EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.4.2019
COM(2019) 171 final
2019/0090(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.4.2019
COM(2019) 171 final
2019/0090(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 15. aprila 2008. Zadnji protokol k Sporazumu je začel veljati 24. novembra 2014 in prenehal veljati 23. novembra 2017.
Komisija je na podlagi ustreznih pogajalskih smernic 1 opravila pogajanja z vlado Republike Gvineje Bissau za sklenitev novega protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau 2 . Po koncu pogajanj je bil 15. novembra 2018 parafiran nov protokol. Protokol zajema petletno obdobje od datuma začetka njegove začasne uporabe, to je od datuma njegovega podpisa, kot je navedeno v členu 16 Protokola.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
V skladu s prednostnimi nalogami prenovljene ribiške politike 3 novi protokol plovilom Unije zagotavlja ribolovne možnosti v vodah Gvineje Bissau na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in ob upoštevanju priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku. Pri novem protokolu se upoštevajo rezultati ocene zadnjega protokola (2014–2017) in v prihodnost usmerjene ocene smotrnosti sklenitve novega protokola. Obe oceni so izvedli zunanji strokovnjaki. Protokol bo Evropski uniji in Republiki Gvineji Bissau prav tako omogočil tesnejše sodelovanje pri spodbujanju odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v vodah Gvineje Bissau ter podprl prizadevanja Gvineje Bissau za razvoj njenega modrega gospodarstva, kar je v interesu obeh pogodbenic.
Protokol določa ribolovne možnosti za naslednje kategorije:
(a)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic;
(b)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev;
(c)plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib;
(d)zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom;
(e)plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami.
Za prve tri kategorije so ribolovne možnosti za prvi dve leti izražene v ribolovnem naporu (BRT), za zadnja tri leta pa v omejitvi ulova (TAC).
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Pogajanja o novem protokolu k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Gvinejo Bissau so del zunanjega delovanja EU v zvezi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Pri teh pogajanjih se upoštevajo zlasti cilji Unije s področja spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Izbrana pravna podlaga je Pogodba o delovanju Evropske unije, ki v členu 43(2) določa skupno ribiško politiko, v členu 218(6)(a)(v) pa zadevno fazo postopka za pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ter njihovo sklenitev.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije.
•Sorazmernost
Predlog je sorazmeren s ciljem vzpostavitve pravnega, okoljskega, gospodarskega in socialnega okvira za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki jih izvajajo plovila Unije v vodah tretjih držav, kot je določeno v členu 31 uredbe o skupni ribiški politiki. Predlog je skladen z navedenimi določbami in prav tako z določbami glede finančne pomoči tretjim državam iz člena 32 navedene uredbe.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Komisija je leta 2016 izvedla naknadno oceno sedanjega protokola k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau ter predhodno oceno morebitne obnovitve protokola. Ugotovitve ocene so predstavljene v ločenem delovnem dokumentu 4 .
Z oceno je bilo ugotovljeno, da je sektor EU za ribolov tuna močno zainteresiran za ribolov v Gvineji Bissau in da bi obnovitev protokola pripomogla k okrepitvi spremljanja in nadzora ter boljšemu upravljanju ribištva v regiji.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
V okviru ocene so bila opravljena posvetovanja z državami članicami, predstavniki sektorja, mednarodnimi organizacijami civilne družbe ter ribiško upravo in civilno družbo Gvineje Bissau. Posvetovanja so potekala tudi v okviru Svetovalnega sveta za ribolov v oddaljenih vodah.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predhodno in naknadno oceno je za Komisijo v skladu s členom 31(10) uredbe o skupni ribiški politiki opravil neodvisni svetovalec.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Letni finančni prispevek Evropske unije je 15 600 000 EUR in temelji na:
a) letnem znesku za dostop do ribolovnih virov za kategorije iz Protokola v višini 11 600 000 EUR na leto za celotno obdobje veljavnosti Protokola;
b) podpori razvoju sektorske ribiške politike in modrega gospodarstva Gvineje Bissau v višini 4 000 000 EUR na leto za celotno obdobje veljavnosti Protokola. Ta podpora je v skladu s cilji nacionalne politike trajnostnega upravljanja ribolovnih virov na celinskih in pomorskih ribolovnih območjih za celotno obdobje veljavnosti Protokola.
Letni znesek za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil je določen v letnem proračunskem postopku, vključno z vrstico za rezervo za protokole, ki še ne začnejo veljati v začetku leta 5 .
2019/0090 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6)(a)(v) in členom 218(7) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 6 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Svet je 17. marca 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 241/2008 7 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) 8 ; Sporazum, ki je začel veljati 15. aprila 2008, je bil nato samodejno podaljšan in še vedno velja.
(2)Zadnji protokol k Sporazumu je prenehal veljati 23. novembra 2017.
(3)Komisija je v imenu Evropske unije s pogajanji dosegla dogovor o novem protokolu o izvajanju Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Po zaključku pogajanj je bil Protokol parafiran 15. novembra 2018.
(4)V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/... 9 je bil Protokol podpisan [vstaviti datum podpisa].
(5)Protokol se uporablja začasno od datuma njegovega podpisa.
(6)Cilj Protokola je Evropski uniji in Republiki Gvineji Bissau omogočiti tesnejše sodelovanje pri spodbujanju trajnostne ribiške politike, odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v vodah Gvineje Bissau in prizadevanj Gvineje Bissau za razvoj modrega gospodarstva.
(7)Protokol bi bilo treba odobriti v imenu Unije.
(8)Člen 10 Sporazuma ustanavlja skupni odbor, odgovoren za spremljanje njegovega izvajanja. Skupni odbor lahko poleg tega v določenih primerih odobri spremembe Protokola. Da bi olajšali odobritev takšnih sprememb, je treba pod posebnimi pogoji Komisijo pooblastiti, da jih odobri po poenostavljenem postopku –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024) (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri v imenu Unije.
Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu kot Priloga I.
Člen 2
V skladu z določbami in pogoji iz Priloge II k temu sklepu je Komisija pooblaščena, da v imenu Unije odobri spremembe Protokola, ki jih sprejme skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 Sporazuma.
Člen 3
Predsednik Sveta imenuje osebe, pooblaščene, da v imenu Unije posredujejo uradno obvestilo iz člena 17 Protokola, s čimer je izražena privolitev Unije, da jo ta protokol zavezuje.
Člen 4
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.4.2019
COM(2019) 171 final
PRILOGI
k predlogu
SKLEPA SVETA
o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024)
PRILOGA 1
PROTOKOL O IZVAJANJU SPORAZUMA O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO GVINEJO BISSAU
(2019–2024)
Člen 1
Obdobje uporabe in ribolovne možnosti
V skladu s členom 5 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju se plovilom Evropske unije dodelijo naslednje ribolovne možnosti:
1.V prvem in drugem letu uporabe tega protokola so ribolovne možnosti izražene kot sistem ribolovnega napora (v brutoregistrskih tonah = BRT) v skladu z naslednjimi pogoji:
–pridnene vrste (raki, glavonožci in ribe) in male pelagične vrste:
(a)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 3 700 BRT na leto;
(b)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev: 3 500 BRT na leto;
(c)plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 15 000 BRT na leto;
–izrazito selivske vrste (vrste iz Priloge 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982), razen družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cethorinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharinus falciformis in Carcharinus longimanus:
(a)zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom: 28 plovil;
(b)plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami: 13 plovil.
2.Od tretjega leta uporabe tega protokola so ribolovne možnosti izražene z omejitvami ulova na vrsto (celotni dovoljeni ulov) v skladu z naslednjimi pogoji:
–pridnene vrste (raki, glavonožci in ribe) in male pelagične vrste:
(a)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 2 500 ton na leto;
(b)zamrzovalna plovila in plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic: 11 000 ton na leto;
(c)zamrzovalna plovila in plovila z vlečno mrežo za ribolov glavonožcev: 1 500 ton na leto;
(d)plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 18 000 ton na leto;
–izrazito selivske vrste (vrste iz Priloge 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982), razen družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cethorinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharinus falciformis in Carcharinus longimanus:
(a)zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom: 28 plovil;
(b)plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami: 13 plovil.
3.Sočasno s prehodom s sistema upravljanja glede na ribolovni napor (v BRT) na sistem glede na omejitve ulova (celotni dovoljeni ulov) se bo uporabljal sistem elektronskega poročanja o ulovu (Electronic Reporting System – ERS) in se bodo obdelovali tako poslani podatki o ulovu. Zato bo skupni odbor pred tretjim letom uporabe tega protokola oblikoval smernice, da bi vse industrijske flote ta sistem enotno uporabljale.
4.Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju členov 8 do 9 tega protokola.
Člen 2
Trajanje
Ta protokol in njegova priloga se uporabljata pet let od prvega dne začasne uporabe v skladu s členom 16, razen v primeru odpovedi v skladu s členom 15.
Člen 3
Načela
1.Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau po načelu nediskriminacije. Gvineja Bissau se zavezuje, da drugim tujim flotam, ki opravljajo dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau in katerih plovila z enakimi lastnostmi lovijo iste vrste, ne bo zagotavljala ugodnejših tehničnih pogojev od tistih, ki jih vsebuje ta protokol.
2.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta ta protokol izvajali v skladu s členom 9 Sporazuma iz Contonouja o bistvenih elementih v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter temeljnimi elementi v zvezi z dobrim javnim upravljanjem, trajnostnim razvojem ter trajnostnim in preudarnim upravljanjem okolja.
3.Pogodbenici se obvezujeta, da bosta objavili in si izmenjali informacije o kakršnem koli sporazumu, ki dovoljuje dostop tujih plovil na ribolovno območje Gvineje Bissau, ter o posledičnem ribolovnem naporu, zlasti o številu izdanih dovoljenj in ulovu.
4.Plovila Evropske unije lahko v skladu s členom 5 Sporazuma ribolovne dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau opravljajo le, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v okviru tega protokola in v skladu s pogoji v njegovi prilogi.
Člen 4
Finančni prispevek
1.Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju znaša 15 600 000 EUR na leto za obdobje iz člena 1 tega protokola.
2.Finančni prispevek zajema:
(a)letni znesek za dostop do ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau v višini 11 600 000 EUR in
(b)posebni znesek v višini 4 000 000 EUR na leto za podporo izvajanju sektorske ribiške politike Gvineje Bissau.
3.Znesek, ki ustreza znesku pristojbin, ki jih morajo lastniki plovil plačati za dovoljenja za ribolov, izdana na podlagi člena 4 Sporazuma in v skladu s postopki iz poglavja II, je ocenjen na približno 4 milijone EUR.
4.Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 8, 9, 14, 15 in 16 tega protokola.
5.Finančni prispevek iz predhodnega odstavka 2(a) in (b) se plača najpozneje 90 dni po datumu začetka začasne uporabe Protokola za prvo leto in najpozneje 30 dni po dnevu obletnice začetka začasne uporabe Protokola za vsako naslednje leto.
6.Za uporabo finančnega prispevka iz odstavka 2(a) so izključno pristojni organi Gvineje Bissau.
