavje 19 zahteva, da ‚materiali brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108 ne smejo presegati 20 % mase‘, uporaba (tj. uvoz) žit iz poglavja 10 (Materiali na zgodnejši stopnji izdelavi) ni omejena.

3.3    Brez poseganja v opombo 3.2, če pravilo vsebuje besedilo ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke‘, se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi materiali istega poimenovanja in iz iste tarifne številke kot izdelek), pri čemer je treba upoštevati morebitne posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.

Vendar pa izraz ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke ...‘ ali ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek‘ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 seznama.

3.4    Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ne zahteva pa, da bi se morali uporabiti vsi.

3.5    Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu.

3.6    Kadar pravilo v seznamu navaja dva odstotka za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se uporabljajo za določene materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4 – Splošne določbe v zvezi z določenim kmetijskim blagom

4.1    Kmetijsko blago iz poglavij 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifne številke 2401, ki se goji ali pobira na ozemlju pogodbenice, se obravnava kot blago s poreklom na ozemlju te pogodbenice, tudi če se goji iz uvoženega semena, čebulic, podlag, potaknjencev, cepičev, sadik, brstov ali drugih živih delov rastlin.

4.2    Kadar za vsebnost sladkorja brez porekla v določenem izdelku veljajo omejitve, se pri izračunu takšnih omejitev upošteva masa sladkorjev iz tarifnih številk 1701 (saharoza) in 1702 (npr. fruktoza, glukoza, laktoza, maltoza, izoglukoza ali invertni sladkor), ki so uporabljeni pri izdelavi končnega izdelka in izdelavi izdelkov brez porekla, ki so vključeni v končni izdelek.

Opomba 5 – Terminologija, ki se uporablja v zvezi z določenimi tekstilnimi izdelki

5.1    Izraz ‚naravna vlakna‘ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

5.2    Izraz ‚naravna vlakna‘ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk od 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk od 5201 do 5203 ter druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk od 5301 do 5305.

5.3    Izrazi ‚tekstilna kaša‘, ‚kemični materiali‘ in ‚materiali za izdelavo papirja‘ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

5.4    Izraz ‚umetna ali sintetična rezana vlakna‘ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

5.5    Tiskanje (v kombinaciji s tkanjem, pletenjem, kvačkanjem, taftanjem ali kosmičenjem) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, konstrukcija ali tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj.

5.6    Tiskanje (kot samostojen postopek) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, konstrukcija, tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj, pri čemer postopek spremljata vsaj dva pripravljalna/končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Opomba 6 – Odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov

6.1    Pri izdelkih s to opombo se za osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi, ki skupaj ne presegajo 15 % skupne mase vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, pogoji v stolpcu 3 ne uporabljajo. (Glej tudi opombi 6.3 in 6.4).

6.2    Vendar se odstopanje iz opombe 6.1 lahko uporablja le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

–svila,

–volna,

–groba živalska dlaka,

–fina živalska dlaka,

–konjska žima,

–bombaž,

–materiali za izdelavo papirja in papir,

–lan,

–konoplja,

–juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

–sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

–kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

–sintetična filamentna vlakna iz polipropilena,

–sintetična filamentna vlakna iz poliestra,

–sintetična filamentna vlakna iz poliamida,

–sintetična filamentna vlakna iz poliakrilonitrila,

–sintetična filamentna vlakna iz poliimida,

–sintetična filamentna vlakna iz politetrafluoretilena,

–sintetična filamentna vlakna iz poli(fenilensulfida),

–sintetična filamentna vlakna iz poli(vinilklorida),

–druga sintetična filamentna vlakna,

–umetna filamentna vlakna iz viskoze,

–druga umetna filamentna vlakna,

–elektroprevodni filamenti,

–sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

–sintetična rezana vlakna iz poliestra,

–sintetična rezana vlakna iz poliamida,

–sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

–sintetična rezana vlakna iz poliimida,

–sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena,

–sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida),

–sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida),

–druga sintetična rezana vlakna,

–umetna rezana vlakna iz viskoze,

–druga umetna rezana vlakna,

–preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne,

–izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema,

–drugi izdelki iz tarifne številke 5605,

–steklena vlakna,

–kovinska vlakna,

–mineralna vlakna.

6.3    Pri izdelkih, ki vsebujejo ‚prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne‘, je za to prejo dovoljeno 20-odstotno odstopanje.

6.4    Pri izdelkih, ki vsebujejo ‚trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema‘, je za ta trak dovoljeno 30-odstotno odstopanje.

Opomba 7 – Druga dovoljena odstopanja pri nekaterih tekstilnih izdelkih

7.1    Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v stolpcu 3 seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna.

7.2    Brez poseganja v opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

7.3    Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63.

Opomba 8 – Opredelitev specifičnih procesov in enostavnih postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki iz poglavja 27

8.1    Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 so ‚specifični procesi‘ naslednji:

(a)    vakuumska destilacija;

(b)    ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)    razbijanje (kreking);

(d)    preoblikovanje (reforming);

(e)    ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)    obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)    polimerizacija;

(h)    alkilacija;

(i)    izomerizacija.

8.2    Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712, so ‚specifični procesi‘ naslednji:

(a)    vakuumska destilacija;

(b)    ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)    razbijanje (kreking);

(d)    preoblikovanje (reforming);

(e)    ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)    obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)    polimerizacija;

(h)    alkilacija;

(i)    izomerizacija;

(j)    samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710: razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(k)    samo za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(l)    samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifičen proces;

(m)    samo za goriva iz tarifne številke ex 2710: atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

(n)    samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710: obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(o)    samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712: izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.

8.3    Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 porekla ne podelijo enostavni postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh postopkov ali podobnih postopkov.

Opomba 9 – Opredelitev specifičnih procesov in preprostih postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki

Opomba 9.1:    Izdelki iz poglavja 30, pridobljeni v pogodbenici z uporabo celičnih kultur, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. ‚Celična kultura‘ je opredeljena kot gojenje človeških, živalskih in rastlinskih celic pod nadzorovanimi pogoji (kot so določene temperature, rastni medij, plinska zmes, pH) zunaj živega organizma.

Opomba 9.2:    Izdelki iz poglavij 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301) 34, 35 (razen 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26): pridobljeni v pogodbenici z uporabo fermentacije, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. ‚Fermentacija‘ je biotehnološki proces, v katerem se za proizvodnjo izdelkov iz poglavij 29 do 39 uporabljajo človeške, živalske ali rastlinske celice, bakterije, kvasovke, glive ali encimi.

Opomba 9.3:    Naslednje spremembe se v skladu s členom 4 štejejo za zadostne za izdelke iz poglavij 28, 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301) 34, 35 (razen: 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26).

·Kemijska reakcija: ‚Kemijska reakcija‘ je proces (vključno z biokemijskim procesom), v katerem nastane molekula z novo strukturo, tako da se intramolekularne vezi pretrgajo in vzpostavijo nove ali da se atomi v molekuli prostorsko prerazporedijo. Kemijska reakcija se lahko izrazi s spremembo ‚številke CAS‘.

Naslednji procesi se ne bi smeli šteti za namene porekla: (a) raztapljanje v vodi ali drugih topilih, (b) izločanje topil vključno z vodo ter (c) dodajanje ali izločanje kristalne vode.
Za kemijsko reakcijo, kot je opredeljena zgoraj, se šteje, da dodeli poreklo.

·Mešanice in zmesi: Za namerno in sorazmerno nadzorovano mešanje (vključno z razprševanjem) materialov, razen dodajanja razredčil, da se ti prilagodijo vnaprej določenim specifikacijam, zaradi česar nastane blago s fizikalnimi ali kemičnimi lastnostmi, ki so pomembne za namene ali uporabe blaga, pri čemer se to razlikuje od surovin, se šteje, da dodeli poreklo.

·Čiščenje: Za čiščenje se šteje, da dodeli poreklo pod pogojem, da se izvaja na ozemlju pogodbenic, pri čemer je izpolnjeno eno od naslednjih meril:

(a)    čiščenje blaga, ki povzroči izločanje vsaj 80 odstotkov vsebnosti obstoječih nečistoč, ali

(b)    zmanjšanje ali odstranjevanje nečistoč, pri čemer nastane blago, ki je primerno za eno ali več od naslednjih uporab:

(i)    farmacevtske, zdravstvene, kozmetične, veterinarske ali prehranske snovi;

(ii)    kemični izdelki in reagenti za analitske, diagnostične ali laboratorijske uporabe;

(iii)    elementi in sestavni deli za uporabo v mikroelektroniki;

(iv)    specializirane optične uporabe;

(v)    biotehnična uporaba (npr. pri gojenju celic, genski tehnologiji ali pri uporabi kot katalizator);

(vi)    prenašalci, ki se uporabljajo v postopku ločevanja, ali

(vii)    pri uporabi na jedrskem področju.

