EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.9.2019
COM(2019) 424 final
PRILOGA
k
predlogu SKLEPA SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru za pravila o poreklu, ustanovljenem s Sporazumom o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), ki je priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu
Povečanje preglednosti v nepreferencialnih pravilih o poreklu
_______________
Članice Svetovne trgovinske organizacije,
v želji zagotoviti, da pravila o poreklu sama po sebi ne povzročajo omejevalnih, izkrivljajočih ali motečih učinkov na mednarodno trgovino;
v želji zagotoviti, da se pravila o poreklu pripravljajo in izvajajo nepristransko, pregledno, predvidljivo, dosledno in nevtralno;
ob spoznanju, da jasna in predvidljiva pravila o poreklu in izvajanje teh pravil pomagajo tokovom mednarodne trgovine;
ob spoznanju, da je zaželeno zagotoviti preglednost zakonov, predpisov in praks v zvezi s pravili o poreklu;
v želji dopolniti obveznosti obveščanja iz člena 5 Sporazuma o pravilih o poreklu;
ob potrditvi, da povečanje preglednosti zakonov, predpisov in praks v zvezi s pravili o poreklu prispeva k zmanjšanju stroškov izpolnjevanja obveznosti gospodarskih subjektov, ki se želijo vključiti v globalne vrednostne verige, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij;
sprejmejo v zvezi s pravili o poreklu naslednje:
1.Da je zaželeno ohraniti in spodbujati visoko raven preglednosti in medsebojnega razumevanja obstoječih pravil o poreklu in povezanih zahtev glede dokumentacije, ki jih uporabljajo članice STO. Pravila o poreklu se razumejo kot pravila, ki spadajo v področje uporabe člena 1 Sporazuma o pravilih o poreklu.
2.Da se poveča preglednost in spodbudi boljše razumevanje pravil o poreklu, članice uradno obvestijo sekretariat STO v skladu s Prilogo 1 k temu sklepu o pravilih o poreklu, ki jih uporabljajo pri uporabi obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu s členi I, II, III, XI in XIII GATT 1994.
3.Članice se spodbuja, naj izpolnijo predlogo za uradno obvestilo iz Priloge 1, ko obveščajo sekretariat STO o vseh drugih pravilih o poreklu, ki jih uporabljajo za uporabo drugih nepreferencialnih instrumentov trgovinske politike, kot so določeni v členu 1.2 Sporazuma o pravilih o poreklu.
4.Poleg tega članice v skladu s Prilogo 2 opišejo svoje prakse glede izdajanja potrdil o poreklu in drugih obveznih dokumentarnih dokazil o poreklu za nepreferencialne namene, ki so bili sporočeni v skladu s Prilogo 1 1 . Članice, ki poročajo, da ne izvajajo pravil o poreklu v skladu s Prilogo 1, vseeno izpolnijo Prilogo 2.
5.Uradna obvestila v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega sklepa se predložijo najpozneje eno leto po sprejetju tega sklepa.
6.Sekretariat STO javno objavi informacije, sporočene v skladu s tem sklepom.
7.Vsaka članica v okviru svojih razpoložljivih virov vzpostavi ali vzdržuje eno ali več informacijskih točk, ki bodo odgovarjale na razumna vprašanja vlad, trgovcev in drugih zainteresiranih strani o zadevah v zvezi s pravili o poreklu in povezanimi zahtevami glede dokumentacije ter zagotavljale zahtevane obrazce in dokumente 2 . Članice sekretariatu STO sporočijo kontaktne podatke svojih informacijskih točk v skladu s Prilogo 1. Najmanj razvite članice imajo dve leti časa, da te informacije sporočijo sekretariatu STO.
8.Članice si prizadevajo navesti pravno podlago, spletišča, obrazložitvene dokumente ali katere koli druge dokumente v uradnem jeziku STO.
9.Članice, ki uvajajo vsebinske spremembe svojih pravil o poreklu in povezanih zahtev glede dokumentacije, ki so jih sporočile v skladu s tem sklepom, o teh spremembah nemudoma uradno obvestijo sekretariat STO v skladu s tem sklepom.