7.Plačila iz tega člena se izvedejo na enotni račun državne blagajne, odprt pri Centralni banki Gvineje Bissau, katerega podatke vsako leto sporoča ministrstvo za ribištvo. Finančni prispevek iz odstavka 2(b), namenjen sektorski podpori, se Gvineji Bissau zagotovi z nakazilom na račun državne blagajne. Organi Gvineje Bissau Evropski komisiji vsako leto sporočijo podatke o zadevnih bančnih računih.
Člen 5
Sektorska podpora
1.Sektorska podpora v okviru tega protokola prispeva k izvajanju nacionalne strategije za ribištvo in modro gospodarstvo. Njen cilj sta trajnostno upravljanje ribolovnih virov in razvoj sektorja, zlasti s/z:
–izboljšanjem spremljanja in nadzora ribolovnih dejavnosti (vključno z nameščanjem in vzpostavitvijo delovanja sistema ERS);
–okrepitvijo zbiranja in obdelave podatkov v znanstvene namene ter zmogljivosti za analizo in ocenjevanje ribolovnih virov in ribištva;
–izboljšanjem zmogljivosti udeležencev v ribištvu;
–podporo za mali ribolov;
–krepitvijo mednarodnega sodelovanja;
–izboljšanjem pogojev za izvoz ribiških proizvodov in spodbujanjem naložb v sektor;
–razvojem primerne infrastrukture za ribolov;
–podporo modremu gospodarstvu in razvoju akvakulture.
2.Najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti ali, če je primerno, začasne uporabe tega protokola skupni odbor določi večletni sektorski program in njegov način izvajanja, zlasti glede:
(a)letnih in večletnih smernic za uporabo finančnega prispevka iz člena 4(2)(b);
(b)letnih in večletnih ciljev za spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribolova, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge, ki jih je Gvineja Bissau določila v svoji nacionalni ribiški politiki in drugih ustreznih politikah, zlasti glede podpore za mali ribolov ter spremljanja in nadzora nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in boja proti njemu, pa tudi prednostne naloge na področju krepitve znanstvene zmogljivosti Gvineje Bissau v ribiškem sektorju;
(c)meril in postopkov, po potrebi vključno z ustreznimi proračunskimi in finančnimi kazalniki, za oceno rezultatov, ki se pridobijo vsako leto.
3.Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa morata odobriti obe pogodbenici v okviru skupnega odbora.
4.Gvineja Bissau vsako leto predloži poročilo o napredku projektov, ki se izvajajo s finančno sektorsko podporo, ki ga prouči skupni odbor. Gvineja Bissau pred iztekom Protokola predloži tudi končno poročilo.
5.Evropska unija lahko delno ali v celoti revidira ali začasno ukine plačilo posebnega finančnega prispevka iz člena 4(2)(b) tega protokola, če se ta finančni prispevek ne izvaja ali če skupni odbor pri oceni doseženih rezultatov ugotovi, da ti niso v skladu z načrtovanjem.
6.Finančni prispevek se začne ponovno plačevati po posvetovanju z obema pogodbenicama in njunem soglasju, če to upravičujejo rezultati izvajanja. Vendar se plačilo tega finančnega prispevka lahko izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.
7.Pogodbenici zagotovita prepoznavnost ukrepov, financiranih s sektorsko podporo.
Člen 6
Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova
1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na ribolovnem območju Gvineje Bissau spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnimi flotami v teh vodah, ki bo temeljil na načelu trajnostnega upravljanja ribolovnih virov in morskih ekosistemov, ter da bosta izvajali boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.
2.V obdobju, ki ga zajema ta protokol, bosta Evropska unija in Gvineja Bissau sodelovali pri spremljanju razvoja stanja virov in ribolova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.
3.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali spoštovanje priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) in Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) ter sodelovanje na ravni podregije v zvezi z odgovornim upravljanjem ribištva, zlasti v okviru podregionalne komisije za ribištvo (CSRP).
4.Pogodbenici se posvetujeta v okviru skupnega odbora in, kjer je primerno, sporazumno sprejmeta nove ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov.
Člen 7
Skupni znanstveni odbor
1.Skupni znanstveni odbor sestavljajo znanstveniki, ki sta jih v enakem številu imenovali obe pogodbenici. Na podlagi odločitve pogodbenic se v skupni znanstveni odbor lahko vključijo tudi opazovalci, zlasti predstavniki regionalnih organov za upravljanje ribištva, kot je CECAF.
2.V skladu s členom 4(1) Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju se skupni znanstveni odbor sestane najmanj enkrat letno. Seje morajo načeloma potekati izmenično v Gvineji Bissau in Evropski uniji. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo tudi dodatne seje. Pogodbenici izmenično predsedujeta sejam.
3.Naloge skupnega znanstvenega odbora vključujejo zlasti naslednje dejavnosti:
(a)zbiranje podatkov o ribolovnem naporu ter ulovu domačih in tujih flot, ki opravljajo dejavnost na ribolovnem območju Gvineje Bissau in lovijo vrste, ki jih zajema ta protokol;
(b)predlaganje, spremljanje in analiziranje letnih ocen, ki prispevajo k procesu ocene staležev ter omogočajo določitev ribolovnih možnosti in možnosti izkoriščanja, ki zagotavljajo ohranitev virov in njihovega ekosistema;
(c)na tej podlagi, pripravo letnega znanstvenega poročila o ribolovu, ki ga ureja ta sporazum;
(d)oblikovanje znanstvenega mnenja s poudarkom na ukrepih za upravljanje, ki se zdijo potrebni za trajnostno izkoriščanje staležev in ribolova, urejenih s tem protokolom, in sicer na lastno pobudo ali v odziv na zahtevo skupnega odbora ali ene od pogodbenic.
4.Skupni odbor na podlagi priporočil in resolucij, ki jih sprejeme komisija ICCAT, ter ob upoštevanju najboljših razpoložljivih strokovnih mnenj, kot so mnenja odbora CECAF, in po potrebi sklepov skupnega znanstvenega odbora sprejme ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov, zajetih v tem protokolu in povezanih z dejavnostmi ribiških plovil Unije.
Člen 8
Sprememba prilagoditev ribolovnih možnosti in tehničnih ukrepov
1.Če se Gvineja Bissau na podlagi mnenja skupnega znanstvenega odbora odloči, da v okviru ukrepov za ohranjanje virov zapre območja za ribolov ali ribolov časovno prepove, se skupni odbor sestane, da bi analiziral podlago za to odločitev, ocenil učinek tega zaprtja oziroma prepovedi na dejavnosti plovil EU v okviru tega sporazuma in odločil o morebitnih popravnih ukrepih.
2.V primerih iz odstavka 1 skupni odbor doseže soglasje o sorazmernem zmanjšanju finančnega prispevka iz Sporazuma, ki ga plača Evropska unija, in po potrebi o prispevku, ki se plača lastnikom plovil.
3.Odločitev Gvineje Bissau o prepovedi ribolova na podlagi znanstvenega mnenja se izvaja nediskriminatorno za vsa plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju, vključno z domačimi plovili in tistimi, ki plujejo pod zastavo tretje države.
4.Na podlagi priporočil skupnega znanstvenega odbora se lahko ribolovne možnosti iz člena 1 sporazumno spremenijo v okviru skupnega odbora. V tem primeru se finančni prispevek iz člena 4(2)(a) sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve prilagodi, ta protokol in njegova priloga pa se ustrezno spremenita.
5.Skupni odbor lahko po potrebi prouči in sporazumno prilagodi določbe o pogojih izvajanja ribolova ter načinu izvajanja tega protokola in njegovih prilog, vključno s pravili spremljanja sektorske podpore.
Člen 9
Poskusno ribištvo in nove ribolovne možnosti
1.Če se ribiška plovila Evropske unije začnejo zanimati za ribolovne dejavnosti, ki niso določene v členu 1, da bi preskusila tehnično izvedljivost in gospodarsko donosnost novih vrst ribolova, se lahko v skladu z veljavno zakonodajo Gvineje Bissau izdajo dovoljenja za poskusno izvajanje teh dejavnosti. Če je to izvedljivo, se poskusni ribolov opravi s pomočjo lokalnega znanstvenega in tehničnega strokovnega znanja, ki je na voljo. Cilj poskusnih ribolovnih dejavnosti je preskus tehnične izvedljivosti in ekonomske donosnosti novih vrst ribolova.
2.Zato Evropska komisija organom Gvineje Bissau pošlje vloge za dovoljenja za poskusni ribolov na podlagi tehnične dokumentacije, ki določa:
(a)vrste rib, ki se lovijo,
(b)tehnične lastnosti plovila,
(c)izkušnje ladijskih častnikov glede zadevnih ribolovnih dejavnosti,
(d)predlog v zvezi s tehničnimi parametri odprave (trajanje, ribolovno orodje, raziskovalna območja itd.);
(e)vrste zbranih podatkov, da se zagotovi znanstveno spremljanje vpliva teh ribolovnih dejavnosti na vire in ekosisteme.
3.Dovoljenja za poskusni ribolov se lahko odobrijo za obdobje največ šest mesecev. Zanje je treba plačati pristojbino, ki jo določijo organi Gvineje Bissau.
4.Ves čas trajanja ribolovnih dejavnosti sta na krovu prisotna znanstveni opazovalec iz države zastave in opazovalec, ki ga izbere Gvineja Bissau.
5.Dovoljeni ulov v okviru poskusnih ribolovnih dejavnosti določijo organi Gvineje Bissau. Ulov, ki je pridobljen v okviru poskusnih ribolovnih dejavnosti, ostane last lastnika plovila. Ribe, katerih velikost je drugačna od predpisane, in ribe, za katere veljavna zakonodaja Gvineje Bissau ne dovoljuje ribolova, se ne smejo obdržati na krovu ali prodati.
6.Podrobni rezultati ribolovnih dejavnosti se sporočijo skupnemu odboru in skupnemu znanstvenemu odboru za analizo.
7.Če se ribiška plovila EU začnejo zanimati za ribolovne dejavnosti, ki v členu 1 tega protokola niso določene, se pogodbenici posvetujeta s skupnim znanstvenim odborom. Pogodbenici se sporazumeta o pogojih, ki se uporabljajo za nove ribolovne možnosti do izteka veljavnosti tega protokola, ter spremenita ta protokol in njegovo prilogo. Finančni prispevek iz člena 4(2)(a) tega protokola se ustrezno poveča. Pristojbine in drugi pogoji, ki veljajo za lastnike plovil iz Priloge, se ustrezno spremenijo.
Člen 10
Ekonomsko povezovanje subjektov Evropske unije v ribiškem sektorju Gvineje Bissau
1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali ekonomsko povezovanje subjektov EU v celotnem ribiškem sektorju Gvineje Bissau, zlasti z ustanovitvijo skupnih podjetij in gradnjo infrastruktur.
2.Pogodbenici sodelujeta, da bi ozavestili zasebne subjekte EU o tržnih in industrijskih priložnostih, zlasti na področju neposrednih naložb, v celotnem ribiškem sektorju Gvineje Bissau.
3.Gvineja Bissau lahko s tem namenom spodbuja subjekte, ki vlagajo v takšne naložbe.
4.Pogodbenici skupaj opredelita naložbene možnosti in instrumente financiranja za izvajanje opredeljenih dejavnosti ali projektov.
5.Skupni odbor vsako leto oceni rezultate izvajanja tega člena.