·Sprememba velikosti delcev: Za namerno in nadzorovano spreminjanje velikosti delcev blaga, ki ni zgolj drobljenje ali stiskanje, zaradi česar pridobi blago določeno velikost delcev, opredeljeno porazdelitev velikosti delcev ali opredeljeno površino, ki je pomembna za namene dobljenega blaga in ima različne fizikalne ali kemijske lastnosti od prvotnih surovin, se šteje, da dodeli poreklo.

·Standardni material: Standardni materiali (vključno s standardnimi raztopinami) so pripravki, primerni za analitične, umeritvene ali referenčne uporabe, ki imajo natančne stopnje čistosti ali razmerja, ki jih je potrdil proizvajalec. Za proizvajanje standardnih materialov se šteje, da dodeli poreklo.

·Ločevanje izomerov: Za izolacijo ali ločevanje izomerov iz mešanice izomerov se šteje, da dodeli poreklo.

Priloga II

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Tarifna številka HS

Poimenovanje izdelka

Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, s katero pridobijo status blaga s poreklom

(1)

(2)

(3)

Poglavje 1

žive živali

vse živali iz Poglavja 1 so v celoti pridobljene

Poglavje 2

meso in užitni klavnični proizvodi

izdelava, pri kateri so vse meso in druga užitna drobovina v izdelkih iz tega poglavja v celoti pridobljeni

Poglavje 3

ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni


Poglavje 4

mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni

ex Poglavje 5

proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 0511 91

neužitna ribja jajca in ikre

vsa jajca in ikre so v celoti pridobljene

Poglavje 6

živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni

Poglavje 7

užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni

Poglavje 8

užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni sadje, oreški in lupine agrumov ali melon iz poglavja 8 v celoti pridobljeni

Poglavje 9

kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Poglavje 10

žita

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni

Poglavje 11

proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 8, 10 in 11, tarifnih številk 0701, 0714, 2302 in 2303 ter tarifne podštevilke 0710 10 v celoti pridobljeni

Poglavje 12

oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex Poglavje 13

šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 1302

pektinske snovi, pektinati in pektati

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

Poglavje 14

rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex Poglavje 15

masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

1504 do 1506

masti in olja rib in morskih sesalcev ter njihove frakcije; maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom; druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

1508

olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka

1509 in 1510

oljčno olje in njegove frakcije

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni

1511

palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka

ex 1512

olje iz sončničnih semen in njegove frakcije

– za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

– drugo

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni

1515

druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka

ex 1516

masti in olja rib ter njihove frakcije

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

1520

glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Poglavje 16

izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2, 3 in 16 v celoti pridobljeni.

ex Poglavje 17

sladkorji in sladkorni proizvodi; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

1702

drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel

– kemično čista maltoza in fruktoza

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 1702

– drugo

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1101 do 1108, 1701 in 1703 ne presega 30 % mase končnega izdelka

1704

sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri:

– masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

ali

– vrednost uporabljenega sladkorja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 18

kakav in kakavovi proizvodi; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

ex 1806

čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri:

– masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

ali

– vrednost uporabljenega sladkorja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

1806 10

kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

1901

sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

– ekstrakt slada

– drugo

izdelava iz žit iz poglavja 10

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka

1902

testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri:

– masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in od 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka in

– masa uporabljenih materialov iz poglavij 2, 3 in 16 ne presega 20 % mase končnega izdelka

1903

tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108

1904

pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri:

– masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in od 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka in

– masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

1905

kruh, pecivo, torte, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka

ex Poglavje 20

proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

2002 in 2003

paradižnik, gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni

2006

vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

2007

džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

ex 2008

Proizvodi, razen:

– oreški, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali alkohola

– arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza

– sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

2009

sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

ex Poglavje 21

razna živila; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

2103

– pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica

– gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

2105

sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri:

– individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka

in

– skupna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % mase končnega izdelka

2106

živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka

ex Poglavje 22

pijače, alkoholne tekočine in kis; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10, 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni

2202

vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

2207 in 2208

nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola več ali manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 2207 ali 2208, pri katerih so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10, 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni

ex Poglavje 23

ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

2309

pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali

izdelava, pri kateri:

– so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni,

– masa uporabljenih materialov iz poglavij 10 in 11 in tarifnih številk 2302 in 2303 ne presega 20 % mase končnega izdelka,

– individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka in

– skupna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka

ex Poglavje 24

tobak in izdelani tobačni nadomestki; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa materialov iz tarifne številke 2401 ne presega 30 % skupne mase uporabljenih materialov iz poglavja 24

2401

nepredelan tobak; tobačni odpadki

izdelava, pri kateri so vsi materiali iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljeni

ex 2402

cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tobaka za kajenje iz tarifne podštevilke 2403 19, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih

ex 2403

izdelki, namenjeni vdihavanju s segrevanjem ali na drug način, brez zgorevanja

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih

ex Poglavje 25

sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna

ex 2519

zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit)

Poglavje 26

rude, žlindre in pepeli

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex Poglavje 27

mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 2707

olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vključno z mešanicami naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 2

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2710

olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 3

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2711

naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 4

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2712

vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 5

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2713

naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 6

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 28

anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov;

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 29

organski kemijski proizvodi; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 2901

aciklični ogljikovodiki za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 7  

ali

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 2902

cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo

postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov 8  

ali

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 2905

alkoholati kovin alkoholov iz te tarifne številke in etanola

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905; lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 30

farmacevtski izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Poglavje 31

gnojila

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 32

ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; črnila

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 33

eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 34

mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in ‚zobarski voski‘ ter zobarski preparati na osnovi mavca;

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 35

beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 36

razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 37

proizvodi za fotografske in kinematografske namene

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 38

razni kemijski proizvodi; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 3811

preparati proti klenkanju, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja

–    pripravljeni dodatki za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih mineralov

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 3824 99 in ex 3826 00

biodizel

izdelava, pri kateri je biodizel pridobljen s transesterifikacijo in/ali esterifikacijo ali končno obdelavo z vodikom

Poglavje 39

plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 40

kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 4012

protektirane pnevmatike, polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami, iz gume

protektiranje rabljenih pnevmatik

ex Poglavje 41

surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

4104 do 4106

strojene ali ‚crust‘ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

ponovno strojenje strojenega usnja

ali

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

Poglavje 42

usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 43

naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex 4302

strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno:

–    plošče, križi in podobne oblike

beljenje ali barvanje, vključno z rezanjem in sestavljanjem nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna

–    drugo

izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna

4303

oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tarifne številke 4302

ex Poglavje 44

les in lesni izdelki; lesno oglje; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 4407

les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih

ex 4408

listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstasto spojeni, in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen

prstasto spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih

ex 4410 do ex 4413

okraski in ornamenti, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami

predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

ex 4415

zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa

izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost

ex 4418

–    stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, žagane in klane skodle

–    profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

ex 4421

trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev

izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409

Poglavje 45

pluta in plutasti izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 46

izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 47

celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki)

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 48

papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 49

tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna


ex Poglavje 50

svila; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex 5003

svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani

mikanje ali česanje svilenih odpadkov

5004 do ex 5006

svilena preja in preja iz svilenih odpadkov

( 9 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje brezkončnih umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s predenjem

ali

ekstrudiranje brezkončnih umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s sukanjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5007

tkanine iz svile ali svilenih odpadkov

( 10 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

ex Poglavje 51

volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

5106 do 5110

preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime

( 11 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5111 do 5113

tkanine iz

volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime

( 12 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

ex Poglavje 52

bombaž; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

5204 do 5207

preja in sukanec iz bombaža

( 13 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5208 do 5212

bombažne tkanine

( 14 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

ex Poglavje 53

druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

5306 do 5308

preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken;

papirna preja

( 15 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5309 do 5311

tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje

( 16 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

5401 do 5406

preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov

( 17 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5407 in 5408

tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov

( 18 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

5501 do 5507

umetna in sintetična rezana vlakna

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken

5508 do 5511

preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

( 19 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5512 do 5516

tkanine iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

( 20 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

ex poglavje 56

vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen za:

( 21 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

5601

vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate; tekstilna vlakna, dolga do vključno 5 mm (kosmiči); tekstilni prah in nopki – vlaknati vozlički

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

prevlečenje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

5602

klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano

– iglana klobučevina

( 22 )

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem materiala

lahko se uporabijo:

