EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.3.2019
JOIN(2019) 4 final
SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Izboljšanje mednarodnega upravljanja oceanov – dve leti napredka
{SWD(2019) 104 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.3.2019
JOIN(2019) 4 final
SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Izboljšanje mednarodnega upravljanja oceanov – dve leti napredka
{SWD(2019) 104 final}
Zdravi oceani – ključen zaveznik in skupna odgovornost
Evropska komisija in visoka predstavnica Evropske unije sta novembra 2016 sprejeli skupno sporočilo z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: prispevek EU k odgovornemu upravljanju oceanov 1 . Ta prispevek pomeni poglobitev mednarodne politike EU za oceane. EU je sektorski pristop nadomestila (in ga še nadomešča) s celostnim pristopom. EU je dosledno sledila splošnemu cilju, ki je zagotoviti, da so oceani varni, zavarovani, čisti, zdravi in upravljani na trajnostni način.
Prispevek EU za oceane je sestavni del njenega odziva na Agendo 2030 Združenih narodov ter zlasti cilj trajnostnega razvoja 14, ki je usmerjen v ohranjanje in trajnostno rabo naših oceanov, morij in morskih virov. Prispevek izraža prednost, ki jo EU daje zanesljivim partnerstvom, večstranskemu dialogu in mednarodnemu sodelovanju kot načinom, da se poudari nujna potreba po ukrepanju za zagotovitev ohranitve in trajnostne rabe naših oceanov.
Zdravi oceani so ključni za človeško življenje, dobro počutje in trajnostni razvoj. Oceani absorbirajo 25 % vseh emisij ogljika, ki jih proizvajamo, in prerazporejajo toploto po vsej Zemlji. V njih prebiva na milijone vrst, njihovo zdravje pa je močno odvisno od te morske biotske raznovrstnosti. Ribe in lupinarji so pomemben vir beljakovin in esencialnih mikrohranil ter prispevajo k svetovni prehranski varnosti in zdravju ljudi. Poleg tega „modro“ oceansko gospodarstvo ponuja pomembne priložnosti za trajnostno, inovativno rast in dostojna delovna mesta.
EU s tem prispevkom za oceane izvaja pristop, usmerjen v ukrepe za reševanje največjih sodobnih izzivov upravljanja oceanov.
To je prvo poročilo Evropske Komisije in visoke predstavnice o napredku v zvezi s prispevkom EU k mednarodnemu upravljanju oceanov po njegovem sprejetju. V njem so predstavljeni dosedanji dosežki pri izvajanju prispevka, dodatni dosežki, ki prispevajo k splošnim ciljem prispevka, in pregled stalne zavezanosti EU za okrepitev mednarodnega upravljanja oceanov.
Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije SWD(2019) 104, v katerem je predstavljena poglobljena analiza napredka, ki je bil dosežen v zvezi s 50 posebnimi točkami, določenimi v prispevku EU k upravljanju oceanov.
Konkretni rezultati dve leti pozneje
Od leta 2016, ko je EU sprejela svoj prispevek k upravljanju oceanov, se je njeno ukrepanje v zvezi z oceani okrepilo. Vseh 50 ukrepov se uspešno izvaja: medtem ko so nekateri že zaključeni, se bo delo v zvezi s številnimi nadaljevalo po letu 2019. Zaradi prispevka se je začelo mednarodno sodelovanje po vseh celinah in na podlagi vseh treh njegovih stebrov, pri čemer se krepi vloga, ki jo EU opravlja kot:
·zanesljiva partnerica pri oblikovanju okvira za mednarodno upravljanje, v središču katerega je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu;
·največja donatorica za projekte za krepitev zmogljivosti ter spodbujanje ukrepov na lokalni, regionalni in svetovni ravni;
·odločna podpornica in ponudnica storitev za raziskave in spremljanje oceanov ter nadzor nad njimi;
·usklajena poslovna partnerica v „modrem“ gospodarstvu, usmerjena v vključevanje in trajnostnost.
V okviru razvojne politike EU je bilo namenjenih 590 milijonov EUR za spodbujanje boljšega upravljanja oceanov s tretjimi partnerji 2 , v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 pa več kot 500 milijonov EUR za pomorske raziskave.
•Steber 1: Izboljšanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov
Od leta 2016 je EU svojo navzočnost v mednarodnih in regionalnih forumih ter svoje dvostranske odnose s ključnimi partnerji dodatno izkoristila za zagotavljanje ustreznega izvajanja obstoječih pravil in zapiranje vseh morebitnih regulativnih vrzeli.