Člen 11
Izmenjava informacij
1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavili elektronske sisteme za izmenjavo informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem tega protokola.
2.Elektronska različica dokumentov, določenih s tem protokolom, se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.
3.Pogodbenici se nemudoma uradno obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. Informacije in dokumenti, povezani z izvajanjem Sporazuma, se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico v skladu z določbami iz Priloge.
Člen 12
Zaupnost podatkov
1.Pogodbenici se zavezujeta, da se bodo vsi osebni podatki v zvezi s plovili Evropske unije in ribolovnimi dejavnostmi teh plovil, pridobljeni v okviru Sporazuma, vedno obravnavali skrbno ter v skladu z načeloma zaupnosti in varstva podatkov.
2.Pogodbenici zagotovita, da so v skladu z ustreznimi določbami komisije ICCAT in drugih regionalnih ali podregionalnih organizacij za ribištvo javnosti dostopni samo zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih flote Evropske unije na ribolovnem območju Gvineje Bissau.
3.Podatke, ki se lahko štejejo za zaupne, smejo pristojni organi uporabiti izključno za izvajanje Sporazuma ter upravljanje ribolova, njegov nadzor in spremljanje.
4.V zvezi z osebnimi podatki, ki jih posreduje Evropska unija, lahko skupni odbor v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov določi ustrezne zaščitne ukrepe in pravna sredstva.
Člen 13
Veljavna zakonodaja
1.Dejavnosti ribiških plovil Evropske unije, ki opravljajo dejavnosti v vodah Gvineje Bissau, ureja zakonodaja, ki se uporablja v Gvineji Bissau, razen če ni drugače določeno v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, v tem protokolu ter v njegovi prilogi in dodatkih.
2.Pogodbenici se morata medsebojno pisno uradno obvestiti o vsakršni spremembi njune politike ali zakonodaje, povezane z ribiškim sektorjem. Če je vpliv teh sprememb predpisov na ribolovne dejavnosti tehnične narave, se te spremembe za plovila Evropske unije uporabljajo po treh mesecih od uradnega obvestila o njih.
Člen 14
Začasna prekinitev izvajanja Protokola
1.Izvajanje Protokola, vključno s plačilom finančnega prispevka iz člena 4(2)(a) in (b), se lahko po posvetovanju v okviru skupnega odbora začasno ustavi, če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
(a)neobičajne okoliščine, ki niso naravni pojav, ki ovirajo izvajanje ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau;
(b)znatne spremembe v opredelitvi in izvajanju ribiške politike ene od pogodbenic, ki vplivajo na določbe tega protokola;
(c)sprožitev posvetovalnih mehanizmov iz člena 96 Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s kršitvijo bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma;
(d)če Evropska unija ne plača finančnega prispevka iz člena 4(2)(a) iz razlogov, ki niso navedeni v točki (c) tega odstavka;
(e)resen in nerešen spor med pogodbenicama glede uporabe ali razlage tega protokola.
2.Finančni prispevek se začne ponovno plačevati po posvetovanju z obema pogodbenicama in njunem soglasju, čim se vzpostavi stanje pred dogodki iz odstavka 1. Vendar se lahko plačilo posebnega finančnega prispevka iz člena 4(2)(b) izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.
3.Z začasno ukinitvijo plačil finančnega prispevka iz člena 4(2)(a) lahko začasno prenehajo veljati tudi dovoljenja za ribolov, dodeljena plovilom EU. V primeru obnovitve se veljavnost teh dovoljenj za ribolov podaljša za obdobje, ki je enako obdobju začasne prekinitve ribolovnih dejavnosti. Vse dejavnosti plovil Evropske unije na ribolovnem območju Gvineje Bissau se v obdobju začasne prekinitve prenehajo izvajati.
4.Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve uporabe Protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko bi morala taka prekinitev začeti učinkovati, razen v primeru iz odstavka 1(c), ki povzroči takojšnjo začasno prekinitev. Medtem se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru.
5.V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če tak spor sporazumno rešita, se ta protokol začne ponovno uporabljati, znesek finančnega prispevka pa se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bila uporaba tega protokola začasno prekinjena.
Člen 15
Odpoved
1.V primeru odpovedi tega protokola zadevna pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala Protokol, in sicer vsaj šest mesecev pred dnevom, na katerega naj bi odpoved začela veljati.
2.Uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka pomeni začetek posvetovanj med pogodbenicama.
Člen 16
Začasna uporaba
Ta protokol in njegove priloge se začasno uporabljajo od datuma podpisa Protokola in njegove priloge.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so postopki, potrebni za začetek njegove veljavnosti, zaključeni.
PRILOGA
POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVA S PLOVILI EVROPSKE UNIJE NA RIBOLOVNEM OBMOČJU GVINEJE BISSAU
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
1.Imenovanje pristojnega organa
Za namene te priloge in če ni navedeno drugače, vsak sklic na pristojni organ Evropske unije (EU) ali Gvineje Bissau pomeni:
–za EU: Evropsko komisijo, kjer je primerno, prek delegacije Evropske unije;
–za Gvinejo Bissau: vladno službo, pristojno za ribištvo.
2.Dovoljeno ribolovno območje
Ribolovno območje, v katerem se plovilom Evropske unije dovoli ribolov, ustreza ribolovnemu območju Gvineje Bissau, vključno z delom, ki ustreza skupnemu območju med Gvinejo Bissau in Senegalom, v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau in veljavnimi mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je Gvineja Bissau.
Osnovne črte so opredeljene v nacionalni zakonodaji.
3.Imenovanje lokalnega zastopnika
Vsako plovilo Evropske unije, razen plovil za ribolov tunov, za katero se namerava pridobiti dovoljenje za ribolov na podlagi tega protokola, mora zastopati zastopnik s stalnim prebivališčem v Gvineji Bissau.
4.Bančni račun
Gvineja Bissau pred začetkom veljavnosti tega protokola Evropski uniji sporoči podatke o bančnih računih, na katere je treba nakazati finančne zneske, ki jih plačujejo ribiška plovila v okviru Sporazuma. Stroške, ki nastanejo zaradi bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.
5. Nacionalne informacijske točke
Pogodbenici se medsebojno obvestita o ustreznih nacionalnih informacijskih točkah, prek katerih se lahko izmenjujejo informacije o izvajanju Protokola, zlasti o vprašanjih, povezanih z izmenjavo splošnih podatkov o ulovu in ribolovnem naporu, postopkih v zvezi z dovoljenji za ribolov in izvajanjem sektorske podpore.
POGLAVJE II
DOVOLJENJA ZA RIBOLOV
Del 1: Postopki, ki se uporabljajo
1.Osnovi pogoj za pridobitev dovoljenja za ribolov – upravičena plovila
Dovoljenja za ribolov iz člena 6 Sporazuma se izdajo pod pogojem, da je plovilo vpisano v register ribiških plovil Evropske unije, in v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 2017/2403 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot. Izpolnjene morajo biti vse predhodne obveznosti glede lastnika plovila, poveljnika ali plovila samega, v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki jih ti na podlagi Sporazuma opravljajo v Gvineji Bissau.
2.Vloga za pridobitev dovoljenja za ribolov
Evropska unija Gvineji Bissau na obrazcu iz Dodatka predloži vlogo za pridobitev dovoljenja za ribolov za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma, in sicer najpozneje 40 dni pred datumom želenega začetka veljavnosti dovoljenja.
Vsaki prvi vlogi za pridobitev dovoljenja za ribolov na podlagi veljavnega protokola ali vlogi zaradi tehnične spremembe zadevnega plovila mora biti priloženo naslednje:
(a)dokazilo o plačilu pavšalne pristojbine za obdobje veljavnosti zahtevanega dovoljenja za ribolov;
(b)imena in naslov lokalnega zastopnika plovila, če je ta bil imenovan;
(c)za plovila z vlečnimi mrežami, dokazilo o predplačilu pavšalnega prispevka za stroške, povezane z opazovalcem;
(d)za plovila z vlečnimi mrežami, potrdilo o tonaži plovila, ki ga izda država zastave.
Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov na podlagi veljavnega protokola za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi je treba vlogi za podaljšanje dovoljenja priložiti le potrdilo o plačilu pristojbine in pavšalnega prispevka za stroške, povezane z opazovalcem.
3.Izdaja dovoljenja za ribolov
Gvineja Bissau izda originalno dovoljenje za ribolov najpozneje v 25 dneh po prejemu popolne dokumentacije in vsaj 15 dni pred začetkom obdobja ribolova. To dovoljenje se pošlje lastnikom plovil:
–za plovila z vlečnimi mrežami – prek zastopnikov, pri čemer se en izvod pošlje Evropski uniji, in
–za plovila za ribolov tunov – prek delegacije Evropske unije v Gvineji Bissau.
V zvezi s plovili za ribolov tunov pristojni organ po en izvod tega dovoljenja za ribolov po elektronski pošti takoj pošlje lastniku plovila in po potrebi njegovemu lokalnemu zastopniku, pri čemer pošlje en izvod Evropski uniji. Veljavnost tega izvoda poteče ob prejemu originalnega dovoljenja za ribolov. Ta izvod, ki se hrani na krovu plovil za ribolov tunov, je veljaven največ 40 dni in v tem obdobju šteje za enakovrednega originalu.
Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov med izvajanjem tega protokola mora biti v novem dovoljenju za ribolov naveden jasen sklic na prvotno dovoljenje za ribolov.
Evropska unija posreduje dovoljenje za ribolov lastniku plovila ali njegovemu zastopniku. Če so uradi Evropske unije zaprti, lahko Gvineja Bissau dovoljenje za ribolov pošlje neposredno lastniku plovila ali njegovemu zastopniku, Evropski uniji pa pošlje en izvod.
4.Seznam plovil z dovoljenjem za ribolov
Takoj po izdaji dovoljenja za ribolov Gvineja Bissau za vsako kategorijo plovil oblikuje končni seznam plovil z dovoljenjem za ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau. Ta seznam se takoj sporoči nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in po elektronski poti Evropski uniji.
5.Obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov
Dovoljenja za ribolov so izdana za trimesečno, šestmesečno ali letno obdobje.
Pri določanju začetka obdobja veljavnosti dovoljenja letno obdobje pomeni:
(a)med prvim letom uporabe Protokola – obdobje med začetkom njegove začasne veljavnosti in 31. decembrom istega leta;
(b)nato vsako celo koledarsko leto;
(c)med zadnjim letom izvajanja Protokola – obdobje med 1. januarjem in datumom prenehanja veljavnosti tega protokola.
Trimesečno ali šestmesečno obdobje veljavnosti se začne na prvi dan v mesecu. Vendar se obdobje veljavnosti dovoljenj za ribolov konča najpozneje 31. decembra v letu izdaje.
6.Hramba dovoljenj za ribolov na krovu
Dovoljenje za ribolov mora biti ves čas na krovu plovila.
Sicer pa je plovilom za ribolov tunov in plovilom s površinskimi parangali ribolov dovoljen takoj, ko so vpisana na zgoraj navedeni začasni seznam. Ta plovila morajo imeti do izdaje dovoljenja za ribolov na krovu ves čas kopijo začasnega seznama.
7.Prenos dovoljenja za ribolov
Dovoljenje za ribolov se izda za določeno plovilo in ni prenosljivo.