– filamenti iz polipropilena iz tarifne številke 5402,

– polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali

– prameni iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ali

zgolj oblikovanje netkanega materiala v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken

– drugo

( 23 )

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem materiala

ali

zgolj oblikovanje netkanega materiala v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken

5603

netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran

5603 11 do 5603 14

netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran, iz umetnih ali sintetičnih filamentov

izdelava iz

– smerno ali naključno usmerjenih filamentov
ali

– snovi ali polimerov naravnega ali umetnega ali sintetičnega izvora,

čemur v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil

5603 91 do 5603 94

netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran, razen iz umetnih ali sintetičnih filamentov

izdelava iz

– smerno ali naključno usmerjenih rezanih vlaken

in/ali

– rezane preje naravnega ali umetnega ali sintetičnega izvora,

čemur v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil

5604

gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tarifne številke 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso

– gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom

izdelava iz gumijastih niti ali vrvi, ki niso prekrite s tekstilom

– drugo

( 24 )

predenje naravnih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5605

metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tarifne številke 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino

( 25 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom

5606

Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja

(vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

( 26 )

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem

ali

sukanje v kombinaciji z ovijanjem

ali

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem

Poglavje 57

preproge in druga tekstilna talna prekrivala

( 27 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem

ali

izdelava iz preje iz kokosovega vlakna ali sisala ali jute ali klasična prstanska viskozna preja

ali

taftanje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tehnikami brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo


kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute

ex poglavje 58

specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen za

( 28 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem

ali

taftanje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

5805

ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

5810

vezenina v metraži, trakovih ali motivih

vezenje, pri katerem vrednost vseh uporabljenih materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

5901

tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

5902

kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona

– z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov

tkanje

– drugo

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem

5903

tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902

tkanje v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

5904

linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike

( 29 )

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem ali laminiranjem ali metaliziranjem

kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute

5905

zidne tapete iz tekstilnih materialov:

– impregnirane, premazane, prevlečene ali prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali

tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem

– drugo

( 30 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem ali laminiranjem

ali

tkanje v kombinaciji s tiskanjem

ali tiskanje (samostojni postopek)

5906

gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902

– pleteni ali kvačkani materiali

( 31 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem

ali

pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z gumiranjem

ali

gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

– druge tkanine iz sintetične filamentne preje z vsebnostjo več kot 90 mas. % tekstilnih materialov

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem

– drugo

tkanje, pletenje ali postopek brez tkanja v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem/gumiranjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s tkanjem, pletenjem ali postopkom brez tkanja

ali

gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

5907

tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene

tkanje ali pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali premazovanjem ali impregniranjem ali prevlečenjem

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

tiskanje (samostojen postopek)

5908

stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani

– žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane

izdelava iz cevasto pletenih/kvačkanih plinskih mrežic

– drugo

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka;

5909 do 5911

tekstilni izdelki, primerni za industrijske namene

( 32 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem

ali

tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem

ali

prevlečenje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 60

pleteni ali kvačkani materiali

( 33 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem

ali

pletenje/kvačkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali tiskanjem

ali

kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem

ali

barvanje preje v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem

ali

sukanje ali teksturiranje v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem, pod pogojem, da vrednost uporabljene nesukane/neteksturirane preje ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 61

oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani

– dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko

( 34 )( 35 )

pletenje ali kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

– drugo

( 36 )

predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem

ali

ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem

ali

pletenje in sestava v enem postopku

ex poglavje 62

oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen za:

( 37 )( 38 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek)

ex 6202, ex 6204,

ex 6206, ex 6209

in ex 6211

oblačila za ženske, deklice in dojenčke in oblačilni dodatki za dojenčke, vezeni

( 39 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex 6210 in

ex 6216

ognjeodporna oprema iz tkanin,

prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

( 40 )( 41 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

prevlečenje ali laminiranje, če vrednost uporabljenih neprevlečenih ali nelaminiranih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ex 6212

modrčki, opasniki, stezniki, naramnice, pasovi za nogavice, podveze in podobni izdelki in njihovi deli, pleteni ali kvačkani, dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko

( 42 )( 43 )

pletenje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek)

6213 in 6214

robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki

– vezeni

( 44 )( 45 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ali

sestava, vključno z razrezovanjem tkanine

po tiskanju (samostojen postopek)

– drugo

( 46 )( 47 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

sestava po tiskanju (samostojen postopek)

6217

drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tarifne številke 6212

– vezeni

( 48 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ali

sestava po tiskanju (samostojen postopek)

– ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

( 49 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

prevlečenje ali laminiranje, če vrednost uporabljenih neprevlečenih ali nelaminiranih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

– medvloge za ovratnike in manšete, urezane

izdelava:

– iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in

– pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

– drugo

( 50 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ex poglavje 63

drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

6301 do 6304

odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itn.; zavese, itn.; drugi izdelki za notranjo opremo

– iz klobučevine, iz netkanega tekstila

( 51 )

oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

– drugo

– – vezeni

( 52 )( 53 )

tkanje ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

ali

izdelava iz nevezene tkanine (razen pletene ali kvačkane), če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

– – drugo

( 54 )( 55 )

tkanje ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

6305

vreče in vrečke za pakiranje blaga

( 56 ) ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali pletenjem in sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

6306

ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali kopenska plovila); izdelki za taborjenje

– iz netkanega tekstila

( 57 )( 58 )

oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

– drugo

( 59 )( 60 )

tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine

6307

drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

6308

kompleti, ki so sestavljeni iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno

Vsak sestavni del ali izdelek v kompletu mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Lahko pa se vključijo sestavni deli ali izdelki brez porekla, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

ex poglavje 64

obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406

6406

deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

Poglavje 65

pokrivala in njihovi deli

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

Poglavje 66

dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 67

preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 68

izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 69

keramični izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex poglavje 70

steklo in stekleni izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

7010

baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje, čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ali

rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

7013

stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018)

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex poglavje 71

naravni ali kultivirani biseri, dragi ali poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna

ex 7102, ex 7103 in ex 7104

obdelani dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani)

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka

7106, 7108 in 7110

plemenite kovine:

–    neobdelane

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 7106, 7108 in 7110, ali

elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 ali

zlitje in/ali legiranje plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali čiščenje

–    kot polizdelki ali v obliki prahu

izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin

ex 7107, ex 7109 in ex 7111

kovine, platirane s plemenitimi kovinami, kot polizdelki

izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami

ex poglavje 72

železo in jeklo; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

7207

polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205

7208 do 7212

ploščati vroče valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla

izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207

7213 do 7216

žice in profili, palice, kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206

7217

žica iz železa ali nelegiranega jekla

izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207

7218 91 in 7218 99

polizdelki

izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205

7219 do 7222

ploščato valjani izdelki, palice, kotni profili in drugi profili iz nerjavnega jekla

izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7218

7223

žica iz nerjavnega jekla

izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7218

7224 90

polizdelki

izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205

7225 do 7228

ploščato valjani izdelki, vroče valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel

izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206, 7218 ali 7224

7229

žica iz drugih legiranih jekel

izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7224

ex poglavje 73

izdelki iz železa in jekla; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex 7301

piloti

izdelava iz materialov iz tarifne številke 7207

7302

deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic

izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206

7304, 7305 in 7306

cevi in votli profili iz litega železa

izdelava iz materialov iz tar. št. 7206 do 7212 in 7218 ali 7224

ex 7307

pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov

struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna

7308

konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; vendar se ne smejo uporabiti zvarjeni profili in kotni profili iz tarifne številke 7301

ex 7315

verige zoper drsenje

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 74

baker in bakreni izdelki; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

7403

prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

7408

bakrena žica

izdelava:

-iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in

-pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 75

nikelj in nikljevi izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex poglavje 76

aluminij in aluminijasti izdelki; razen za:

izdelava:

-iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in

-pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

7601

aluminij, surov

izdelava:

-iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in

-pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijastih odpadkov in ostankov

7602

aluminijasti odpadki in ostanki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

ex 7616

izdelki iz aluminija razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj ali tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija

izdelava:

– iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. lahko pa se uporabljajo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vključno tudi neskončni trakovi) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija; in

– pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 78

svinec in svinčeni izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

Poglavje 79

cink in cinkovi izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

Poglavje 80

kositer in kositrni izdelki;

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka

Poglavje 81

druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex poglavje 82

orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8206

orodje iz dveh ali več tarifnih številk 8202 do 8205, v kompletih za prodajo na drobno

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 8202 do 8205; vendar se orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 lahko vstavi v komplet, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna

Poglavje 83

razni izdelki iz navadnih kovin

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 84

jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli, razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8407

batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8408

batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji)

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8425–8430

škripčevja in škripci; vodoravni in navpični vitli; dvigala za velike tovore z majhno dvižno višino

ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in delovna vozila, opremljena z dvigalom

viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo

drugi stroji za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje (npr. dvigala, premične stopnice, transporterji in žičnice)

samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni

drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8431,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8444–8447

stroji za ekstrudiranje (brizganje), izvlačenje, teksturiranje in rezanje umetnih ali sintetičnih tekstilnih filamentov

stroji za pripravljanje tekstilnih vlaken; stroji za predenje, združevanje (dubliranje) ali sukanje in drugi stroji za proizvodnjo tekstilne preje; tekstilni stroji za navijanje (vključno za navijanje votka) in stroji za pripravljanje tekstilne preje za uporabo na strojih iz tarifne številke 8446 ali 8447

tkalski stroji (statve):

pletilni stroji, šivalni prepletilniki in stroji za proizvodnjo ovite preje, tila, čipk, vezenin, pozamenterije, pletenic ali mrež in tafting stroji

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8448,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8456–8465

obdelovalni stroji za obdelavo materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala

centri za strojno obdelavo, stroji, izdelani po principu standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več postajami, za obdelavo kovin

stružnice za odstranjevanje kovin

obdelovalni stroji

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8466,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8470–8472

računski stroji in stroji za snemanje, reprodukcijo in prikazovanje podatkov z računskimi funkcijami žepne velikosti; knjigovodski stroji, frankirni stroji, stroji za izdajanje kart in podobni stroji z vdelanimi računskimi napravami; registrirne blagajne

računalniki – stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov

drugi pisarniški stroji

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8473,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 85

električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke, razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8501–8502

elektromotorji in električni generatorji

električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8503,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8519, 8521

aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka

aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8522,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8525–8528

oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere

radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje

sprejemniki za radiodifuzijo

monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo slike

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8529,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8535–8537

električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih; konektorji za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken; table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8538,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8542 31 do 8542 39

monolitna integrirana vezja

difuzija, pri kateri so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v nepogodbenici,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8544–8548

izolirana žica, kabli (in drugi izolirani električni vodniki), kabli iz optičnih vlaken

ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, za električne namene

električni izolatorji iz kakršnega koli materiala

izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom

odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 86

železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 87

vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen za:

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 45 % cene izdelka franko tovarna

8708

deli in pribor za vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

8711

motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 88

zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 89

ladje, čolni in plavajoče konstrukcije

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ne smejo pa se uporabljati ladijski trupi iz tarifne številke 8906

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 90

optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor, razen za:

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

9001 50

leče za očala iz drugih materialov razen stekla

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri se izvede eden od naslednjih postopkov:

– površinska obdelava polobdelane leče v dokončno obdelano oftalmično lečo z optično korekcijo za vstavitev v okvir za očala,

– prevleka leče glede na ustrezno obdelavo za izboljšanje vida in zagotovitev zaščite uporabnika

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 91

ure in njihovi deli

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 92

glasbila; njihovi deli in pribor

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 93

orožje in strelivo; njuni deli in pribor

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 94

pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 95

igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 96

razni izdelki

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 97

umetniški izdelki, zbirke in starine

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,

Priloga III

Besedilo izjave o poreklu

Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

Albanska različica

Eksportuesi i produkteve të mbuluara nga ky dokument (autorizim doganor Nr. .............. 1) deklaron që përveç rasteve kur tregohet qartësisht ndryshe, këto produkte janë me origjine preferenciale .................... 2

Arabska različica

Bosanska različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br ............. 1) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ...........................................2 preferencijalnog porijekla.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № ....................1) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с .......................................... преференциален произход 2.

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br...............1) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ...........................................2 preferencijalnog podrijetla.

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení .............1) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v ..........................................2

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. ..............................1), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ...........................................2

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. .....................1), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële ................................. oorsprong zijn2.

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No ...................1) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ..........................................2 preferential origin.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti kinnitus nr. ...................1) deklareerib, et need tooted on ...........................................2 sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Ferska različica

Ùtflytarin av vørunum, sum hetta skjal fevnir um (tollvaldsins loyvi nr. .............1) váttar, at um ikki nakað annað er tilskilað, eru hesar vørur upprunavørur ..........................................2.

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o .............1) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja .................................... alkuperätuotteita 2

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière n o ...................1) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ..........................................2

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ......................1) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte ....................................................2Ursprungswaren sind.

Gruzijska različica

Grška različica

Οεξαγωγέαςτωνπροϊόντωνπουκαλύπτονταιαπότοπαρόνέγγραφο (άδειατελωνείουυπ'αριθ. ...................1) δηλώνειότι, εκτόςεάνδηλώνεταισαφώςάλλως, ταπροϊόντααυτάείναιπροτιμησιακήςκαταγωγής .....................................2

Hebrejska različica

Madžarska različica

Ajelenokmánybanszereplő árukexportőre (vámfelhatalmazásiszám: .............1) kijelentem, hogyeltérő egyértelmű jelzéshiányábanaz árukkedvezményes ..........................................2származásúak.

Islandska različica

Útflytjandi framleiðsluvara sem skjal þetta tekur til (leyfi tollyfirvalda nr ..............1), lýsir því yfir að vörurnar séu, ef annars er ekki greinilega getið, af .......................................... fríðindauppruna 2.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ...................1) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale ...........................................2

Latvijska različica

Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas pilnvara Nr. .............1), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no ..........................2

Litovska različica

Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. .............1) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra ..........................................2 preferencinės kilmės prekės.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. .............1) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali ......................2.

Črnogorska različica

Извозникпроизводаобухваћениховомисправом (царинскоовлашћењебр. ..............1) изјављуједасу, осимакојетo другачијеизричитонаведено, овипроизводи ..........................................2преференцијалногпоријекла.

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br .............1) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ...........................................2preferencijalnog porijekla.

Norveška različica

Eksportøren av produktene omfattet av dette dokument (tollmyndighetenes autorisasjons nr .............1) erklærer at disse produktene, unntatt hvor annet er tydelig angitt, har ........................................... preferanseopprinnelse 2.

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr ..............................1) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają ..........................................2preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo assinado, exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira no.......................1), declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial ..........................................2.

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. .......................1) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială ..........................................2.

Srbska različica

Извозникпроизводаобухваћениховомисправом (царинскоовлашћењебр. ..............1) изјављуједасу, осимакојетo другачијеизричитонаведено, овипроизводи ..........................................2преференцијалногпорекла.

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br .............1) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ...........................................2 preferencijalnog porekla.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia .........................1) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v ..........................................2.

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št ...................1) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno ..........................................2poreklo.

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n o ..............1) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial ............................2.

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. .............1) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande .......................................... ursprung2.

Turška različica

İșbu belge (gümrük onay No: ..............1) kapsamındaki maddelerin ihracatçısı aksi açıkça belirtilmedikçe, bu maddelerin ........................................... tercihli menșeli2 maddeler olduğunu beyan eder.

Ukrajinska različica

Експортер продукцiї, на яку поширюється цей документ (митний дозвiл № ..............1), заявляє, що за винятком випадкiв, де цеявно зазначено, цi товари є товарами преференцiйного походження..............2.

Makedonska različica

Извозникот на производите што ги покрива овоj документ (царинскo одобрение бр. .............1) изјавува дека, освен ако тоа не е јасно поинаку назначено, овие производи се со ..........................................2преференцијално потекло.

...................................................................................................................................................(Kraj in datum)3

.....................................................................................................................................................

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)4

   Kadar izjave o poreklu izdela pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave o poreklu ne izdela pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

2 Navesti je treba poreklo izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako ‚CM‘ v dokumentu, na katerem se daje izjava.

3 Ti podatki se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

4 Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.

Priloga IV

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Navodila za tiskanje

1.    Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem giljošo, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi vidno že na prvi pogled.

2.    Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih lahko dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru mora vsak obrazec vsebovati sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Obrazec vsebuje tudi serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.


POTRDILO O GIBANJU BLAGA

1.    Izvoznik (ime, polni naslov, država)

       EUR.1            št.A    000.000

Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.

2.    To potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med

       .......................................................................................

3.    Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna)

   in

       .......................................................................................

(navesti ustrezne države, skupine držav ali ozemlja)

4.    Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov

5.    Namembna država, skupina držav ali ozemlje

6.    Podatki v zvezi s prevozom (navedba neobvezna)

7.    Opombe

8.    Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov 61(1); poimenovanje blaga

9.    Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m³ itd.)