Na mednarodni ravni je EU še naprej delala zlasti v okviru Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki je prevladujoča „ustava“, ki ureja vse dejavnosti na morju. V tem okviru je bilo delo EU odločilno za doseženi napredek pri prizadevanjih za zagotovitev pravno zavezujočega instrumenta za varstvo biotske raznovrstnosti na odprtem morju. Pogajanja še potekajo, EU in njene države članice pa bodo proces še naprej spodbujale. EU v okviru Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti dejavno spodbuja določitev ekološko ali biološko pomembnih morskih območij, da bi se zagotovilo njihovo varstvo. Poleg tega je finančno podprla izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s čimer je državam izvoznicam pomagala zagotoviti zakonito in trajnostno trgovino z morskimi prostoživečimi vrstami 3 .
EU je prispevala k bolj trajnostnim oceanom, predvsem v smislu ohranjanja in upravljanja ribištva na regionalni ravni s konvencijami o regionalnih morjih in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva (RFMO), da bi se izboljšalo upravljanje na podlagi znanosti. V zvezi s tem je v obdobju 2017–2018 zagotovila 17 milijonov EUR za izboljšanje upravljanja, znanstvene podlage in krepitev zmogljivosti ter za okrepitev skladnosti 18 RFMO in RFMO za tuna, v katerih sodeluje. Ta ukrep EU za trajnostnost se je izplačal: na koncu leta 2017 so bile po podatkih znanstvenih svetovalcev trajnostne ravni dosežene za 16 od 18 reprezentativnih staležev tuna na svetu.
V skladu s sporazumom o ribolovu v osrednjem Arktičnem oceanu je bil med EU in devetimi drugimi podpisnicami sklenjen dogovor, da bodo za začetno, 16-letno obdobje prepovedal komercialni ribolov na območju odprtega morja v osrednjem Arktičnem oceanu, ki je po velikosti približno enako Sredozemskemu morju. V tem obdobju si bodo prizadevale izboljšati razumevanje ekosistemov Arktičnega oceana in možnosti za trajnostni ribolov glede na čedalje manjšo ledeno ploščo.
Podpis Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu oktobra 2018 je bil pomemben mejnik. Z njim se bo zaprla pomembna vrzel v okviru za upravljanje Arktičnega oceana ter zagotovilo varstvo ranljivih morskih ekosistemov za prihodnje generacije.
EU je sodelovala s ključnimi akterji na področju oceanov, da bi vzpostavila dvostranska partnerstva. Julija 2018 je s Kitajsko sklenila prvo oceansko partnerstvo, leta 2019 pa bo predvidoma sklenila partnerstvo s Kanado.
Namen programa partnerstva pacifiških držav in Evropske unije na področju morij (PEUMP), ki se je začel izvajati leta 2017 na konferenci Our Ocean (Naš ocean) na Malti, je podpreti trajnostno upravljanje in razvoj ribištva za prehransko varnost in gospodarsko rast v 15 državah na območju Pacifika. PEUMP temelji na celovitem in celostnem pristopu, pri čemer se v vse dejavnosti vključujejo vidiki podnebnih sprememb, okolja in spola.
EU je okrepila zmogljivost partnerskih držav in organizacij za spremljanje oceanov, ohranjanje morske biotske raznovrstnosti ter odpravljanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (IUU). Pacifiškim državam je na primer zagotovila 35 milijonov EUR v okviru programa partnerstva pacifiških držav in Evropske unije na področju morij, Zahodni Afriki 15 milijonov EUR v okviru programa PESCAO, 28 milijonov EUR za območje Indijskega oceana v okviru programa ECOFISH in 87 milijonov EUR za sodelovanje s Kambodžo v okviru komponente za ribolov novega programa CAPFISH.
Dobro mednarodno upravljanje oceanov pomeni tudi, da se tistim, ki opravljajo dejavnosti na morju, zagotavlja varno okolje. EU ima v skladu s svojo globalno strategijo in posameznimi regionalnimi politikami, na primer za Afriški rog in Gvinejski zaliv, ključno vlogo pri zagotavljanju globalne pomorske varnosti. Zagotovila je vire za varstvo pred pomorskimi nevarnostmi, kot sta piratstvo in trgovina z ljudmi, za zmanjšanje števila pomorskih nesreč in preprečevanje okoljskih nesreč. Satelitske podatke programa EU Copernicus uporabljajo organi EU, kot je Evropska agencija za pomorsko varnost, uporabljajo pa se tudi pri mednarodnih operacijah iskanja in reševanja na zahtevo ZN.