Vendar se na zahtevo Evropske unije v primeru višje sile dovoljenje za ribolov nadomesti z novim dovoljenjem, izdanim na ime drugega plovila, podobnega plovilu, ki ga je treba nadomestiti.
Prenos se izvede tako, da lastnik plovila ali njegov zastopnik Gvineji Bissau predloži dovoljenje za ribolov, ki ga je treba nadomestiti, Gvineja Bissau pa čim prej pripravi nadomestno dovoljenje. Lastniku plovila ali njegovemu zastopniku se ob predložitvi dovoljenja, ki ga je treba nadomestiti, čim prej izda nadomestno dovoljenje, in sicer po tehničnem pregledu plovila v skladu s točko 9 tega poglavja. Nadomestno dovoljenje začne veljati na dan predložitve dovoljenja, ki ga je treba nadomestiti.
Če je tonaža nadomestnega plovila z vlečnimi mrežami večja od prvotnega plovila, se razlika v pristojbinah izračuna po načelu časovne porazdelitve glede na razliko v tonaži in preostalo obdobje veljavnosti dovoljenja. To razliko plača lastnik plovila ob prenosu dovoljenja za ribolov.
Gvineja Bissau čim prej posodobi seznam plovil z dovoljenjem za ribolov. Novi seznam se nemudoma sporoči nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Evropski uniji.
8.Podporna plovila
Na zahtevo Evropske unije Gvineja Bissau dovoli, da plovilom Evropske unije, ki imajo dovoljenje za ribolov, pomagajo podporna plovila. Podporna plovila morajo pluti pod zastavo države članice Evropske unije ali pripadati družbi iz Evropske unije ter ne smejo biti opremljena za ribolov.
Gvineja Bissau sestavi seznam podpornih plovil z dovoljenjem in ga nemudoma pošlje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Evropski uniji.
Podporna plovila morajo zato imeti ustrezno dovoljenje, izdano v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau, pri čemer morajo plačati letno pristojbino.
9.Tehnični pregled za plovila z vlečno mrežo
Za vsako plovilo Evropske unije z vlečno mrežo v skladu z veljavno zakonodajo Gvineje Bissau se enkrat letno ali v primeru spremembe tonaže plovila ali spremembe ribolovne kategorije zaradi uporabe drugega ribolovnega orodja opravi tehnični pregled v pristanišču Bissau.
S tehničnim pregledom se preveri skladnost tehničnih značilnosti plovila in ribolovnih orodij na krovu ter upoštevanje določb na področju sanitarnih zadev in določb, ki urejajo vkrcavanje domačih mornarjev.
Gvineja Bissau obvezno opravi tehnični pregled najpozneje v 48 urah po prihodu plovila z vlečno mrežo v pristanišče, če je bila vnaprej uradno obveščena o njegovem prihodu.
Po opravljenem tehničnem pregledu Gvineja Bissau poveljniku plovila nemudoma izda certifikat o skladnosti.
Certifikat o skladnosti velja eno leto. Če se vrsta ribolova spremeni, tako da začne ali preneha izvajati ribolov kozic, pa je treba izdati nov certifikat o skladnosti. Poleg tega se nov certifikat o skladnosti izda tudi v primeru, če plovilo zapusti ribolovno območje Gvineje Bissau za obdobje, daljše od 45 dni.
Certifikat o skladnosti se mora ves čas hraniti na krovu plovila.
Stroške tehničnega pregleda v znesku, opredeljenem na podlagi lestvice, določene z zakonodajo Gvineje Bissau, plača lastnik plovila. Ti stroški ne smejo biti višji od stroškov, ki jih za enako storitev plačajo domača plovila ali plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države.
Del 2: Pristojbine in plačila
Znesek pavšalne pristojbine za posamezno kategorijo plovil je določen v tehničnih dokumentih v dodatku te priloge. Zajema vse nacionalne in lokalne takse, razen pristaniških taks in stroškov storitev.
Če dovoljenje za ribolov velja manj kot eno leto, je znesek pavšalne pristojbine prilagojen po načelu časovne porazdelitve glede na zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja. Kjer je primerno, se za trimesečno ali šestmesečno obdobje veljavnosti znesek poviša glede na lestvice, določene v ustreznih tehničnih dokumentih.
POGLAVJE III
TEHNIČNI UKREPI OHRANJANJA
Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila z dovoljenjem za ribolov ter se nanašajo na območje, ribolovno orodje in stopnjo prilova, so za vsako posamezno ribolovno kategorijo določeni v tehničnih dokumentih iz dodatka k tej prilogi.
Plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali upoštevajo vsa priporočila, ki jih je sprejela komisija ICCAT.
POGLAVJE IV
PRIJAVA ULOVA
1.Ribolovni ladijski dnevnik
Poveljnik plovila Evropske unije, ki opravlja ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik. Ribolovni ladijski dnevnik plovil za ribolov tunov je skladen z veljavnimi resolucijami komisije ICCAT, ki urejajo zbiranje in pošiljanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi.
Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako vrsto, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, vpiše količino, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, in sicer v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib. Pri vsaki glavni vrsti poveljnik navede tudi neuspešen ulov.
Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako vrsto po potrebi vpiše tudi količino, odvrženo v morje, v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib.
Ribolovni ladijski dnevnik, ki ga podpiše poveljnik, se izpolni čitljivo z velikimi tiskanimi črkami.
Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.
2.Prijava ulova
2.1Prvo in drugo leto uporabe Protokola s sistemom upravljanja glede na ribolovni napor
Poveljnik prijavi ulov plovila tako, da Gvineji Bissau predloži ribolovne ladijske dnevnike, ki zajemajo obdobje prisotnosti plovila na ribolovnem območju Gvineje Bissau.
Poveljnik plovila ribolovne ladijske dnevnike pošlje na elektronski naslov, ki ga sporoči Gvineja Bissau. Gvineja Bissau čim prej potrdi prejem elektronske pošte s povratno elektronsko pošto.
Ribolovni dnevniki se lahko pošljejo tudi na naslednje načine:
a)če se plovilo zadržuje v enem od pristanišč Gvineje Bissau, se izvirnik vsakega ribolovnega dnevnika predloži predstavniku generalnega direktorata za industrijski ribolov, ki pisno potrdi njegov prejem;
b)če plovilo zapusti ribolovno območje Gvineje Bissau, ne da bi se ustavilo v enem od bissavskih pristanišč, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika najpozneje v 14 dnevih po prihodu v katero koli drugo pristanišče in vsekakor v 30 dneh po zapustitvi ribolovnega območja Gvineje Bissau pošlje po pošti.
Poveljnik pošlje po en izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika Evropski uniji. Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali poveljnik pošlje tudi izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika na enega od naslednjih znanstvenih inštitutov:
(a)Institut de recherche pour le développement (IRD – Raziskovalni inštitut za razvoj),
(b)Instituto Español de Oceanografia (IEO – Španski inštitut za oceanografijo) ali
(c)Instituto Português do Mar e da Atmosféra (IPMA – Portugalski pomorski in podnebni inštitut).
Če se plovilo med obdobjem veljavnosti dovoljenja za ribolov, ki ga ima plovilo, vrne na območje Gvineje Bissau, mora ponovno prijaviti dejavnosti in ulov.
Če se določbe tega poglavja ne spoštujejo, lahko Gvineja Bissau začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler ne pošlje manjkajočih prijav ulova, lastnika plovila pa kaznuje v skladu z določbami, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Gvineja Bissau zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Gvineja Bissau Evropsko unijo čim prej obvesti o kakršni koli kazni, naloženi za takšne kršitve.
2.2Od tretjega leta uporabe Protokola s sistemom upravljanja glede na kvote
1.Poveljnik plovila Evropske unije, ki opravlja ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik v skladu z resolucijami in veljavnimi priporočili komisije ICCAT. Za pravilnost podatkov v elektronskem ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.
2.Vsako ribiško plovilo Unije z dovoljenjem, izdanim na podlagi tega protokola, mora biti opremljeno z elektronskim sistemom (Electronic Reporting System, v nadaljnjem besedilu: sistem ERS), ki omogoča zapis in pošiljanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila (v nadaljnjem besedilu: podatki ERS).
3.Načini sporočanja ulova so naslednji:
(a)Poveljniki vseh plovil, ki v okviru tega protokola opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Gvineje Bissau, vsak dan izpolnijo elektronski ribolovni ladijski dnevnik in ga prek sistema ERS (Dodatek 4) ali, če ta ne deluje, po elektronski pošti, pošljejo centru za spremljanje ribištva države zastave ali centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau v sedmih dneh po izstopu z ribolovnega območja.
(b)V ribolovnem ladijskem dnevniku je treba s tričrkovno oznako organizacije FAO navesti količino posamezne vrste, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, in sicer v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib. Pri vsaki glavni vrsti poveljnik navede tudi ničelni ulov. Vpiše tudi količine posamezne vrste, odvržene v morje, v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib.
4.Plovilo pošilja podatke ERS svoji državi zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo Gvineji Bissau. Država zastave zagotovi, da se ti podatki prejmejo in vpišejo v računalniško podatkovno zbirko, ki omogoča varno hrambo vsaj 36 mesecev.
5.Država zastave in Gvineja Bissau zagotovita, da sta opremljeni z računalniško strojno in programsko opremo, ki je potrebna za samodejno pošiljanje podatkov ERS v obliki iz točke 3 Dodatka 4.
6.Za pošiljanje podatkov ERS je treba uporabljati elektronska komunikacijska sredstva, ki jih Evropska komisija upravlja za izmenjavo podatkov o ribištvu v standardizirani obliki.
7.Če se določbe v zvezi s prijavo ulova ne spoštujejo, lahko Gvineja Bissau začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler niso predložene manjkajoče prijave ulova, in lastnika plovila kaznuje v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Gvineja Bissau zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Gvineja Bissau Evropsko unijo takoj obvesti o kakršni koli kazni, naloženi v zvezi s tem.
8.Država zastave in Gvineja Bissau imenujeta vsaka svojega korespondenta ERS, ki bo kontaktna točka za vprašanja v zvezi z izvajanjem dodatka 4. Država zastave in Gvineja Bissau si medsebojno sporočita podatke o korespondentu ERS ter te podatke po potrebi takoj posodobita.
3.Prehod na elektronski sistem
Pogodbenici se v okviru skupnega odbora dogovorita o načinih prehoda na sistem elektronske prijave ulova (sistem ERS), s katerim plovila Evropske unije elektronsko zapisujejo podatke, povezane z ribolovnimi dejavnostmi, opravljenimi v okviru Sporazuma, in jih sporočajo Gvineji Bissau v skladu z določbami iz Dodatka k tej prilogi.
Prehod je treba opraviti najpozneje v začetku tretjega leta Protokola.
4.Obračun pristojbin za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali
Evropska unija za vsako plovilo za ribolov tunov in vsako plovilo s površinskim parangalom na podlagi navedenih prijav ulova naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora plačati določeno plovilo za ribolovno sezono predhodnega koledarskega leta.
Evropska unija pošlje končni obračun Gvineji Bissau in lastniku plovila najpozneje do 31. maja leta, ki sledu letu, v katerem je bil opravljen ulov.