10.    Računi

   (navedba neobvezna)

11. CARINSKA OVEROVITEV

Overjena izjava

Izvozni dokument 62(2)

Obrazec ..................................Št. ….……...

z dne ……………………………………….

Carinski urad .................................……

Država ali ozemlje izdaje ......................        Žig

...................................................................

...................................................................

Kraj in datum ……………......................

...................................................................

……............................................................

(Podpis)

12. IZJAVA IZVOZNIKA

Podpisani izjavljam, da zgoraj poimenovano blago izpolnjuje vse pogoje, potrebne za izdajo tega potrdila.

Kraj in datum ………………........................

..........................................................................

(Podpis)

13. ZAHTEVEK ZA PREVERJANJE, poslati na:

14. REZULTAT PREVERJANJA

Na podlagi izvedenega preverjanja je bilo ugotovljeno, da: (1)

je to potrdilo resnično izdal navedeni carinski urad in

da so podatki, ki jih vsebuje, točni.

to potrdilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev verodostojnosti

in točnosti (glej priložene opombe).

Vložen je zahtevek za preverjanje verodostojnosti in točnosti tega potrdila.

...............................................…………….................................

(Kraj in datum)

                                       Žig

.....................................................……

(Podpis)

.........................................………………………………..

(Kraj in datum)

                                   Žig

.....................................................…

(Podpis)

_____________

(1) Označi ustrezno polje z X.

OPOMBE

1.    Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne podatki prečrtajo in po potrebi dodajo pravilni. Vsako tako spremembo mora potrditi oseba, ki je potrdilo izpolnila, in overiti carinski organ države ali ozemlja izdaje.

2.    Izdelki, navedeni v potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno in pred vsakim izdelkom mora biti zaporedna številka. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljeni prostor mora biti prečrtan, tako da je dodajanje naknadnih podatkov onemogočeno.

3.    Blago mora biti poimenovano v skladu s poslovno prakso in dovolj natančno, da se ga lahko identificira.



ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA

1.    Izvoznik (ime, polni naslov, država)

       EUR.1            št.A    000.000

Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.

2.    Zahtevek za potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med

       .......................................................................................

3.    Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna)

   in

       .......................................................................................

(navesti ustrezne države, skupine držav ali ozemlja)

4.    Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov

5.    Namembna država, skupina držav ali ozemlje

6.    Podatki v zvezi s prevozom (navedba neobvezna)

7.    Opombe

8.    Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov(1); poimenovanje blaga

9.    Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m³ itd.)

10.    Računi

   (navedba neobvezna)

(1) Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite ‚v razsutem stanju‘.


IZJAVA IZVOZNIKA

Podpisani, izvoznik blaga, poimenovanega na prednji strani,

IZJAVLJAM,    da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;

NAVAJAM    okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje:

   

   

   

   

PRILAGAM        naslednje dokazilne listine( 63 ):

   

   

   

   

SE ZAVEZUJEM,    da bom na zahtevo pristojnih organov predložil vsa dodatna dokazila, ki jih ti štejejo kot potrebna za izdajo priloženega potrdila, kot tudi pristajam, če je to potrebno, na kakršen koli pregled mojega knjigovodstva in okoliščin izdelave omenjenega blaga s strani pristojnih organov;

PROSIM    za izdajo priloženega potrdila za to blago.

       .    

(Kraj in datum)

   .    

   (Podpis)

Priloga V

Posebni pogoji v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille

Edini člen

1. Če izdelki izpolnjujejo pravilo o nespreminjanju izdelkov iz člena 14 Dodatka I, se naslednji izdelki štejejo za:

(1) izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:

   (a) izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;

   (b) izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da:

   (i) so bili navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 4 Dodatka I ali da

   (ii) gre za izdelke s poreklom iz pogodbenice uvoznice ali Evropske unije, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6 Dodatka I;

(2) izdelki s poreklom iz pogodbenice izvoznice, razen iz Evropske unije:

   (a) izdelki v celoti pridobljeni v pogodbenici izvoznici;

   (b) izdelki, pridobljeni v pogodbenici izvoznici, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da:

   (i) so bili navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 4 Dodatka I ali da

   (ii) gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali Evropske unije, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6 Dodatka I.

2. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše ime pogodbenice izvoznice ali uvoznice in ‚Ceuta in Melilla‘ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjave o poreklu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah o poreklu.

4. Za uporabo te konvencije v Ceuti in Melilli so pristojni španski carinski organi.

Priloga VI

Izjava dobavitelja

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz [navedite zadevne pogodbenice], uporabljeni v [navedite zadevne pogodbenice] za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(1)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(2)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(2)(3)

Skupna vrednost

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v [navedite zadevne pogodbenice], poreklo iz [navedite zadevne pogodbenice];

3.    je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj [navedite zadevne pogodbenice] v skladu s členom 13 Dodatka I in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj [navedite zadevne pogodbenice](4)

(Kraj in datum)

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1)    Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

   Primer:

   Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(2)    Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

   Primeri:

   Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Alžirije uporablja tkanino, uvoženo iz EU, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz EU v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

   Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(3)    ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v [navedite zadevno pogodbenico].

   Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(4)    ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj [navedite zadevno pogodbenico], vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj [navedite zadevno pogodbenico].

Priloga VII

Dolgoročna izjava dobavitelja

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu in se redno dobavlja …………….(1), izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz [navedite zadevno pogodbenico], uporabljeni v [navedite zadevno pogodbenico] za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(2)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(3)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(3)(4)

Skupna vrednost

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v [navedite zadevno pogodbenico], poreklo iz [navedite zadevno pogodbenico];

3.    je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj [navedite zadevne pogodbenice] v skladu s členom 13 Dodatka I in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj [navedite zadevne pogodbenice](5)

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času

od ……………………………………………..

do ………………………………………………(6)

Zavezujem se, da bom takoj obvestil ……………………………..(1), če ta izjava ne bo več veljavna.

(Kraj in datum)

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1)    Ime in naslov stranke.

(2)    Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

   Primer:

   Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(3)    Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

   Primeri:

   Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Alžirije uporablja tkanino, uvoženo iz EU, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz EU v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

   Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(4)    ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v [navedite zadevno pogodbenico].

   Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(5)    ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj [navedite zadevno pogodbenico], vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj [navedite zadevno pogodbenico].

(6)    Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.


Priloga VIII

Seznam pogodbenic, ki so uporabo člena 7(3) razširile na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.

Pogodbenice, ki uporabljajo to možnost, so navedene spodaj.



Dodatek II

Posebna odstopanja od določb iz Dodatka I

KAZALO

Člen 1

PRILOGA I    Trgovina med državami Evropske unije in državami, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

PRILOGA II    Trgovina med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo

PRILOGA III    Trgovina med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko

PRILOGA IV    Trgovina med Evropsko unijo in Republiko Tunizijo

PRILOGA V    Trgovina med Republiko Turčijo in državami, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

PRILOGA VI    Trgovina med Republiko Turčijo in Kraljevino Maroko

PRILOGA VII    Trgovina med Republiko Turčijo in Republiko Tunizijo

PRILOGA VIII    Trgovina med državami Efte in Republiko Tunizijo

PRILOGA IX    Trgovina v okviru sporazuma o prosti trgovini med Sredozemsko-arabskimi državami (Sporazum iz Agadirja)

PRILOGA X    Trgovina, zajeta v Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki vključuje Republiko Moldavijo in države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije

PRILOGA A    Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA B    Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA C    Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA D    Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA E    Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v državi Efte ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA F    Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v državi Efte ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA G    Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

PRILOGA HDolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Člen 1

1.    V tem dodatku so posebne določbe, ki so bile sprejete pred 1. januarjem 2019 in se uporabljajo med nekaterimi pogodbenicami ter odstopajo od določb iz Dodatka I.

PRILOGA I

Trgovina med državami Evropske unije in državami, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Člen 1

Spodaj navedeni izdelki se izključijo iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I, če:

(a) je končna namembna država Evropska unija in:

(i) so materiali, uporabljeni pri izdelavi teh izdelkov, s poreklom iz katere koli od držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ali

(ii) ti izdelki pridobijo poreklo na podlagi obdelave ali predelave, opravljene v kateri koli od držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

ali

b) če je končna namembna država katera koli od držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, in:

(i) so materiali, uporabljeni pri izdelavi teh izdelkov, s poreklom iz Evropske unije ali

(ii) so ti izdelki pridobili poreklo na podlagi obdelave ali predelave, opravljene v Evropski uniji.