Steber 2: Zmanjševanje pritiska na oceane in morja ter ustvarjanje pogojev za trajnostno „modro“ gospodarstvo
Zdravi oceani so osnovni pogoj za trajnosten gospodarski razvoj. Da bi „modro“ gospodarstvo v prihodnosti ustvarjalo večjo vrednost v „modrih“ sektorjih in podpiralo obalne skupnosti, je treba zdaj narediti vse za zagotovitev zdravih oceanov.
Oceani uravnavajo naše podnebje, vendar so tudi izjemno ranljivi za vplive podnebnih sprememb. EU spodbuja in načrtuje ukrepe za oceane v okviru izvajanja Pariškega sporazuma, kot so rešitve, ki temeljijo na naravi, in oceanska energija iz obnovljivih virov. Ti elementi so bili vključeni tudi v novo strateško vizijo za uresničitev podnebno nevtralne Evrope do leta 2050, ki jo je Komisija sprejela novembra 2018 4 . V viziji so ohranjanje, raba in upravljanje morskih ekosistemov in virov poudarjeni kot ena od prednostnih nalog za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
EU je od leta 2017 dodelila posebna finančna sredstva v skupni vrednosti več kot 90 milijonov EUR za obnavljanje morskih in obalnih ekosistemov v različnih regijah po vsem svetu, vključno s Sredozemljem, Jugovzhodno Azijo in državami AKP. Poleg tega spodbuja energijo iz vetrnih elektrarn na morju ter energijo oceanov za oskrbo otokov in obalnih območij v EU in drugod po svetu s čisto energijo. EU na primer zagotavlja tehnično strokovno znanje, da bi Indiji pomagala letos objaviti razpis za prvo vetrno elektrarno na morju.
Poleg tega EU dejavno sodeluje pri spodbujanju odločnega ukrepanja na svetovni ravni za zmanjšanje emisij v ladijskem prometu v skladu s strategijo Mednarodne pomorske organizacije za prepolovitev takih emisij do leta 2050 .
EU je z Južno Korejo podpisala skupno izjavo o prizadevanjih za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, potem ko je delovna skupina EU in Republike Koreje, ustanovljena aprila 2015 po umiku rumenega kartona zaradi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, dosegla dobre rezultate.
Kot vodilni akter v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu je EU od sprejetja uredbe o nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu leta 2008 vodila dialoge o tem vprašanju z več kot 50 državami iz vseh pomembnih ribolovnih regij. Zaradi teh dialogov je 14 držav uspešno reformiralo svoje sisteme nadzora in upravljanja v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih imajo kot države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga 5 . Za podporo politiki EU o nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu se je uporabila tudi njena obsežna mreža sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu. Do novembra 2018 je bilo sklenjenih deset sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s skupnim letnim proračunom v višini 135 milijonov EUR. Končana so bila pogajanja za tri dodatne sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, ki bi morali začeti veljati v bližnji prihodnosti. Poleg tega je EU sprejela nova pravila za zagotovitev trajnostnega ribolova flot EU zunaj njenih voda 6 . V okviru različnih RFMO je še naprej podpirala boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Z njeno podporo je bil sprejet načrt za nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov v Sredozemskem in Črnem morju, predlagani pa so bili tudi strogi postopki uvrstitve na seznam za plovila IUU v Indijskem in Antarktičnem oceanu. Poleg tega Evropska agencija za nadzor ribištva s podporo Evropske agencije za pomorsko varnost izvaja pilotni projekt za pomoč pri odvračanju od nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in okrepitev tega odvračilnega učinka po vsem svetu.
Oktobra 2016 je EU v Svetovni trgovinski organizaciji predlagala prepoved nekaterih oblik subvencij za ribištvo, ki prispevajo k presežni zmogljivosti, prelovu in nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. EU še naprej dejavno sodeluje pri prizadevanjih za dosego dogovora najpozneje do leta 2020 v skladu s konkretnim ciljem 6 v okviru cilja trajnostnega razvoja 14.
Strategija EU za plastiko v krožnem gospodarstvu zajema celovit pristop k odpravljanju uhajanja plastičnih odpadkov in mikroplastike, zlasti v morsko okolje, strategiji pa je sledil predlog o prepovedi desetih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki se najpogosteje najdejo na plažah in morju, ter uvedbi novih pravil o izgubljenem in opuščenem ribolovnem orodju. Sveženj dopolnjuje predlog nove direktive o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za reševanje težave morskih odpadkov z ladij, vključno z ribiškimi plovili in plovili za rekreacijo.