10.Odbor za pravila o poreklu preuči obstoječa pravila o poreklu in z njimi povezane zahteve glede dokumentacije na podlagi informacij, sporočenih v skladu s tem sklepom, da bi lahko opredelil prakse, ki olajšujejo trgovino, in spodbujal njihovo mednarodno razširjanje.
11.Na zahtevo je treba članicam v razvoju in najmanj razvitim članicam zagotoviti pomoč sekretariata STO pri izvajanju določb tega sklepa.
12.Ta sklep v ničemer ne vpliva na pravice in obveznosti članic iz člena 5 Sporazuma o pravilih o poreklu ali člena 1 sporazuma o olajševanju trgovine.
13.Ta sklep, zlasti odstavka 2 in 3, je treba pregledati tri leta po njegovem sprejetju, nato pa po potrebi, da se dodatno izboljša preglednost nepreferencialnih pravil o poreklu, kot je ustrezno.
PRILOGA 1
PREDLOGA ZA URADNO OBVESTILO O NEPREFERENCIALNIH PRAVILIH O POREKLU
Članica lahko Prilogo 1 kopira tolikokrat, kot se ji zdi potrebno.
I. OSNOVNE INFORMACIJE
|
1) |
Članica, ki predloži obvestilo: |
||||
|
2) |
Informacijska točka: (če je mogoče, navedite naslednje kontaktne podatke: ime, tel., e-naslov, spletišče) |
||||
|
3) |
Ali nepreferencialna pravila o poreklu veljajo? |
□ |
Da |
□ |
Ne* |
|
* Če ste odgovorili nikalno, naslednjih vprašanj te priloge ni treba izpolniti. |
|||||
|
4) |
Navedite, kateri instrumenti trgovinske politike uporabljajo ta nepreferencialna pravila o poreklu (glej člen 1.2 Sporazuma o pravilih o poreklu): |
||||
|
5) |
Datum začetka veljavnosti ali kakršne koli vsebinske spremembe: |
||||
|
6) |
Datum poteka veljavnosti, če je ustrezno: |
||||
|
7) |
Vladni ali nevladni organi, pristojni za upravo: |
||||
|
8) |
Internetna povezava do zakonodaje in vseh drugih obrazložitvenih dokumentov, če je ustrezno: |
||||
|
9) |
Morebitne pripombe: |
||||
II. UPORABA NEPREFERENCIALNIH PRAVIL O POREKLU
|
10) |
Ali se nepreferencialna pravila o poreklu uporabljajo za uvoz? |
□ |
Da |
□ |
Ne |
|
11) |
Ali se nepreferencialna pravila o poreklu uporabljajo za izvoz? |
□ |
Da |
□ |
Ne |
|
12) |
Pravilo de minimis za uporabo nepreferencialnih pravil o poreklu: |
□ |
Da |
□ |
Ne |
|
Če ste odgovorili pritrdilno, navedite prag de minimis in navedite ustrezno pravno podlago, ki se uporablja za vprašanja od 10 do 12: |
|||||
III. MERILA ZA DOLOČITEV BISTVENE OBDELAVE ALI PREDELAVE ZA OCENJEVANJE POREKLA BLAGA
|
13) |
Splošna merila, če se uporabljajo za vse proizvode: |
|
|
14) |
Pravila o poreklu za določene proizvode, kjer je to primerno: |
|
|
15) |
Opredelitev materiala brez porekla in materiala s poreklom, če obstaja: |
|
|
16) |
Seznam minimalnih postopkov, ki ne zagotavljajo porekla, če obstajajo: |
|
|
17) |
Preostala pravila, če obstajajo: |
|
|
18) |
Kakršne koli druge informacije, za katere članica meni, da so potrebne (po potrebi navedite internetno povezavo): |
IV. PREDHODNA STALIŠČA
|
Ali so bila izdana predhodna stališča o poreklu blaga 3 ? |
|
||||
|
Organ, pristojen za izdajanje predhodnih stališč (o poreklu): |
|||||
|
Navodila za vlogo za predhodno stališče: |
|||||
|
Internetna povezava do zakonodaje in vse druge ustrezne pravne podlage: |
PRILOGA 2
PREDLOGA ZA URADNO OBVESTILO O ZAHTEVAH GLEDE DOKUMENTACIJE, KI SE NANAŠAJO NA
NEPREFERENCIALNA PRAVILA O POREKLU
|
1) |
Ali obstajajo obvezne zahteve za certifikat in/ali katero koli drugo obvezno dokumentarno dokazilo o poreklu blaga za uvoz? |
□ |
Da |
□ |
Ne** |
|
2) |
Ali obstajajo obvezne zahteve za potrdilo in/ali katero koli drugo obvezno dokumentarno dokazilo o poreklu blaga za izvoz? |