Oznaka KN

Poimenovanje

1704 90 99

drugi sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava

1806 10 30

1806 10 90

čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav

– kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

– – ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

– – ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 20 95

– drugi proizvodi v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg

– – drugo

– – – drugo

1901 90 99

sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

– drugo

– – drugo (razen sladnega ekstrakta)

– – – drugo

2101 12 98

drugi pripravki na osnovi kave

2101 20 98

drugi pripravki na osnovi pravega čaja ali maté čaja

2106 90 59

živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

– drugo

– – drugo

2106 90 98

živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

– drugo (razen beljakovinskih koncentratov in teksturiranih beljakovinskih snovi)

– – drugo

– – – drugo

3302 10 29

mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač

– za uporabo v industriji hrane in pijač

– – za uporabo v industriji pijač

– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače

– – – – z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %

– – – – drugo

– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba

– – – – – drugo



PRILOGA II

Trgovina med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo

Člen 1

Blago, ki je pridobilo poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključi iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija v Evropski uniji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Maroku, Alžiriji ali Tuniziji šteje, kot da je bila opravljena v Evropski uniji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Evropski uniji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Kumulacija v Alžiriji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Evropski uniji, Maroku ali Tuniziji, šteje, kot da je bila opravljena v Alžiriji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Alžiriji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Alžirije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 4

Dokazila o poreklu

1.    Brez poseganja v člen 20(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Evropske unije ali Alžirije, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali iz Alžirije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

2.    Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Alžirije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 5

Izjava dobavitelja

1.    Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v Evropski uniji ali Alžiriji za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz Alžirije, Maroka, Tunizije ali Evropske unije, ki je bilo obdelano ali predelano v teh državah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.    Izjava dobavitelja iz odstavka 1 se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Evropski uniji, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Alžirije in ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

3.    Razen v primerih iz odstavka 4 dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge A na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.    Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Evropski uniji ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi države, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge B in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.    Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.    Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 6

Dokazila

Izjava dobavitelja, ki dokazuje obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v Evropski uniji, Tuniziji, Maroku ali Alžiriji, sestavljena v eni od teh držav, se obravnava kot dokument iz členov 20(3) in 18(3) Dodatka I in člena 5(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Alžirije in izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 7

Hramba izjave dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 8

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge si Evropska unija in Alžirija prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 9

Preverjanje izjav dobavitelja

1.    Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2.    Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.    Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.    Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, navedene v izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu bi se ta izjava dobavitelja lahko upoštevala pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 10

Sankcije

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 11

Proste cone

1.    Evropska unija in Alžirija sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2.    Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Alžirije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravi obdelava ali predelava, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava skladna z določbami te konvencije.

PRILOGA III

Trgovina med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko

Člen 1

Blago, ki je pridobilo poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključi iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija v Evropski uniji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Maroku, Alžiriji ali Tuniziji šteje, kot da je bila opravljena v Evropski uniji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Evropski uniji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Kumulacija v Maroku

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Evropski uniji, Alžiriji ali Tuniziji, šteje, kot da je bila opravljena v Maroku, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Maroku. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Maroka samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 4

Dokazila o poreklu

1.    Brez poseganja v člen 20(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Evropske unije ali Maroka, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Maroka z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

2.    Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Maroka z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 5

Izjava dobavitelja

1.    Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v Evropski uniji ali Maroku za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz Alžirije, Maroka, Tunizije ali Evropske unije, ki je bilo obdelano ali predelano v teh državah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.    Izjava dobavitelja iz odstavka 1 se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Evropski uniji, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Maroka in ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

3.    Razen v primerih iz odstavka 4 dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge A na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.    Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Evropski uniji ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi države, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge B in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.    Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.    Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 6

Dokazila

Izjava dobavitelja, ki dokazuje obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v Evropski uniji, Tuniziji, Maroku ali Alžiriji, sestavljena v eni od teh držav, se obravnava kot dokument iz členov 20(3) in 18(3) Dodatka I in člena 5(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Maroka in izpolnjujejo druge zahteve Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 7

Hramba izjave dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 8

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge si Evropska unija in Maroko prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 9

Preverjanje izjav dobavitelja

1.    Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2.    Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.    Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.    Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, navedene v izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu bi se ta izjava dobavitelja lahko upoštevala pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 10

Sankcije

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 11

Proste cone

1.    Evropska unija in Maroko sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2.    Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Maroka, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravi obdelava ali predelava, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava skladna z določbami te konvencije.



PRILOGA IV

Trgovina med Evropsko unijo in Republiko Tunizijo

Člen 1

Blago, ki je pridobilo poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključi iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija v Evropski uniji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Maroku, Alžiriji ali Tuniziji šteje, kot da je bila opravljena v Evropski uniji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Evropski uniji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Kumulacija v Tuniziji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Evropski uniji, Maroku ali Alžiriji, šteje, kot da je bila opravljena v Tuniziji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Tuniziji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Tunizije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 4

Dokazila o poreklu

1.    Brez poseganja v člen 20(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Evropske unije ali Tunizije, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali iz Tunizije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

2.    Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Tunizije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 5

Izjava dobavitelja

1.    Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v Evropski uniji ali Tuniziji za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz Alžirije, Maroka, Tunizije ali Evropske unije, ki je bilo obdelano ali predelano v teh državah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.    Izjava dobavitelja iz odstavka 1 se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Evropski uniji, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Tunizije in ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

3.    Razen v primerih iz odstavka 4 dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge A na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.    Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Evropski uniji ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi države, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge B in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.    Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.    Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 6

Dokazila

Izjava dobavitelja, ki dokazuje obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v Evropski uniji, Tuniziji, Maroku ali Alžiriji, sestavljena v eni od teh držav, se obravnava kot dokument iz členov 20(3) in 18(3) Dodatka I in člena 5(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Tunizije in izpolnjujejo druge zahteve Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 7

Hramba izjave dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 8

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge si Evropska unija in Tunizija prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 9

Preverjanje izjav dobavitelja

1.    Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2.    Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.    Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.    Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, navedene v izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu bi se ta izjava dobavitelja lahko upoštevala pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 10

Sankcije

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 11

Proste cone

1.    Evropska unija in Tunizija sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2.    Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Tunizije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravi obdelava ali predelava, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava skladna z določbami te konvencije.

PRILOGA V

Trgovina med Republiko Turčijo in državami, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Člen 1

Spodaj navedeni izdelki se izključijo iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I, če:

(a) je končna namembna država Republika Turčija in:

(i) so materiali, uporabljeni pri izdelavi teh izdelkov, s poreklom iz katere koli od držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ali

(ii) ti izdelki pridobijo poreklo na podlagi obdelave ali predelave, opravljene v kateri koli od držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

ali

b) če je končna namembna država katera koli od držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, in:

(i) so materiali, uporabljeni pri izdelavi teh izdelkov, s poreklom iz Republike Turčije ali

(ii) so ti izdelki pridobili poreklo na podlagi obdelave ali predelave, opravljene v Republiki Turčiji.

Oznaka KN

Poimenovanje

1704 90 99

drugi sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava

1806 10 30

1806 10 90

čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav

– kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

– – ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

– – ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 20 95

– drugi proizvodi v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg

– – drugo

– – – drugo

1901 90 99

sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

– drugo

– – drugo (razen sladnega ekstrakta)

– – – drugo

2101 12 98

drugi pripravki na osnovi kave

2101 20 98

drugi pripravki na osnovi pravega čaja ali maté čaja

2106 90 59

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

– drugo

– – drugo

2106 90 98

živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

– drugo (razen beljakovinskih koncentratov in teksturiranih beljakovinskih snovi)

– – drugo

– – – drugo

3302 10 29

mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač

– za uporabo v industriji hrane in pijač

– – za uporabo v industriji pijač

– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače

– – – – z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %

– – – – drugo

– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba

– – – – – drugo

PRILOGA VI

Trgovina med Republiko Turčijo in Kraljevino Maroko

Člen 1

Blago, ki je pridobilo poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključi iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija v Turčiji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Maroku, Alžiriji ali Tuniziji, šteje, kot da je bila opravljena v Turčiji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Turčiji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Kumulacija v Maroku

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Turčiji, Alžiriji ali Tuniziji, šteje, kot da je bila opravljena v Maroku, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Maroku. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Maroka samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 4

Dokazila o poreklu

1.    Brez poseganja v člen 20(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi Turčije ali Maroka, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije ali Maroka z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

2.    Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije ali Maroka z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 5

Izjava dobavitelja

1.    Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v Turčiji ali Maroku za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz Alžirije, Maroka, Tunizije ali Turčije, ki je bilo obdelano ali predelano v teh državah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.    Izjava dobavitelja iz odstavka 1 se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Turčiji, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije ali Maroka in ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

3.    Razen v primerih iz odstavka 4 dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge C na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.    Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Turčiji ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi države, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge D in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.    Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.    Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 6

Dokazila

Izjava dobavitelja, ki dokazuje obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v Turčiji, Tuniziji, Maroku ali Alžiriji, sestavljena v eni od teh držav, se obravnava kot dokument iz členov 20(3) in 18(3) Dodatka I in člena 5(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Turčije ali Alžirije in izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 7

Hramba izjave dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 8

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge si Turčija in Maroko prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 9

Preverjanje izjav dobavitelja

1.    Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2.    Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.    Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.    Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, navedene v izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu bi se ta izjava dobavitelja lahko upoštevala pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 10

Sankcije

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 11

Proste cone

1.    Turčija in Maroko sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2.    Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz Turčije ali Maroka, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravi obdelava ali predelava, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava skladna z določbami te konvencije.