EU sodeluje pri oblikovanju mednarodnega odziva na vse večjo težavo morskih odpadkov. Njena prizadevanja temeljijo na Strategiji EU za plastiko v krožnem gospodarstvu 7 . EU dejavno podpira nadaljnje ukrepe v zvezi z resolucijo o morskih odpadkih in mikroplastiki, ki je bila sprejeta na tretjem zasedanju Skupščine ZN za okolje decembra 2017. Leta 2018 je EU podprla kanadsko predsedstvo skupine G7 pri njegovi osredotočenosti na morske odpadke in onesnaževanje s plastiko. Poleg tega zagotavlja ciljno usmerjeno podporo za izboljšanje ravnanja z odpadki v Tihem oceanu in Jugovzhodni Aziji, ki se srečuje z ogromnimi izzivi pri spopadanju z onesnaževanjem s plastiko.
Čezatlantska mreža zaščitenih morskih območij združuje upravljavce zaščitenih morskih območij ob atlantskem obroču iz Severne in Južne Amerike, Afrike in Evrope. Projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja jim je omogočil, da se povezujejo in si izmenjujejo dobre prakse upravljanja. Zdaj si prizadevajo, da bi nadaljevali sodelovanje na podlagi skupne strategije.
EU je že določila več kot 10 % svojih morskih in obalnih območij za zaščitena morska območja, in to dve leti pred rokom za mednarodni cilj Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je bil določen za leto 2020, ter poleg tega zagotavlja njihovo učinkovito upravljanje. Zdaj s spodbujanjem novih zaščitenih morskih območij, s katerimi se ustrezno upravlja, po vsem svetu pomaga drugim, da bi dosegli ta cilj. Več kot 23 milijonov EUR je bilo vloženih v pripravo smernic, izvajanje znanstvenih raziskav in študij ter načrtovanje projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za spodbujanje vzajemnega učenja in sodelovanja.
·Steber 3: Krepitev mednarodnega raziskovanja in podatkov o oceanih
Zanesljiva politika o oceanih je odvisna od dobrega razumevanja naših oceanov, njihovega odzivanja na kumulativne vplive človekove dejavnosti in možnosti smotrne uporabe tega, kar nam ponujajo.
Komisija je leta 2018 objavila drugo poročilo o stanju oceanov. Poročilo na podlagi celovitih in najsodobnejših podatkov iz Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja ocenjuje sedanje stanje, naravne spremembe ter spremembe svetovnih oceanov in evropskih regionalnih morij.
EU je še naprej spodbujala raziskovanje, pridobivanje podatkov in znanost na področju oceanov, da bi razvila celovito, zanesljivo, primerljivo in dostopno znanje o oceanih za boljše oblikovanje politike ter spodbujanje inovacij in trajnostnega „modrega“ gospodarstva. V ta namen je začela letno objavljati poročilo o stanju oceanov na podlagi Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja 8 . Zlasti si prizadeva, da bi izboljšala zbiranje in združljivost podatkov ter dostop do njih. Komisija prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke EMODnet povezuje svetovne in nacionalne podatkovne zbirke, da bi vzpostavila mednarodno mrežo pomorskih podatkov ter z njo zagotovila prost dostop do podatkov o oceanih in proizvodov iz Evrope in od drugod. Leta 2018 je na primer EU dodelila 3,5 milijona EUR za boljše sodelovanje s Kitajsko na področju podatkov o oceanih. Poleg tega EU v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje financira projekte, katerih cilj so za prihodnost uporabna opazovanja v Atlantskem oceanu in morjih okrog Evrope.
Da bi Komisija okrepila naložbe v „modro“ znanost in inovacije, v okviru programa Obzorje 2020 spodbuja razvoj rešitev v oblaku in raziskovalne infrastrukture. Sodelovanje s partnerji zunaj EU nam zagotavlja boljše razumevanje dinamik in trendov v zvezi z oceani. Poleg tega takšno sodelovanje spodbuja inovacije in znižuje stroške. Zaradi Galwayske izjave o sodelovanju v Atlantskem oceanu iz leta 2013 se je že poglobilo sodelovanje EU z Združenimi državami in Kanado na področju pomorskih raziskav. EU je na podlagi te uspešne izkušnje leta 2017 podpisala Belemsko izjavo o sodelovanju z Brazilijo in Južno Afriko na področju raziskav in inovacij v Atlantskem oceanu, s čimer je razširila sodelovanje na Južni Atlantski ocean. Komisija je leta 2018 sklenila upravne dogovore z Argentino in Zelenortskimi otoki o sodelovanju na področju pomorskih raziskav in inovacij. S tem je bilo ustanovljeno Vseatlantsko zavezništvo za raziskovanje oceanov, ki zajema območje Atlantskega oceana od Arktike do Antarktike.
Nadaljnji razvoj
EU je prispevek k mednarodnemu upravljanju oceanov po njegovem sprejetju dopolnila tako, da je sprejela ukrepe in začela pobude, ki prispevajo k dodatni okrepitvi mednarodnega upravljanja oceanov.
·Kot skrbnica pobude „Our Ocean“ je EU na konferencah v Malti leta 2017 in na Baliju leta 2018 pozvala k odločnemu ukrepanju na svetovni ravni ter pridobila ambiciozne zaveze za izboljšanje upravljanja oceanov.
·Kot zagovornica „modrega“ gospodarstva je Komisija vzpostavila partnerstvo o prostovoljnih načelih financiranja trajnostnega modrega gospodarstva ter predlagala oblikovanje taksonomije za razvrščanje gospodarskih dejavnosti, ki veljajo za okoljsko trajnostne, vključno z dejavnostmi za trajnostno rabo in varstvo morskih virov.
·Poleg naložb EU v pomorske raziskave je bilo v zadnjih dveh letih namenjenih 46 milijonov EUR za globalno opazovanje, napovedovanje in analizo stanja oceanov, vključno z vplivi podnebnih sprememb, v okviru Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja.
·Komisija je predlagala namensko financiranje mednarodnega upravljanja oceanov na podlagi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2021–2027 9 . S tem bi se omogočili ciljno usmerjeni ukrepi EU, na primer za doseganje napredka v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in dodatni razvoj mednarodne pomorske varnosti.
·Komisija je predložila predloge za program za raziskave in inovacije EU po letu 2020 „Obzorje Evropa“ (obdobje 2021–2027) 10 . Mednarodno upravljanje oceanov je tudi eno od prednostnih področij v okviru predlaganih instrumentov zunanjega financiranja po letu 2020 11 .
·Z ministrsko deklaracijo z naslovom „Prizadevanja za skupno pomorsko agendo za Črno morje“, ki je bila podprta ob evropskem dnevu pomorstva leta 2018 v Burgasu, Bolgarija, se je začel razvoj skupne pomorske agende za Črno morje.
·EU prispeva tudi k drugi oceni svetovnih oceanov, ki jo zdaj pripravljajo ZN, začela pa je pripravljati tudi svoj prispevek k pobudi Združenih narodov za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj (2021–2030).
Sklep in naslednji koraki
EU je od sprejetja svojega prispevka k mednarodnemu upravljanju oceanov dosegla številne uspehe. Velik napredek je bil dosežen tako na vseh treh prednostnih področjih kot tudi širše.
Vendar izzivi še ostajajo. Oceanski sistemi so zapleteni, zato je upravljanje oceanov večstransko. Naši oceani so še naprej probremenjeni zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja, izgube biotske raznovrstnosti, črpanja na morju in prelova. Skupaj povzročajo številne nevarnosti za morske organizme. Pomenijo ogromen izziv, ki je prevelik in prezapleten, da bi ga lahko rešila ena sama država ali regija. Da bi ohranili zdravje svetovnih oceanov, mora obsežna koalicija akterjev sodelovati v skladu z mednarodnimi pravili. Do leta 2050 se bo svetovno prebivalstvo predvidoma povečalo na 9–10 milijard, zato se bodo pritiski še povečali.
EU zanesljivo opravlja svojo mednarodno vodilno vlogo pri nadaljnjih ukrepih na področju oceanov in je še naprej zavezana spremembam, zlasti v zvezi s štirimi konkretnimi cilji od desetih v okviru cilja trajnostnega razvoja 14, ki jih je treba doseči do leta 2020. Poleg tega je EU v pričakovanju prihodnjega poročila o oceanih in kriosferi, ki ga pripravlja Medvladni panel za podnebne spremembe, okrepila svoje ukrepe, namenjene prilagajanju učinkom podnebnih sprememb na oceane in na njihovo rabo.
Evropska komisija in visoka predstavnica od leta 2019 pripravljata forum EU za deležnike pri mednarodnem upravljanju oceanov, ki bo združeval strokovnjake, predstavnike civilne družbe, akademike in nosilce odločanja ter bo usmerjen v oceane in morja po vsem svetu. Forum bo namenjen nadaljnjemu spremljanju prednostnih nalog, ki jih je določila EU, razpravam o sedanjih in prihodnjih izzivih za mednarodno upravljanje oceanov ter pripravi priporočil za prihodnje ukrepe.