Če je končni obračun višji od pavšalne pristojbine, nakazane za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko nemudoma nakaže Gvineji Bissau. Če je končni obračun nižji od pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne.
POGLAVJE V
IZTOVARJANJE IN PRETOVARJANJE
1. Iztovarjanje ali pretovarjanje ulova
Poveljnik plovila Evropske unije, ki želi ulov, ulovljen na ribolovnem območju Gvineje Bissau, iztovoriti ali pretovoriti v pristanišču Bissau, mora predstavnika generalnega direktorata za industrijski ribolov najmanj 24 ur pred iztovarjanjem ali pretovarjanjem uradno obvestiti o:
(a)imenu ribiškega plovila, ki mora izvesti iztovarjanje ali pretovarjanje;
(b)pristanišču iztovarjanja ali pretovarjanja;
(c)datumu in predvideni uri iztovarjanja ali pretovarjanja;
(d)količini (v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib) vsake vrste, ki se bo iztovorila ali pretovorila (vrsta je opredeljena s tričrkovno oznako organizacije FAO);
(e)v primeru pretovarjanja: imenu plovila prejemnika.
V primeru pretovarjanja mora poveljnik plovila preveriti, ali ima plovilo prejemnik dovoljenje za pretovarjanje, ki so ga v ta namen izdali pristojni organi.
Pretovarjanje je treba opraviti v sidrišču pristanišča Bissau, katerega geografske koordinate bodo poveljniku in zastopniku plovila sporočili pristojni organi. Pretovarjanje na morju je prepovedano.
Za nespoštovanje teh določb se naložijo kazni, ki jih v ta namen določa zakonodaja Gvineje Bissau.
2. Prispevki v naravi za prehransko varnost
Plovila z vlečno mrežo morajo del ulova iztovoriti v Gvineji Bissau zaradi prehranske varnosti države. Pri iztovarjanju se upoštevajo naslednji pogoji:
–2,5 tone na četrtletje na plovilo za plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic/glavonožcev;
–1,25 tone na četrtletje na plovilo za plovila za ribolov kozic.
Zaradi lažjega izvajanja tega ukrepa lahko plovila prispevke zagotavljajo v skupini po več skupaj in jih dajo na voljo skupno za več četrtletij. Iztovarjanje dela ulova se opravi v pristanišču Bissau, prevzame pa ga predstavnik generalnega direktorata za industrijski ribolov.
Generalni direktorat za industrijski ribolov sistematično izda in podpiše obrazec o prejemu teh prispevkov v naravi, nato ga izroči poveljniku.
Pogodbenici se sporazumno dogovorita o pogojih iztovarjanja.
POGLAVJE VI
NADZOR IN INŠPEKCIJSKI PREGLEDI
1.Vstop na ribolovno območje in izstop z njega
Gvineja Bissau se o vsakem vstopu plovila Evropske unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovno območje Gvineje Bissau ali izstopu z njega uradno obvesti 24 ur pred vstopom ali izstopom. Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali se ta rok skrajša na štiri ure.
Plovilo ob uradnem obvestilu o vstopu ali izstopu sporoči zlasti naslednje:
(a)predvideni datum, čas in mesto vplutja oziroma izplutja;
(b)količino vsake vrste, ki se hrani na krovu, opredeljene s tričrkovno oznako organizacije FAO in izražene v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib;
(c)obliko proizvodov.
Uradno obveščanje poteka predvsem po elektronski pošti ali, če ta ne deluje, po telefaksu ali radiu, prek elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja, ki jih sporoči Gvineja Bissau. Gvineja Bissau zadevna plovila in Evropsko unijo takoj uradno obvesti o vsakršni spremembi elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja.
Vsako plovilo, odkrito med izvajanjem ribolovnih dejavnosti na območju Gvineje Bissau, ne da bi predhodno uradno obvestilo o svoji prisotnosti, se obravnava kot plovilo, ki opravlja ribolovne dejavnosti brez dovoljenja.
2.Sporočila o položaju plovil – sistem VMS
Plovila Evropske unije morajo biti med zadrževanjem na ribolovnem območju Gvineje Bissau opremljena s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System – VMS), ki vsako uro samodejno sporoča njihov položaj centru za spremljanje ribištva države zastave.
Prepovedano je premestiti, izklopiti, uničiti, poškodovati ali onesposobiti sistem za stalno spremljanje položaja, ki uporablja satelitsko komunikacijo in je na plovilu nameščen za pošiljanje podatkov, ali samovoljno spreminjati, potvarjati ali prirejati podatke, ki jih odda ali zapiše navedeni sistem.
Uradno obveščanje sporočil o položaju in ulovu poteka predvsem prek sistema ERS/VMS ali, če ta ne deluje, po elektronski pošti, telefaksu ali radiu. Gvineja Bissau zadevna plovila in Unijo takoj uradno obvesti o vsakršni spremembi elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja.
Vsako sporočilo o položaju mora vsebovati:
(a)identifikacijo plovila;
(b)zadnji geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99-odstotnim intervalom zaupanja;
(c) datum in čas zapisa položaja;
(d)hitrost in smer plovila;
(e)oblikovano mora biti v skladu s predlogo iz Dodatka 3.
Vsako plovilo, odkrito med izvajanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau, ne da bi predhodno uradno obvestilo o svoji prisotnosti, se obravnava kot plovilo v prekršku.
3.Inšpekcijski pregled na morju ali v pristanišču
Inšpekcijski pregled plovil Evropske unije z dovoljenjem za ribolov na morju, ki se opravi na ribolovnem območju Gvineje Bissau ali v pristanišču, izvedejo plovila in inšpektorji Gvineje Bissau, izrecno pristojni za nadzor ribištva.
Inšpektorji Gvineje Bissau plovilo Evropske unije pred vkrcanjem obvestijo o svoji nameri za izvedbo inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in izkazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Po potrebi ju lahko spremljajo predstavniki nacionalnih varnostnih sil Gvineje Bissau, skladno z mednarodnim pomorskim pravom.
Inšpektorja Gvineje Bissau se na krovu plovila Evropske unije zadržita le toliko časa, da opravita naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravita tako, da čim manj vplivata na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.
Gvineja Bissau lahko Evropski uniji dovoli, da pri inšpekcijskem pregledu na morju sodeluje kot opazovalka.
Poveljnik plovila Evropske unije omogoči vkrcanje in delo inšpektorjev Gvineje Bissau.
Inšpektorji Gvineje Bissau po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Unije lahko v poročilo o inšpekcijskem pregledu vnese svoje pripombe. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila Unije.
Inšpektorji Gvineje Bissau pred izkrcanjem poveljniku plovila Unije izročijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu. Gvineja Bissau izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje Uniji v osmih dneh po izvedbi pregleda.
4.Nadzor nad ulovom
Med prvima dvema letoma Protokola z uporabo sistema upravljanja glede na BRT se bo pri tretjini plovil EU z vlečno mrežo z dovoljenjem za ribolov na četrtletje izmenično izvajal nadzor z vzorčenjem, da bi se pregledala skladnost ulova z elementi, vpisanimi v ribolovni ladijski dnevnik.
Vsaka dejavnost nadzora se bo opravila ob koncu ribolovnega potovanja na podlagi predhodnega obvestila, poslanega 24 ur prej, in bo trajala največ štiri ure.
Te dejavnosti se bodo izvajaje v kraju, katerega geografske koordinate bodo pristojni organi sporočili poveljniku in zastopniku plovila.
Od tretjega leta uporabe Protokola s sistemom upravljanja glede na kvote (TAC) se bo pregledala pogostost dejavnosti nadzora nad ulovom, da bi se upoštevala uvedba preverjanja podatkov o ulovu s sistemom ERS.
POGLAVJE VII
KRŠITVE
1.Obravnava kršitev
Vsaka kršitev, ki jo stori plovilo EU z dovoljenjem za ribolov glede na določbe te priloge, mora biti omenjena v poročilu o inšpekcijskem pregledu.
Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ne posega v pravico lastnika plovila do obrambe zoper prijavljeno kršitev.
2.Prisilni privez – informativni sestanek
Če v zvezi s prijavljeno kršitvijo tako določa nacionalna zakonodaja, se lahko od vsakega plovila EU, ki krši predpise, zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je na morju, vrne v eno od pristanišč Gvineje Bissau.
Gvineja Bissau najpozneje v 48 urah Evropsko unijo uradno obvesti o vsakem zajetju plovila Evropske unije z dovoljenjem za ribolov. Temu uradnem obvestilu so priloženi dokazi o prijavljeni kršitvi.
Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede plovila, poveljnika ali tovora, razen ukrepov za zavarovanje dokazov, Gvineja Bissau na zahtevo Evropske unije v enem delovnem dnevu od uradnega obvestila o zajetju plovila skliče informativni sestanek za pojasnitev dejstev, na podlagi katerih je bilo plovilo zajeto, in predstavitev morebitnih nadaljnjih ukrepov. Informativnega sestanka se lahko udeleži predstavnik države zastave plovila.
3.Kazni za kršitve – postopek poravnave
Kazen za prijavljeno kršitev določi Gvineja Bissau v skladu z določbami veljavne nacionalne zakonodaje.
Če je za obravnavanje kršitve potreben sodni postopek, se pred sprožitvijo sodnega postopka izvede postopek poravnave med Gvinejo Bissau in Evropsko unijo, da se določijo pogoji in višina kazni. V tem postopku poravnave lahko sodeluje zastopnik države zastave plovila. Postopek poravnave se konča najpozneje štiri dni po uradnem obvestilu o zajetju plovila.
4.Sodni postopek – bančna garancija
Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki krši predpise, na banki, ki jo določi Gvineja Bissau, položi bančno garancijo, katere znesek določi Gvineja Bissau in ki krije stroške, povezane z zajetjem plovila, ocenjeno globo in morebitne odškodnine. Bančna varščina je blokirana do zaključka sodnega postopka.
Bančna garancija se sprosti in vrne lastniku plovila takoj po izreku sodbe, in sicer:
(a)v celoti, če ni izrečena nobena kazen;
(b)v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne garancije.
Gvineja Bissau Evropsko unijo obvesti o izidu sodnega postopka v osmih dneh po izreku sodbe.
5.Sprostitev plovila
Plovilo in poveljnik lahko zapustita pristanišče takoj po plačilu kazni, ki je bila izrečena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne varščine.
POGLAVJE VIII
VKRCANJE MORNARJEV
1.Število mornarjev, ki se vkrcajo
Vsako plovilo Evropske unije z vlečno mrežo lahko med veljavnostjo dovoljenja za ribolov vkrca mornarje iz Gvineje Bissau skladno z naslednjimi omejitvami:
(a)pet mornarjev za plovila z nosilnostjo, manjšo od 250 BRT;
(b)šest mornarjev za plovila z nosilnostjo med 250 BRT in 400 BRT;
(c)sedem mornarjev za plovila z nosilnostjo med 400 BRT in 650 BRT;
(d)osem mornarjev za plovila z nosilnostjo, večjo od 650 BRT.
Lastniki plovil Evropske unije si prizadevajo vkrcati dodatne domače mornarje.