PRILOGA VII

Trgovina med Republiko Turčijo in Republiko Tunizijo

Člen 1

Blago, ki je pridobilo poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključi iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija v Turčiji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Maroku, Alžiriji ali Tuniziji, šteje, kot da je bila opravljena v Turčiji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Turčiji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Kumulacija v Tuniziji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Turčiji, Maroku ali Alžiriji, šteje, kot da je bila opravljena v Tuniziji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Tuniziji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih državah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Tunizije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 4

Dokazila o poreklu

1.    Brez poseganja v člen 20(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi Turčije ali Tunizije, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije ali Tunizije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

2.    Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije ali Tunizije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 5

Izjava dobavitelja

1.    Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v Turčiji ali Tuniziji za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz Alžirije, Maroka, Tunizije ali Turčije, ki je bilo obdelano ali predelano v teh državah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.    Izjava dobavitelja iz odstavka 1 se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Turčiji, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Turčije ali Tunizije in ali izpolnjujejo druge zahteve Dodatka I k tej konvenciji.

3.    Razen v primerih iz odstavka 4 dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge C na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.    Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v Alžiriji, Maroku, Tuniziji ali Turčiji ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi države, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge D in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.    Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.    Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 6

Dokazila

Izjava dobavitelja, ki dokazuje obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v Turčiji, Tuniziji, Maroku ali Alžiriji, sestavljena v eni od teh držav, se obravnava kot dokument iz členov 20(3) in 18(3) Dodatka I in člena 5(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Turčije ali Tunizije in izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I k tej konvenciji.

Člen 7

Hramba izjave dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 8

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge si Turčija in Tunizija prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 9

Preverjanje izjav dobavitelja

1.    Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2.    Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.    Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.    Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, navedene v izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu bi se ta izjava dobavitelja lahko upoštevala pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 10

Sankcije

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 11

Proste cone

1.    Turčija in Tunizija sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje..

2.    Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz Turčije ali Tunizije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravi obdelava ali predelava, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava skladna z določbami te konvencije.

PRILOGA VIII

Trgovina med državami Efte in Republiko Tunizijo

Člen 1

Blago, ki je pridobilo poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključi iz kumulacije, kakor je določena v členu 7 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija v državi Efte

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Tuniziji, šteje, kot da je bila opravljena v državi Efte, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v državi Efte. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih pogodbenicah, se štejejo za izdelke s poreklom iz države Efte samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Kumulacija v Tuniziji

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v državi Efte, šteje, kot da je bila opravljena v Tuniziji, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v Tuniziji. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih pogodbenicah, se štejejo za izdelke s poreklom iz Tunizije samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 4

Dokazila o poreklu

1.    Brez poseganja v člen 20(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države Efte ali Tunizije, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države Efte ali Tunizije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

2.    Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz države Efte ali Tunizije z uporabo kumulacije iz členov 2 in 3 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

Člen 5

Izjava dobavitelja

1.    Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v državi Efte ali Tuniziji za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz Tunizije ali države Efte, ki je bilo obdelano ali predelano v teh državah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.    Izjava dobavitelja iz odstavka 1 se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v Tuniziji ali državi Efte, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države Efte ali Tunizije in ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

3.    Razen v primerih iz odstavka 4 dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge E na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.    Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v Tuniziji ali državi Efte ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi države, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge F in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.    Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.    Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 6

Dokazila

Izjava dobavitelja, ki dokazuje obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v državi Efte ali Tuniziji, sestavljena v eni od teh držav, se obravnava kot dokument iz členov 20(3) in 18(3) Dodatka I in člena 5(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz države Efte ali Tunizije in izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

Člen 7

Hramba izjave dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 5(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 8

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge si države Efte in Tunizija prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 9

Preverjanje izjav dobavitelja

1.    Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2.    Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.    Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.    Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, navedene v izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu bi se ta izjava dobavitelja lahko upoštevala pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 10

Sankcije

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 11

Proste cone

1.    Države Efte in Tunizija sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2.    Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz države Efte ali Tunizije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravi obdelava ali predelava, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava skladna z določbami te konvencije.

PRILOGA IX

Trgovina v okviru sporazuma o prosti trgovini med Sredozemsko-arabskimi državami (Sporazum iz Agadirja)

Izdelki, pridobljeni v državah podpisnicah sporazuma o prosti trgovini med Sredozemsko-arabskimi državami (Sporazum iz Agadirja), iz materialov iz poglavij 1 do 24 harmoniziranega sistema, so izključeni iz diagonalne kumulacije z drugimi pogodbenicami, kadar trgovina za te materiale ni liberalizirana v okviru sporazumov o prosti trgovini, sklenjenimi med končno namembno državo in državo porekla materialov, uporabljenih za izdelavo tega izdelka.

PRILOGA X

Trgovina, zajeta v Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki vključuje Republiko Moldavijo in države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije

Člen 1

Izvzetja iz kumulacije porekla

Izdelki, ki so pridobili poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključijo iz kumulacije, kakor je določena v členu 3 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija porekla

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se obdelava ali predelava, opravljena v Republiki Moldaviji ali državah, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice CEFTA), šteje, kot da je bila opravljena v kateri koli drugi pogodbenici CEFTA, kadar je na pridobljenih izdelkih opravljena nadaljnja obdelava ali predelava v zadevni pogodbenici CEFTA. Kadar so v skladu s to določbo izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih pogodbenicah, se štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice CEFTA samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

Dokazila o poreklu

1. Brez poseganja v člen 16(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice CEFTA, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice CEFTA z uporabo kumulacije iz člena 2 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

2. Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I se lahko sestavi izjava o poreklu, če se lahko zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice CEFTA z uporabo kumulacije iz člena 2 te priloge ter če izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.Člen 4

Izjave dobavitelja

1. Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici CEFTA za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz pogodbenic CEFTA, ki je bilo obdelano ali predelano v teh pogodbenicah in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2. Izjava dobavitelja iz odstavka 1 tega člena se uporablja kot dokazilo o obdelavi ali predelavi zadevnega blaga, opravljeni v pogodbenicah CEFTA, za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenic CEFTA in ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

3. Razen v primerih iz odstavka 4 tega člena dobavitelj sestavi za vsako pošiljko blaga ločeno izjavo dobavitelja na obrazcu iz Priloge G k temu dodatku na listu papirja, priloženem računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4. Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katero se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenicah CEFTA ostala daljše obdobje nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke zadevnega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi pogodbenice CEFTA, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge H k temu dodatku in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5. Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 tega člena morajo biti natipkane ali natisnjene v angleškem jeziku v skladu z določbami nacionalne zakonodaje pogodbenice CEFTA, v kateri se izjava sestavi, in morajo imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6. Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice CEFTA, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 5

Dokazila

Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenicah CEFTA, sestavljena v eni od teh pogodbenic, se obravnava kot dokument iz členov 16(3) in 21(5) Dodatka I in člena 4(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, zajeti v potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi o poreklu lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice CEFTA in izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

Člen 6

Hramba izjav dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, ter dokumente iz člena 4(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 4(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 7

Upravno sodelovanje

Brez poseganja v člena 31 in 32 Dodatka I si pogodbenice CEFTA za zagotovitev pravilne uporabe te priloge prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju verodostojnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobavitelja ter točnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 8

Preverjanje izjav dobavitelja

1. Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice CEFTA, v kateri so bile take izjave upoštevane pri uporabi potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo v verodostojnost dokumenta ali točnost podatkov v njem.

2. Za namene izvajanja določb odstavka 1 tega člena carinski organi pogodbenice CEFTA iz odstavka 1 tega člena vrnejo izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom pogodbenice CEFTA, v kateri je bila izjava sestavljena, ter po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo na to, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja nepravilne.

3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice CEFTA, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4. Carinski organ, ki je zahteval preverjanje, mora biti o rezultatih tega preverjanja obveščen čim prej. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 9

Kazni

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobila preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 10

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

Prepoved iz odstavka 1 člena 14 Dodatka I se ne uporablja v dvostranski trgovini med pogodbenicami CEFTA.