□ |
Da |
□ |
Ne** |
|
3) |
Ali obstaja standardizirana ali predpisana oblika in/ali vsebina potrdila in/ali katerega koli drugega obveznega dokumentarnega dokazila o poreklu? Če ste odgovorili pritrdilno, priložite kopijo ali navedite ustrezne podrobnosti v Dodatku k tej prilogi. |
Da Ne ** Če ste na prvi dve vprašanji odgovorili nikalno, naslednjih vprašanj te priloge ni treba izpolniti. |
|||
|
4) |
Če se to zahteva le v posebnih okoliščinah, opišite primere, za katere se zahteva potrdilo (ali druga obvezna dokumentarna dokazila o poreklu), in ustrezno obliko (predpisan obrazec ali drugo). |
||||
|
5) |
Če so obvezne zahteve za potrdilo in/ali katera koli druga obvezna dokumentarna dokazila o poreklu omejeni na nekatere proizvode, navedite zadevna poglavja HS in ustrezno obliko (predpisan obrazec ali drugo). |
||||
|
6) |
Izjeme od obveznih zahtev za predložitev potrdila in/ali katerega koli drugega obveznega dokumentarnega dokazila o poreklu (npr. pošiljke majhne vrednosti, poštne pošiljke, ...). |
||||
|
7) |
Vladni ali nevladni organi, zadolženi za izdajo potrdila in/ali katerih koli drugih obveznih dokumentarnih dokazil o poreklu, če obstajajo. |
||||
|
8) |
Navedite ustrezno pravno podlago, ki velja za vprašanja 1 do 7. |
||||
PRILOGA 2 – DODATEK
Priložite predpisani obrazec in/ali internetno povezavo do predpisanega obrazca potrdila o poreklu (ali drugega obveznega dokumentarnega dokazila o poreklu), če je primerno.
__________
To ne vpliva na druga dokazila o poreklu, ki jih lahko zahtevajo pristojni organi za namene nadzora.
Razume se, da je lahko ta informacijska točka ista kot točka, ki je bila vzpostavljena ali vzdrževana v skladu s členom 1.3 (informacijske točke) sporazuma o olajševanju trgovine, in članicam ni treba zagotoviti več informacij ali predložiti več obrazcev in dokumentov, kot jih zajema sporazum o olajševanju trgovine.
Kot je opredeljeno v členu 2(h) Sporazuma o pravilih o poreklu in členu 3 sporazuma o olajševanju trgovine.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.9.2019
COM(2019) 424 final
2019/0200(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru za pravila o poreklu, ustanovljenem s Sporazumom o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), ki je priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru za pravila o poreklu, ustanovljenem s Sporazumom o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), ki je priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu, v zvezi s predvidenim sprejetjem sporočila o povečanju preglednosti pri nepreferencialnih pravilih o poreklu.
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum o pravilih o poreklu blaga
Cilj Sporazuma o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), ki je priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je zagotoviti, da nepreferencialna pravila o poreklu blaga ne ustvarjajo nepotrebnih ovir za trgovino in so namenjena usklajevanju pravil o poreklu na mednarodni ravni, razen pravil o poreklu, ki se nanašajo na dodelitev tarifnih preferencialov. Do zaključka usklajevalnega programa bi morale pogodbenice zagotoviti, da so njihova pravila o poreklu pregledna; da nimajo omejevalnih, izkrivljajočih ali motečih učinkov na mednarodno trgovino; da se upravljajo dosledno, enotno, nepristransko in razumno ter da temeljijo na pozitivnem standardu. Sporazum je začel veljati 1. januarja 1995.