2.Izbira mornarjev
Pristojni organi Gvineje Bissau izdelajo in posodabljajo okvirni seznam usposobljenih mornarjev, ki imajo zlasti potrdilo o usposabljanju o varnosti na morju (standardi iz Konvencije STCW) in se lahko vkrcajo na plovila Evropske unije. Ta seznam in njegove redne posodobitve se sporočajo Evropski uniji.
Seznam je sestavljen na podlagi meril, ki omogočajo izbiro kvalificiranih in usposobljenih mornarjev. Mornar:
(a)ima veljaven potni list Gvineje Bissau;
(b)ima veljavno pomorsko knjižico, v kateri je potrdilo o osnovni izobrazbi v zvezi z varnostjo na morju za osebje ribiških plovil v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi;
(c)ima izkazane izkušnje na plovilih za industrijski ribolov;
(d)ima veljavno zdravniško potrdilo, da lahko izvaja naloge na krovu ribiških plovil.
Lastnik plovila ali njegov zastopnik lahko mornarje, ki se vkrcajo, izbirata s tega seznama. Gvineji Bissau uradno sporoči vključitev v posadko.
3.Pogodbe mornarjev
Pogodbo o zaposlitvi mornarjev v sodelovanju z Gvinejo Bissau sestavita lastnik plovila ali njegov zastopnik in mornar, ki ga lahko zastopa sindikat. V pogodbi sta določena zlasti datum in pristanišče vkrcanja.
Po pogodbi je mornar upravičen do sistema socialnega varstva, ki mu pripada v Gvineji Bissau. Socialno varstvo vključuje življenjsko, zdravstveno in nezgodno zavarovanje.
Podpisniki prejmejo izvod pogodbe.
Mornarji Gvineje Bissau uživajo temeljne pravice na področju dela, ki jih določa Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD). To se nanaša zlasti na svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.
4.Plače mornarjev
Plače mornarjev Gvineje Bissau izplačujejo lastniki plovil. Plača se določi pred izdajo dovoljenja za ribolov v dogovoru med lastnikom plovila ali njegovim zastopnikom in Gvinejo Bissau.
Plača ne sme biti nižja od plače članov posadk plovil Gvineje Bissau in mora upoštevati standarde MOD.
5.Obveznosti mornarja
Večer pred datumom vkrcanja, določenim s pogodbo, se mornar zglasi pri poveljniku plovila, za vkrcanje na katerega je bil določen. Poveljnik mornarja obvesti o datumu in času vkrcanja. Če mornar na dogovorjeni dan ob dogovorjenem času vkrcanja ni na dogovorjenem kraju ali če njegove kvalifikacije niso skladne s pričakovanji poveljnika, se pogodba tega mornarja šteje za nično. Prosto mesto se nadomesti z drugim bissavskim mornarjem, vendar plovilo zato ne sme izpluti pozneje.
POGLAVJE IX
OPAZOVALCI
1.Opazovanje ribolovnih dejavnosti
V opazovanje so vključene ribolovne dejavnosti plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma.
Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali se pogodbenici z zainteresiranimi državami čim prej posvetujeta o določitvi sistema regionalnih opazovalcev in izbiri pristojne ribolovne organizacije.
Ostala plovila vkrcajo opazovalca, ki ga imenuje Gvineja Bissau. Če opazovalca na dogovorjeni dan ob dogovorjenem času ni na dogovorjenem kraju, ga je treba nadomestiti, da lahko plovilo čim prej začne izvajati dejavnosti.
2.Določena plovila in imenovani opazovalci
Ob izdaji dovoljenj za ribolov Gvineja Bissau Evropsko unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika obvesti o določenih plovilih in imenovanih opazovalcih ter času prisotnosti opazovalca na krovu posameznega plovila. Gvineja Bissau Evropsko unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika obvestijo o kakršni koli spremembi določenih plovil in imenovanih opazovalcev.
Opazovalci se na krovu plovila zadržijo samo tako dolgo, da opravijo svoje naloge.
3.Pavšalni finančni prispevek
Ob plačilu pristojbine lastnik plovila Gvineji Bissau za vsako plovilo z vlečno mrežo nakaže pavšalni znesek v višini 8 000 EUR na leto, ki se prilagodi po načelu časovne porazdelitve glede na trajanje dovoljenja za ribolov določenih plovil.
4.Plača opazovalca
Plačo in socialne prispevke za opazovalca krije Gvineja Bissau.
5.Pogoji vkrcanja
Opazovalec se na krovu obravnava kot častnik. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.
Stroške nastanitve in hrane na krovu plovila plača lastnik plovila.
Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.
Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do komunikacijskih sredstev in dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z izvajanjem njegovih nalog.
6.Obveznosti opazovalca
Opazovalec med navzočnostjo na krovu:
(e)stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;
(f)spoštuje blago in opremo na krovu;
(g)spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.
7.Vkrcanje in izkrcanje opazovalca
Lastnik plovila ali njegov zastopnik Gvineji Bissau 10 dni pred vkrcanjem sporoči datum, čas in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja plača lastnik plovila.
Če se opazovalec ne izkrca v bissavskem pristanišču, lastnik plovila krije stroške čimprejšnje vrnitve opazovalca v Gvinejo Bissau.
8.Naloge opazovalca
Opazovalec opravlja naslednje naloge:
(a)opazovanje ribolovnih dejavnosti plovila;
(b)preverjanje položaja plovila med ribolovnimi dejavnostmi;
(c)opravljanje dejavnosti v okviru znanstvenih programov, vključno z biološkim vzorčenjem;
(d)beleženje uporabljenega ribolovnega orodja;
(e)preverjanje podatkov o ulovu na ribolovnem območju Gvineje Bissau, zapisanih v ribolovnem ladijskem dnevniku;
(f)preverjanje odstotka prilova za vsako kategorijo, kot je določeno v tehničnih dokumentih, in ocenjevanje zavrženega ulova;
(g)enkrat dnevno sporočanje ugotovitev v okviru opravljanja svojih nalog, vključno s količino ulova in prilova na krovu.
9.Poročilo opazovalca
Opazovalec pred izkrcanjem poveljniku plovila predloži poročilo o svojih ugotovitvah. Poveljnik plovila lahko v poročilo opazovalca vnese svoje pripombe. Poročilo podpišeta opazovalec in poveljnik. Poveljnik prejme izvod poročila opazovalca.
Opazovalec predloži poročilo Gvineji Bissau. Podatki v zvezi z ulovi in zavržki se sporočijo znanstvenemu inštitutu Gvineje Bissau (CIPA), ki jih po obdelavi in analizi predstavi skupnemu znanstvenemu odboru iz člena 7 tega protokola. En izvod poročila opazovalca se elektronsko posreduje Evropski uniji.
Dodatki
Dodatek 1 Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za ribolov
Dodatek 2 Tehnični dokumenti o ribolovu po kategoriji
Dodatek 3 Satelitski sistem za spremljanje plovil (VMS)
Dodatek 4 Uporaba sistema elektronskega poročanja o ribolovnih dejavnostih (sistem ERS)
Dodatek 1
Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za ribolov
SPORAZUM O RIBOLOVU MED GVINEJO BISSAU IN EVROPSKO UNIJO
I. VLOŽNIK
1. Ime vložnika:
2. Ime organizacije proizvajalcev (OP) ali lastnika plovila:
3. Naslov OP ali lastnika plovila:
4. Telefon: Telefaks: E-naslov:
5. Ime poveljnika: Državljanstvo: E-naslov:
6. Ime in naslov lokalnega zastopnika:
II. IDENTIFIKACIJA PLOVILA
7. Ime plovila:
8. Država zastave: Pristanišče registracije:
9. Zunanje oznake: Številka MMSI: ŠT. OMI:
10. Datum sedanje registracije zastave (DD/MM/LLLL): …/…/…
Prejšnja zastava (če je primerno):
11. Kraj izgradnje: Datum (DD/MM/LLLL): …/…/…
12. Radijska klicna frekvenca: HF: VHF:
13. Številka satelitskega telefona: IRCS:
III. TEHNIČNI PODATKI O PLOVILU
14. Skupna dolžina plovila (v metrih): Skupna širina (v metrih):
Tonaža (izražena v BT v skladu z Londonsko konvencijo):
15. Vrsta motorja: Moč motorja (v KW):
16. Število članov posadke:
17. Način shranjevanja na krovu:[ ] led [ ] hlajenje [ ] mešano [ ] zamrzovanje
18. Zmogljivost predelave na dan (24 ur) v tonah:
Število skladišč za ribe: Skupna zmogljivost skladišč za ribe (v m³):
19. VMS. Podrobnosti o napravi za samodejno določanje položaja:
Proizvajalec: Model: Serijska številka:
Različica programske opreme: Satelitski operater (MCSP):
IV. RIBOLOVNA DEJAVNOST
20. Dovoljeno ribolovno orodje: [ ] zaporna plavarica [ ] parangali [ ] ribiške palice
21. Kraj iztovarjanja ulova:
22. Zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja od (DD/MM/LLLL) …/…/… do (DD/MM/LLLL) …/…/…
Podpisani potrjujem, da so podatki v tem obrazcu točni in pravilni ter dani v dobri veri.
V , dne .../.../…
Podpis vložnika:
TEHNIČNI DOKUMENT 1
RIBOLOVNA KATEGORIJA 1 – ZAMRZOVALNA PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA RIBOLOV RIB KOSTNIC IN GLAVONOŽCEV
|
|
1. Ribolovno območje |
|
Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°. |
|
2. Dovoljena ribolovna orodja |
|
2.1 Dovoljene so klasične vlečne mreže s širilkami in druga selektivna ribolovna orodja. 2.2 Dovoljeni so previsni drogovi. 2.3 Pri vseh ribolovnih orodjih je prepovedana uporaba kakršnih koli načinov ali sredstev, ki blokirajo mrežna očesa ali povzročijo zmanjšanje selektivne dejavnosti. Vendar je za preprečitev obrabe ali raztrganja dovoljeno izključno pod spodnji del vreče pridnene vlečne mreže pričvrstiti mrežaste varovalne podloge ali varovalne podloge iz drugega materiala. Te podloge se pričvrstijo samo na sprednje in stranske robove vreče vlečne mreže. Za zgornjo stran vlečne mreže je dovoljeno uporabiti varovala, če so narejena iz enega kosa mreže, ki je iz enakega materiala kot vreča, in katere raztegnjena očesa merijo najmanj 300 milimetrov. 2.4 Prepovedana je uporaba debelejše vrvi (enostavne ali pletene) za vreče vlečne mreže. |
|
3. Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa |
|
70 mm |
|
4. Prilov |
|
V prvih dveh letih uporabe tega protokola imajo lahko plovila ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 5 % rakov od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau. Od tretjega leta uporabe tega protokola: imajo lahko plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 5 % rakov in 15 % glavonožcev od celotnega ulova v ribolovnem območju Gvineje Bissau. Dovoljeno je loviti lignje (Todarodes sagittatus in Todaropsis eblanae) in jih upoštevati med ciljnimi vrstami; imajo lahko plovila z vlečno mrežo za ribolov glavonožcev ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 60 % rib in 5 % rakov od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau. Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje v skladu s predpisi Gvineje Bissau. Na podlagi priporočila skupnega znanstvenega odbora se pogodbenici v okviru skupnega odbora posvetujeta o posodobitvi dovoljenega odstotka prilova. |
|
5. Dovoljena tonaža/pristojbine |
|
5.1 Dovoljena tonaža (v BRT) za prvi dve leti Protokola |
3 500 BRT na leto |
5.2 Pristojbine v EUR na BRT za prvi dve leti Protokola |
282 EUR na BRT na leto V primeru trimesečnih ali polletnih dovoljenj so pristojbine izračunane po načelu časovne porazdelitve in povečane za 4 % oziroma 2,5 %. |
5.3 Dovoljena tonaža (celotni dovoljeni ulov) od tretjega leta do izteka veljavnosti tega protokola |
11 000 ton na leto za pridnene ribe; 1 500 ton na leto za glavonožce |
5.4 Pristojbine v EUR na tono od tretjega leta do izteka veljavnosti tega protokola |
90 EUR na tono za pridnene ribe; 270 EUR na tono za glavonožce |
RIBOLOVNA KATEGORIJA 2 – ZAMRZOVALNA PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA RIBOLOV KOZIC |
|
1. Ribolovno območje |
|
Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°. |
|
2. Dovoljena ribolovna orodja |
|
2.1 Dovoljene so klasične vlečne mreže s širilkami in druga selektivna ribolovna orodja. 2.2 Dovoljeni so previsni drogovi. 2.3 Pri vseh ribolovnih orodjih je prepovedana uporaba kakršnih koli načinov ali sredstev, ki blokirajo mrežna očesa ali povzročijo zmanjšanje selektivne dejavnosti. Vendar je za preprečitev obrabe ali raztrganja dovoljeno izključno pod spodnji del vreče pridnene vlečne mreže pričvrstiti mrežaste varovalne podloge ali varovalne podloge iz drugega materiala. Te podloge se pričvrstijo samo na sprednje in stranske robove vreče vlečne mreže. Za zgornjo stran vlečne mreže je dovoljeno uporabiti varovala, če so narejena iz enega kosa mreže, ki je iz enakega materiala kot vreča, in katere raztegnjena očesa merijo najmanj 300 milimetrov. 2.4 Prepovedana je uporaba debelejše vrvi (enostavne ali pletene) za vreče vlečne mreže. |
|
3. Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa |
|
50 mm |
|
4. Prilov |
|
4.1 Zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic imajo lahko ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 15 % glavonožcev in 70 % rib od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau. 4.2 Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje v skladu s predpisi Gvineje Bissau. 4.3 Na podlagi priporočila skupnega znanstvenega odbora se pogodbenici v okviru skupnega odbora posvetujeta o posodobitvi dovoljenega odstotka prilova. |
|
5. Dovoljena tonaža/pristojbine |
|
5.1 Dovoljena tonaža (v BRT) za prvi dve leti Protokola |
3 700 BRT na leto |
5.2 Pristojbine v EUR na BRT za prvi dve leti Protokola |
395 EUR na BRT na leto V primeru trimesečnih ali polletnih dovoljenj so pristojbine izračunane po načelu časovne porazdelitve in povečane za 4 % oziroma 2,5 %. |
5.3 Dovoljena tonaža (celotni dovoljeni ulov) od tretjega leta do izteka veljavnosti tega protokola |
2 500 ton na leto |
5.4 Pristojbine v EUR na tono od tretjega leta do izteka veljavnosti tega protokola |
280 EUR na tono |
RIBOLOVNA KATEGORIJA 3 – PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA Z RIBIŠKIMI PALICAMI |
|
1. Ribolovno območje: |
|
1.1 Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°. 1.2 Plovilom za ribolov tuna z ribiškimi palicami je na ribolovnem območju Gvineje Bissau dovoljeno loviti z živimi vabami. |
|
2. Dovoljena ribolovna orodja: |
|
2.1 Ribiške palice 2.2 Zaporne plavarice z živo vabo: 16 mm |
|
3. Prilov: |
|
3.1 V skladu s Konvencijo o selitvenih vrstah in resolucijami komisije ICCAT je prepovedan ribolov morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen lopatarice (Sphyrna tiburo)), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis). Prepovedan je ribolov morskega vola (Carcharias taurus) in pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus). 3.2 Pogodbenici se o posodobitvi tega seznama na podlagi znanstvenih priporočil posvetujeta v skupnem odboru. |
|
4. Dovoljena tonaža/pristojbine: |
|
4.1 Pavšalna letna pristojbina |
2 500 EUR za 45,5 tone na plovilo |
4.2 Dodatna pristojbina na tono ulova |
55 EUR na tono |
4.3 Število plovil z dovoljenjem za ribolov |
13 plovil |
|
|
. Ribolovno območje: |
|
Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°. |
|
2. Dovoljena ribolovna orodja: |
|
Potegalke in površinski parangali |
|
3. Prilov: |
|
V skladu s Konvencijo o selitvenih vrstah in resolucijami komisije ICCAT je prepovedan ribolov morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen lopatarice (Sphyrna tiburo)), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis). Prepovedan je ribolov morskega vola (Carcharias taurus) in pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus). Pogodbenici se o posodobitvi tega seznama na podlagi znanstvenih priporočil posvetujeta v skupnem odboru. |
|
4. Dovoljena tonaža/pristojbine: |
|
4.1 Pavšalna letna pristojbina |
4 500 EUR za 64,3 tone na plovilo s potegalko; 3 000 EUR za 54,5 tone na plovilo s parangalom |
4.2 Dodatna pristojbina na tono ulova |
70 EUR na tono za plovila s potegalko; 55 EUR na tono za plovilo s parangalom |
4.3 Pristojbina za podporna plovila |
3 000 EUR na leto na plovilo |
4.4 Število plovil z dovoljenjem za ribolov |
28 plovil |
TEHNIČNI DOKUMENT 5 RIBOLOVNA KATEGORIJA 5 – RIBIŠKA PLOVILA ZA MAJHNE PELAGIČNE VRSTE |
|
1. Ribolovno območje |
|
Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°. |
|
2. Dovoljena plovila in ribolovna orodja |
|
Dovoljena so samo plovila, katerih zmogljivost v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau ne presega 5 000 GT. Dovoljena ribolovna orodja so pelagične vlečne mreže in zaporne plavarice za industrijski ribolov. |
|
3. Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa |
|
70 mm za vlečne mreže |
|
4. Prilov |
|
4.1 Plovila z vlečno mrežo imajo lahko ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 10 % rib, ki niso pelagične ribe, 10 % glavonožcev in 5 % rakov od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau. 4.2 Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje v skladu s predpisi Gvineje Bissau. 4.3 Na podlagi priporočila skupnega znanstvenega odbora se pogodbenici v okviru skupnega odbora posvetujeta o posodobitvi dovoljenega odstotka prilova. |
|
5. Dovoljena tonaža/pristojbine |
|
5.1 Dovoljena tonaža (v BRT) za prvi dve leti Protokola |
15 000 BRT na leto |
5.2 Pristojbine v EUR na BRT za prvi dve leti Protokola |
250 EUR/BRT/leto V primeru trimesečnih ali polletnih dovoljenj so pristojbine izračunane po načelu časovne porazdelitve in povečane za 4 % oziroma 2,5 %. |
5.3 Dovoljena tonaža (celotni dovoljeni ulov) od tretjega leta do izteka veljavnosti tega protokola |
18 000 ton na leto |
5.4 Pristojbine v EUR na tono od tretjega leta do izteka veljavnosti tega protokola |
100 EUR/t (plovilo s tonažo nad 1 000 BT) 75 EUR/t (plovilo s tonažo, ki ne presega 1 000 BT) |
Opredelitev pojma ribolovno potovanje:
V tem dodatku je ribolovno potovanje plovila Unije opredeljeno kot:
– obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in izstopom z njega,
– ali obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in pretovarjanjem,
– ali obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in iztovarjanjem v Gvineji Bissau.
Dodatek 3
SATELITSKI SISTEM ZA SPREMLJANJE PLOVIL (VESSEL MONITORING SYSTEM – VMS)
1. Sporočila o položaju plovil – sistem VMS
Prvi položaj, ki se zabeleži po vstopu na območje Gvineje Bissau, se označi z oznako „ENT“. Vsak naslednji položaj se označi z oznako „POS“, razen prvega položaja, zabeleženega po izstopu z območja Gvineje Bissau, ki se označi z oznako „EXI“.
Center za spremljanje ribištva države zastave zagotovi samodejno obdelavo in po potrebi elektronsko pošiljanje sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena, hranijo pa se tri leta.
2. Sporočanje položaja plovila v primeru okvare sistema VMS
Poveljnik plovila mora stalno preverjati, da sistem VMS plovila deluje nemoteno in da se sporočila o položaju pravilno pošiljajo centru za spremljanje ribištva države zastave.
V primeru okvare se sistem VMS na plovilu popravi ali zamenja v 30 dneh. Po tem roku plovilu ne bo več dovoljeno izvajati ribolova na območju Gvineje Bissau.
Plovila, ki izvajajo ribolov na območju Gvineje Bissau in imajo pokvarjen sistem VMS, morajo centru za spremljanje ribištva države zastave sporočila o položaju pošiljati po elektronski pošti, radijski zvezi ali telefaksu najmanj vsake štiri ure in v njih navesti vse zahtevane podatke.
3. Varno pošiljanje sporočil o položaju Gvineji Bissau
Center za spremljanje ribištva države zastave samodejno pošilja sporočila o položaju zadevnih plovil centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau. Center za spremljanje ribištva države zastave in center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau si izmenjata kontaktna elektronska naslova ter se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi teh naslovov.
Pošiljanje sporočil o položaju med centrom za spremljanje ribištva države zastave in centrom za spremljanje ribištva Gvineje Bissau poteka elektronsko po sistemu varnega komuniciranja.
Center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva države zastave in Unijo o kakršni koli prekinitvi sprejemanja zaporednih sporočil o položaju plovila z dovoljenjem za ribolov, če zadevno plovilo ni poslalo uradnega obvestila o izstopu z območja.
4. Motnje v delovanju komunikacijskega sistema
Gvineja Bissau zagotovi, da je njena elektronska oprema združljiva z opremo centra za spremljanje ribištva države zastave, in Unijo nemudoma obvesti o kakršnih koli motnjah pri komuniciranju in prejemanju sporočil o položaju, da se čim prej poišče tehnična rešitev. Vse morebitne spore obravnava skupni odbor.
Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno dokazano poseganje v sistem VMS plovila z namenom povzročitve motenj v delovanju sistema ali ponareditve sporočil o položaju. Za vsako kršitev se naložijo kazni, ki jih določa veljavna zakonodaja Gvineje Bissau.
5. Sprememba pogostosti pošiljanja sporočil o položaju
Na podlagi utemeljenih dokazov o kršitvi lahko Gvineja Bissau center za spremljanje ribištva države zastave zaprosi za skrajšanje intervala pošiljanja sporočil o položaju plovila na trideset minut za določeno obdobje preiskave, pri čemer se izvod vloge pošlje tudi Uniji. Gvineja Bissau mora dokazno gradivo poslati centru za spremljanje ribištva države zastave in Uniji. Center za spremljanje ribištva države zastave začne Gvineji Bissau nemudoma pošiljati sporočila o položaju v novih intervalih.
Ko se določeno obdobje preiskave konča, Gvineja Bissau obvesti center za spremljanje ribištva države zastave in Unijo o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
6. Pošiljanje sporočil satelitskega sistema za spremljanje plovil (sistem VMS) Gvineji Bissau
Podatek |
Oznaka |
Obvezno (O)/neobvezno (N) |
Vsebina |
Začetek zapisa |
SR |
O |
podatek o sistemu – označuje začetek zapisa |
Prejemnik |
AD |
O |
podatek o sporočilu – prejemnik: tričrkovna oznaka države (ISO-3166) |
Pošiljatelj |
FR |
O |
podatek o sporočilu – pošiljatelj: tričrkovna oznaka države (ISO-3166) |
Država zastave |
FS |
O |
podatek o sporočilu – država zastave: tričrkovna oznaka (ISO-3166) |
Vrsta sporočila |
TM |
O |
Podatek o sporočilu – vrsta sporočila (ENT, POS, EXI, MAN) |
Klicni znak (IRCS) |
RC |
O |
podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila (IRCS) |
Notranja referenčna številka pogodbenice |
IR |
podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice: tričrkovna oznaka (ISO-3166), ki ji sledi številka |
|
Zunanja registrska številka |
XR |
O |
podatek o plovilu – številka na boku plovila (ISO 8859.1) |
Zemljepisna širina |
LT |
O |
podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in decimalnih stopinjah S/J SS,sss (WGS84) |
Zemljepisna dolžina |
LG |
O |
podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in decimalnih stopinjah V/Z SS,sss (WGS84) |
Smer |
CO |
O |
smer plovila glede na 360° |
Hitrost |
SP |
O |
hitrost plovila v desetinkah vozla |
Datum |
DA |
O |
podatek o položaju plovila – datum zapisa položaja UTC (LLLLMMDD) |
Čas |
TI |
O |
podatek o položaju plovila – čas zapisa položaja UTC (UUMM) |
Konec zapisa |
ER |
O |
podatek o sistemu – označuje konec zapisa |
Med pošiljanjem se zahtevajo naslednje informacije, da lahko center za spremljanje in nadzor ribištva Gvineje Bissau prepozna center za spremljanje in nadzor ribištva, ki pošilja sporočilo:
naslov IP-strežnika centra za spremljanje in nadzor ribištva in/ali podatki DNS,
potrdilo SSL (celotna veriga organov potrjevanja).
Vsako pošiljanje podatkov je strukturirano na naslednji način:
uporabljeni znaki morajo ustrezati standardu ISO 8859.1,
dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek sporočila,
vsak podatek je opredeljen z oznako in ločen od drugih podatkov z dvojno poševnico (//),
enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatkovni element,
oznaka „ER“, ki ji sledi dvojna poševnica (//), označuje konec sporočila.
Dodatek 4
Uporaba sistema elektronskega poročanja o ribolovnih dejavnostih (sistem ERS)
Zapisovanje podatkov o ribolovnih dejavnostih in pošiljanje poročil s sistemom ERS
(1) Ko je ribiško plovilo Unije z dovoljenjem, izdanim na podlagi tega protokola, na ribolovnem območju, mora njegov poveljnik:
a) zapisati vsak vstop na ribolovno območje in izstop z njega s posebnim sporočilom, v katerem navede količino vsake vrste, ki se hrani na krovu ob takem vstopu na ribolovno območje ali izstopu z njega, ter datum, uro in položaj izvedbe takega vstopa ali izstopa. To sporočilo se centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau pošlje s sistemom ERS ali drugim komunikacijskim sredstvom najpozneje dve uri pred vstopom ali izstopom;
b) dnevno zapisovati opoldanski položaj plovila, če se ribolov ni izvajal;
c) za vsako izvedeno ribolovno dejavnost zapisati položaj te dejavnosti, vrsto orodja, količino vsake vrste, ki je bila ulovljena, tako da razlikuje med ulovom, ki se hrani na krovu, in zavrženim ulovom. Vsaka vrsta mora biti opredeljena s pripadajočo s tričrkovno oznako FAO; količine je treba izraziti v kilogramih žive teže, po potrebi pa tudi s številom posameznih rib;
d) državi zastave dnevno in najpozneje ob polnoči („00:00“) poslati podatke, zapisane v elektronskem ribolovnem ladijskem dnevniku; to pošiljanje se izvede za vsak dan, ko se plovilo zadržuje na ribolovnem območju, tudi če ulova ni. Izvede se tudi pred vsakim izstopom z ribolovnega območja.
(2) Za pravilnost zapisanih in sporočenih podatkov je odgovoren poveljnik.
(3) V skladu z določbami iz poglavja IV Priloge k temu protokolu da država zastave na voljo podatke ERS centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau.
Podatki v obliki UN/CEFACT se pošiljajo prek omrežja FLUX, ki ga daje na voljo Evropska komisija.
Če to ni mogoče, se do konca prehodnega obdobja podatki pošiljajo prek DEH (Data Exchange Highway) v obliki EU-ERS (v 3.1).
Center za spremljanje ribištva države zastave neposredna sporočila s plovila (COE, COX, PNO) samodejno in nemudoma pošlje centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau. Centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau se enkrat dnevno samodejno pošljejo tudi druge vrste sporočil, in sicer od datuma dejanske uporabe nove oblike UN-CEFACT, ali so mu do takrat na zahtevo, samodejno vloženo pri centru za spremljanje ribištva države zastave, takoj dani na voljo prek osrednjega vozlišča Evropske komisije. Od začetka dejanske uporabe nove oblike se bo zadnjenavedeni način dajanja na voljo nanašal le na posebne zahteve za pretekle podatke.
(4) Center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau s povratnim sporočilom o prejemu, ki potrjuje veljavnost prejetega sporočila, potrdi prejem neposrednih podatkov ERS, ki so mu bili poslani. Sporočilo o prejemu se ne pošlje za podatke, ki jih Gvineja Bissau prejme v odgovor na zahtevo, ki jo je sama vložila. Gvineja Bissau vse podatke ERS obravnava kot zaupne.
Okvara sistema za elektronsko pošiljanje na krovu plovila ali komunikacijskega sistema
(5) Center za spremljanje ribištva države zastave in center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau se nemudoma medsebojno obvestita o kakršnem koli dogodku, ki bi lahko oviral pošiljanje podatkov ERS z enega ali več plovil.
(6) Če center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau ne prejme podatkov, ki bi mu jih moralo poslati plovilo, o tem nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva države zastave. Center za spremljanje ribištva države zastave čim prej poizve, zakaj podatki ERS niso bili prejeti, in o rezultatu teh poizvedovanj obvesti center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau.
(7) Če se pojavi okvara pri pošiljanju med plovilom in centrom za spremljanje ribištva države zastave, ta o tem nemudoma uradno obvesti poveljnika ali upravljavca plovila ali njune predstavnike. Po prejemu tega uradnega obvestila poveljnik plovila vsak dan najpozneje ob polnoči (00:00) pošlje manjkajoče podatke pristojnim organom države zastave prek vseh ustreznih telekomunikacijskih sredstev.
(8) Poveljnik ali upravljavec plovila zagotovi, da se v primeru motenj v delovanju sistema za elektronsko pošiljanje, nameščenega na krovu plovila, sistem ERS popravi ali nadomesti v desetih delovnih dneh od odkritja motenj v delovanju. Plovilu po tem roku ni več dovoljeno izvajati ribolova na ribolovnem območju in ga mora v 24 urah zapustiti ali pristati v bissavskem pristanišču. Plovilo lahko zapusti to pristanišče ali se vrne na ribolovno območje šele, ko center za spremljanje ribištva njegove države zastave potrdi, da sistem ERS plovila znova normalno deluje.
(9) Če Gvineja Bissau ne prejema podatkov ERS zaradi motenj v delovanju elektronskih sistemov pod nadzorom evropske pogodbenice ali Gvineje Bissau, zadevna pogodbenica hitro sprejme vse ukrepe za čimprejšnjo odpravo teh motenj. O odpravi težave je takoj obveščena druga pogodbenica.
(10) Center za spremljanje ribištva države zastave vsakih 24 ur z vsemi razpoložljivimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi pošlje centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau vse podatke ERS, ki jih je država zastave prejela od zadnjega pošiljanja podatkov. Enak postopek se lahko na zahtevo Gvineje Bissau uporabi v primeru vzdrževanja, ki traja več kot 24 ur in vpliva na sisteme pod nadzorom evropske pogodbenice. Gvineja Bissau o tem obvesti svoje pristojne nadzorne službe, da se plovila Unije zaradi nepošiljanja podatkov ERS ne bi obravnavala kot plovila v prekršku. Center za spremljanje ribištva države zastave zagotovi, da se v elektronsko podatkovno zbirko, ki jo upravlja v skladu s točko 3, vnesejo manjkajoči podatki.
PRILOGA II
Obseg pooblastila in postopek oblikovanja stališča Unije v skupnem odboru
1.Komisija je pooblaščena, da se pogaja z Republiko Gvinejo Bissau ter, če je to potrebno in se upoštevajo točke 3 in naslednje te priloge, v imenu Unije odobri spremembe Protokola, ki se nanašajo na naslednja vprašanja:
(a)pregled ribolovnih možnosti ter posledično finančnega prispevka v skladu s členom 8(2) in (4) Protokola;
(b)prilagoditev načinov izvajanja sektorske podpore v skladu s členom 5 Protokola;
(c)prilagoditev ukrepov upravljanja, za katere je v skladu s členoma 6(4) in 7(4) Protokola pristojen skupni odbor, ter prilagoditev določb v zvezi s pogoji izvajanja ribolova v skladu s členom 8(5) Protokola.
2.V skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi Sporazuma o partnerstvu, Unija:
(a)deluje v skladu s cilji, ki jih želi doseči v okviru skupne ribiške politike;
(b)spodbuja stališča, ki so v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, in pri katerih se upošteva skupno upravljanje obalnih držav.
3.Če je predvideno, da se na zasedanju skupnega odbora sprejme sklep o spremembah Protokola iz točke 1, se sprejmejo potrebni ukrepi, da bi se v stališču, zavzetem v imenu Unije, upoštevali najnovejši statistični, biološki in drugi ustrezni podatki, poslani Komisiji.
4.Službe Komisije v ta namen, na podlagi teh podatkov in dovolj zgodaj pred ustrezno sejo skupnega odbora pošljejo Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom v razpravo in odobritev pripravljalni dokument, v katerem navedejo podrobnosti predlaganega stališča Unije.
5.Stališče Unije iz pripravljalnega dokumenta šteje kot dogovorjeno, razen če mu na sestanku pripravljalnega telesa Sveta ali v 20 dneh od prejema pripravljalnega dokumenta, kar koli nastopi prej, nasprotuje število držav članic, ki ustreza manjšini, ki lahko prepreči sprejetje. V primeru takšnega ugovora se zadeva predloži Svetu.
6.Če je na poznejših sestankih skupnega odbora, vključno med sestankom na kraju samem, nemogoče doseči dogovor, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi, se zadeva znova predloži Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom, skladno s postopkom iz točk 4 in 5.
7.Komisija naj v ustreznem roku stori vse potrebno za nadaljnje ukrepanje v zvezi s sklepom skupnega odbora, po potrebi tudi objavi zadevni sklep v Uradnem listu Evropske unije in predloži kakršne koli predloge, potrebne za izvajanje navedenega sklepa.