PRILOGA A

Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, uporabljeni v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(1)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(2)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(2)(3)

Skupaj

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji, poreklo iz Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije v skladu s členom 11 Dodatka I k tej konvenciji in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj

Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije(4)

(Kraj in datum)

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo
navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(2) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

Primeri:

Pravilo za oblačila iz ex poglavja določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Alžirije uporablja tkanino, uvoženo iz Evropske unije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(3) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(4) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije.

PRILOGA B

Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v tem dokumentu in se redno dobavlja ………………………………………(1), izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, uporabljeni v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(2)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(3)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(3)(4)

Skupaj

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji, poreklo iz Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije v skladu s členom 11 Dodatka I k tej konvenciji in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj

Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije(5)

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od………………………………………………………………

do………………………………………………………………....(6)

Zavezujem se, da bom takoj obvestil …………………………………………….(1), če ta izjava ne bo več veljavna.

……………………………………

(Kraj in datum)

……………………………………

……………………………………

……………………………………

(Naslov in podpis dobavitelja;

poleg tega mora biti čitljivo

napisano ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1) Ime in naslov stranke.

(2) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(3) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

Primeri:

Pravilo za oblačila iz ex poglavja določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Alžirije uporablja tkanino, uvoženo iz Evropske unije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(4) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Evropski uniji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(5) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj Evropske unije, Alžirije, Maroka ali Tunizije.

(6) Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.

PRILOGA C

Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, uporabljeni v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(1)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(2)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(2)(3)

Skupaj

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji, poreklo iz Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije v skladu s členom 11 Dodatka I k tej konvenciji in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj

Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije(4)

(Kraj in datum)

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo
navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(2) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

Primeri:

Pravilo za oblačila iz ex poglavja določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Tunizije uporablja tkanino, uvoženo iz Turčije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Turčije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(3) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(4) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije.

PRILOGA D

Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v tem dokumentu in se redno dobavlja ………………………………………(1), izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, uporabljeni v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(2)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(3)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(3)(4)

Skupaj

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji, poreklo iz Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije v skladu s členom 11 Dodatka I k tej konvenciji in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj

Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije(5)

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od………………………………………………………………

do………………………………………………………………....(6)

Zavezujem se, da bom takoj obvestil …………………………………………….(1), če ta izjava ne bo več veljavna.

……………………………………

(Kraj in datum)

……………………………………

……………………………………

……………………………………

(Naslov in podpis dobavitelja;

poleg tega mora biti čitljivo

napisano ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1) Ime in naslov stranke.

(2) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(3) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

Primeri:

Pravilo za oblačila iz ex poglavja določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Tunizije uporablja tkanino, uvoženo iz Turčije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Turčije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(4) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Turčiji, Alžiriji, Maroku ali Tuniziji. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(5) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj Turčije, Alžirije, Maroka ali Tunizije.

(6) Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.

PRILOGA E

Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v državi Efte ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v državi Efte ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz države Efte ali Tunizije, uporabljeni v državi Efte ali Tuniziji za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga(1)

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(2)

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(2)(3)

Skupaj

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v državi Efte ali Tuniziji, poreklo iz države Efte ali Tunizije;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj države Efte ali Tunizije v skladu s členom 11 Dodatka I k tej konvenciji in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena

zunaj države Efte ali Tunizije(4)

(Kraj in datum)

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo
navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(2) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

Primeri:

Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Tunizije uporablja tkanino, uvoženo iz države Efte, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz države Efte v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(3) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi Efte ali Tuniziji. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(4) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj države Efte ali Tunizije, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj države Efte ali Tunizije.

PRILOGA F

Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v državi Efte ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v državi Efte ali Tuniziji in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v tem dokumentu in se redno dobavlja ………………………………………(1), izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz države Efte ali Tunizije, uporabljeni v državi Efte ali Tuniziji za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje

dobavljenega blaga(2)

Poimenovanje

uporabljenih materialov

brez porekla

Tarifna številka

uporabljenih materialov

brez porekla(3)

Vrednost

uporabljenih materialov

brez porekla(3)(4)

Skupaj

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v državi Efte ali Tuniziji, poreklo iz države Efte ali Tunizije;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj države Efte ali Tunizije v skladu s členom 11 Dodatka I k tej konvenciji in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena

zunaj države Efte ali Tunizije(5)

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od………………………………………………………………

do………………………………………………………………....(6)

Zavezujem se, da bom takoj obvestil …………………………………………….(1), če ta izjava ne bo več veljavna.

……………………………………

(Kraj in datum)

……………………………………

……………………………………

……………………………………

(Naslov in podpis dobavitelja;

poleg tega mora biti čitljivo

napisano ime osebe, ki izjavo podpiše)

(1) Ime in naslov stranke.

(2) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(3) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.

Primeri:

Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Tunizije uporablja tkanino, uvoženo iz države Efte, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz države Efte v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(4) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi Efte ali Tuniziji. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(5) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj države Efte ali Tunizije, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj države Efte ali Tunizije.

(6) Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.



PRILOGA G

Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz pogodbenic CEFTA, uporabljeni v pogodbenicah CEFTA za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga( 64 )

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla( 65 )

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla( 66 )

Skupna vrednost

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v pogodbenicah CEFTA, poreklo iz pogodbenic CEFTA;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj pogodbenic CETFA v skladu s členom 11 Dodatka I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

………………………………………….

………………………………………….

………………………………………….

………………………………………….

Skupna dodana vrednost, pridobljena

zunaj pogodbenic CEFTA 67

………………………………………….

………………………………………….

………………………………………….

………………………………………….

………………………………………….

(Kraj in datum)

………………………………………….

………………………………………….

………………………………………….

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

PRILOGA H

Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v tem dokumentu in se redno dobavlja ……………………………………… 68 , izjavljam, da:

1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz pogodbenic CEFTA, uporabljeni v pogodbenicah CEFTA za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga( 69 )

Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla

Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla( 70 )

Vrednost uporabljenih materialov brez porekla( 71 )

Skupna vrednost

2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v pogodbenicah CEFTA, poreklo iz pogodbenic CEFTA;

3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj pogodbenic CETFA v skladu s členom 11 Dodatka I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga

Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenic CEFTA 72

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od………………………………………………………………

do……………………………………………………………….. 73 ..

Zavezujem se, da bom takoj obvestil …………………………………………… 74 , če ta izjava ne bo več veljavna.

……………………………………………………….

(Kraj in datum)

………………………………………………………..

………………………………………………………..

………………………………………………………..

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)“

(1)    Pojasnjevalne opombe, ki bodo vključevale opredelitev pojma ‚enostavno sestavljanje‘, bodo pripravile pogodbenice.
(2)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(3)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(4)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(5)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(6)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(7)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(8)    Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(9)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(10)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(11)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(12)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(13)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(14)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(15)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(16)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(17)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(18)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(19)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(20)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(21)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(22)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(23)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(24)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(25)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(26)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(27)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(28)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(29)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(30)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(31)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(32)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(33)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(34)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(35)    Glej uvodno opombo 7.
(36)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(37)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(38)    Glej uvodno opombo 7.
(39)    Glej uvodno opombo 7.
(40)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(41)    Glej uvodno opombo 7.
(42)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(43)    Glej uvodno opombo 7.
(44)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(45)    Glej uvodno opombo 7.
(46)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(47)    Glej uvodno opombo 7.
(48)    Glej uvodno opombo 7.
(49)    Glej uvodno opombo 7.
(50)    Glej uvodno opombo 7.
(51)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(52)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(53)    Glej uvodno opombo 7.
(54)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(55)    Glej uvodno opombo 7.
(56)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(57)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(58)    Glej uvodno opombo 7.
(59)    Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(60)    Glej uvodno opombo 7.
(61) (1) Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite ‚v razsutem stanju‘.
(62) (2) Izpolnite samo, če to zahtevajo predpisi izvozne države ali ozemlja.
(63)    Na primer: uvozne listine, potrdila o gibanju blaga, računi, izjave proizvajalca itd., ki se nanašajo na v izdelavi uporabljene izdelke ali na v enakem stanju ponovno izvoženo blago.
(64)    Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.
Primer:
Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.
(65)    Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.
Primeri:
Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Srbije uporablja tkanino, uvoženo iz Črne gore, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Črne gore v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.
(66)    ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v eni od pogodbenic CEFTA. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.
(67)    ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenic CEFTA, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj pogodbenic CEFTA.
(68)    Ime in naslov stranke.
(69)    Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti. Primer:
Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.
(70)    Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.
Primeri:
Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Srbije uporablja tkanino, uvoženo iz Črne gore, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Črne gore v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati. Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.
(71)    ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v eni od pogodbenic CEFTA.
Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.
(72)    ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenic CEFTA, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj pogodbenic CEFTA.
(73)    Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.
(74)    Ime in naslov stranke.