Evropska unija je pogodbenica Sporazuma 1 . Vse države članice so tudi pogodbenice Sporazuma.
2.2.Odbor za pravila o poreklu
Odbor za pravila o poreklu je bil ustanovljen v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) in je na voljo članicam STO. Sestane se vsaj enkrat letno in pregleda izvajanje in delovanje Sporazuma o pravilih o poreklu blaga. Delo Odbora je bilo osredotočeno predvsem na usklajevanje nepreferencialnih pravil o poreklu. Pogajanja niso bila zaključena in članice STO trenutno uporabljajo nacionalna pravila o poreklu za nepreferencialne namene. V zadnjem času se je začelo delo v zvezi s preferencialnimi pravili o poreklu, zlasti tistimi, ki se uporabljajo v okviru trgovinskih preferencialov za najmanj razvite države. Odločitve v Odboru se običajno sprejemajo soglasno.
2.3.Predvideni akt Odbora za pravila o poreklu
Odbor za pravila o poreklu bo [datum] na svojem letnem zasedanju sprejel sporočilo 2 o povečanju preglednosti pri nepreferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
Namen predvidenega akta je povečati preglednost zakonov, predpisov in praks v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu ter dopolniti obveznosti obveščanja iz člena 5 Sporazuma o pravilih o poreklu blaga.
Niti Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije niti Sporazum o pravilih o poreklu blaga ne obravnavata pravnega statusa aktov, ki jih sprejmejo odbori STO. Zavezujoča narava predvidenega akta se določi glede na besedilo navedenega akta. Ob upoštevanju besedila sporočila o povečanju preglednosti pri nepreferencialnih pravilih o poreklu bo predvideni akt postal zavezujoč za pogodbenice.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Nepreferencialna pravila o poreklu so tista pravila, ki se uporabljajo brez kakršnega koli trgovinskega preferenciala, tj. kadar se trgovina izvaja po načelu države z največjimi ugodnostmi. Poleg tega lahko nekateri ukrepi trgovinske politike, kot so kvote, protidamping ali označevanje porekla, zahtevajo določitev porekla na podlagi uporabe nepreferencialnih pravil o poreklu.
V skladu s členom 5 Sporazuma o pravilih o poreklu blaga je morala vsaka članica STO v določenem roku od začetka veljavnosti Sporazuma STO sekretariat STO obvestiti o svojih pravilih o poreklu, sodnih odločitvah in upravnih sklepih, ki se splošno uporabljajo v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu, ki veljajo na ta datum. Evropska unija je sekretariatu STO sporočila zahtevane informacije.
Članice STO so se v Sporazumu o pravilih o poreklu blaga dogovorile, da se bodo pogajale o usklajenih nepreferencialnih pravilih o poreklu. Vendar ta pogajanja niso bila zaključena in članice STO trenutno uporabljajo nacionalna pravila o poreklu za nepreferencialne namene. Zato se za uvoz in/ali izvoz uporabljajo različna nepreferencialna pravila o poreklu, odvisno od zadevnih članic STO. Poleg tega vse članice STO ne uporabljajo posebne zakonodaje v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu. V Uniji so ta pravila določena v členih 59 do 61 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije 3 .
Da bi se izognili nepotrebnim oviram pri trgovanju zaradi raznolikosti in številnosti nepreferencialnih pravil o poreklu, ki jih je treba uporabljati, je bila ustanovljena manjša delovna skupina iz zastopnikov Odbora za pravila o poreklu, da bi se raziskali načini za izboljšanje preglednosti v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu. Evropska unija je sodelovala v tej manjši delovni skupini in na konstruktiven način prispevala k predvidenemu aktu. Razprave so se nadaljevale na sestankih Odbora za pravila o poreklu marca in maja 2019. Usklajevanje z državami članicami je bilo zagotovljeno prek delegacij držav članic v STO in prek Sekcije za poreklo skupine strokovnjakov za carino.
Glede na to, da jasna in predvidljiva pravila o poreklu lajšajo tokove mednarodne trgovine, je namen predvidenega akta povečati preglednost zakonov, predpisov in praks v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu in dopolniti obveznosti obveščanja iz člena 5 Sporazuma o pravilih o poreklu blaga.
Predvideni akt določa obvezno obveščanje vseh članic STO o svojih nepreferencialnih pravilih o poreklu, ki se uporabljajo za namene uporabe obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu s členi I, II, III, XI in XIII GATT 1994. Določa tudi prostovoljno obveščanje o nepreferencialnih pravilih o poreklu, ki se uporabljajo za vse druge namene, ki jih zajema člen 1.2 Sporazuma o pravilih o poreklu blaga (protidampinške in izravnalne dajatve v skladu s členom VI GATT 1994, zaščitni ukrepi iz člena XIX GATT 1994, zahteve za označevanje porekla v skladu s členom IX GATT 1994, količinske omejitve ali tarifne kvote, pravila o poreklu, ki se uporabljajo za javna naročila in trgovinske statistike). Poleg tega predvideni akt vsebuje obveznost obveščanja članic STO o morebitnih potrdilih o nepreferencialnem poreklu, ki so obvezna pri izvajanju uvoznih ali izvoznih transakcij. Obveščanje se izvede s predlogami, ki so priložene predvidenemu aktu.
Predvideni akt ustvarja dodatne obveznosti obveščanja poleg tistih, ki so navedene v členu 5 Sporazuma o pravilih o poreklu blaga.
Zato je potrebno stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru za pravila o poreklu.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 4 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Odbor za pravila o poreklu je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994).
Akt, k sprejetju katerega se poziva Odbor za pravila o poreklu, je akt s pravnim učinkom. Niti Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije niti Sporazum o pravilih o poreklu blaga ne obravnavata pravnega statusa aktov, ki jih sprejme Odbor za pravila o poreklu. Zavezujočo naravo predvidenega akta je zato treba določiti glede na besedilo navedenega akta. Ob upoštevanju besedila sporočila o povečanju preglednosti pri nepreferencialnih pravilih o poreklu se šteje, da ima predvideni akt pravne učinke.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207 PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 207 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Objava predvidenega akta
Ni relevantno.
2019/0200 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru za pravila o poreklu, ustanovljenem s Sporazumom o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), ki je priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 207(3) in prvega odstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sporazum o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), ki je priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je Unija sklenila s Sklepom Sveta 94/800/ES 5 , veljati pa je začel 1. januarja 1995.
(2)Člen 4 Sporazuma ustanavlja Odbor za pravila o poreklu.
(3)Odbor za pravila o poreklu bo na svojem zasedanju/sestanku dne [datum] sprejel sporočilo z naslovom „Povečanje preglednosti pri nepreferencialnih pravilih o poreklu“.
(4)Primerno je določiti stališče, ki se zastopa v imenu Unije v Odboru za pravila o poreklu, ker bo sporočilo zavezujoče za Unijo.
(5)Namen predlaganega stališča, ki se zastopa v imenu Unije, je povečati preglednost zakonov, predpisov in praks v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu, in sicer s pravili o obveznem ali prostovoljnem obveščanju članic STO o njihovih nepreferencialnih pravilih o poreklu, pri čemer se uporabijo standardizirane predloge. To bo privedlo do jasnejših in predvidljivejših pravil o poreklu in bo olajšalo tokove mednarodne trgovine –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanju/sestanku Odbora za pravila o poreklu, temelji na osnutku akta Odbora za pravila o poreklu, ki je priložen temu sklepu.
Predstavniki Unije se lahko dogovorijo o manjših redakcijskih spremembah osnutka akta glede na razvoj na prihodnjih sestankih Odbora za pravila o poreklu po posvetovanju z državami članicami ali med usklajevalnimi sestanki na kraju samem brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik