Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani

(2020/C 440/09)

Poročevalec: Declan MCDONNELL (IE/EA), član mestnega sveta, Galway Referenčni dokument: Sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropa maja 2019: priprave na enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo v vse bolj negotovem svetu – Prispevek Evropske komisije za neuradno srečanje voditeljev EU-27 v Sibiuu (Romunija) 9. maja 2019 COM(2019) 218 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Preambula

1.

ponovno poudarja, kako pomembno je razumeti stališča in pričakovanja državljanov ter predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti glede EU ter poročati o njih, utemeljiti evropske politike na lokalni ravni, da bodo resnično izboljšale življenje ljudi, in graditi Unijo od spodaj navzgor, kot je navedel v mnenju Razmislek o Evropi: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k povrnitvi zaupanja v Evropsko unijo (1); meni, da je napredek pri demokratični obnovi EU mogoč samo z vključitvijo posameznikov, ki bi presegala sedanje ukrepe;

2.

meni, da komunikacijski kanali in instrumenti udeležbe od spodaj navzgor dopolnjujejo in krepijo predstavniško demokracijo, pa tudi spodbujajo aktivno subsidiarnost, saj državljani tako lahko izrazijo svoje mnenje tudi drugače kot na volitvah in ne le v času volitev; je prepričan, da je za pregledno, resno in ustrezno državljansko udeležbo potrebno skupno delovanje in s tem konkretna udeležba v procesih odločanja, ter meni, da zgolj formalno komuniciranje v tem primeru ni dovolj. Resnična udeležba povečuje legitimnost in učinkovitost predstavniške demokracije, saj (1) krepi komuniciranje, s čimer se preprečujejo nesoglasja, (2) omogoča doseganje soglasja ter predvsem (3) utrjuje veljavo sprejetih odločitev ter omogoča pojasnjevanje razlogov za njihovo sprejetje;

3.

se strinja s stališči, izraženimi v prispevku Evropske komisije za neuradno srečanje voditeljev EU-27 v Sibiuu (2), zlasti s celotno vsebino razmisleka o komunikacijskih izzivih, tudi glede razdrobljenosti in dezinformacij; se zaveda, da je komuniciranje osnovni pogoj za ozaveščeno izbiro in polno sodelovanje državljanov v demokraciji EU;

4.

poudarja, da se morajo evropske institucije zavezati, da bodo bolje vključevale državljane in tesneje sodelovale z njimi. Državljani bodo tako bolje razumeli, kako se oblikujejo politike na evropski ravni, povečali se bosta tudi učinkovitost in uspešnost njihovega oblikovanja, hkrati pa bi se izognili bližnjicam, ki jih predlaga populizem in ki neizogibno ogrožajo ustrezno delovanje demokracije;

5.

je odločen, da vzpostavi dvosmerne komunikacijske kanale med evropskimi institucijami in evropskimi državljani, ki bodo osredotočeni na vsakdanje težave ljudi in spodbujali sodelovanje državljanov pri oblikovanju evropske politike. Tudi pandemija COVID-19 je pokazala, da je potreben komunikacijski kanal, ki lahko deluje kljub krizi in predvsem v času krize;

6.

priznava, da je pandemija COVID-19 spodbudila uporabo digitalnih medijev in sistemov spletnih konferenc, ter meni, da digitalizacija prinaša priložnosti za državljansko udeležbo v času krize. V preteklih mesecih se je državljanska udeležba preselila na digitalne forume in konference. Ti so pripomogli k hitrejši, širši in bolj vključujoči udeležbi državljanov v procesih odločanja;

7.

pozdravlja skorajšnjo konferenco o prihodnosti Evrope ter podpira poziv Evropskega parlamenta iz njegove resolucije z dne 18. junija 2020, naj se v mandat konference vključi zavezanost smiselnemu nadaljnjemu ukrepanju in smiselni neposredni udeležbi državljanov, in njegovo stališče, „da mora prednostna naloga konference […] ostati neposredno sodelovanje državljanov, organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in izvoljenih predstavnikov“;

8.

poudarja, da konferenca ne bi smela biti le enkraten proces z vnaprej določenim trajanjem, temveč priložnost za ponoven razmislek o tem, kako EU deluje in kako jo dojemajo državljani, ter reformo tega; zato želi predlagati mehanizem za stalen dialog z državljani, ki bi se lahko preizkusil med konferenco, vendar z namenom uvedbe dolgoročnega strukturnega mehanizma za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik EU. Vodile bi ga lokalne in regionalne oblasti kot raven upravljanja, ki je najbližje državljanom, vključeval pa bi jasen mehanizem povratnih informacij;

9.

ponavlja poziv Komisiji, naj „sodeluje z OR pri razvoju pilotnega modela za stalen in strukturiran dialog z državljani prek lokalnih in regionalnih oblasti, ki bi omogočal dvosmerno komuniciranje med državljani in institucijami EU ter pozneje dolgoročno izboljšal sprejemanje odločitev v EU“, kot je navedel v resoluciji v zvezi z delovnim programom Evropske komisije za leto 2021 (3);

10.

vztraja, da bi bilo treba v vseh javnih posvetovanjih, ki se nanašajo na dialoge z državljani, zagotoviti pluralizem v največji možni meri; poudarja, da bi zato morali biti vsi programi, seznami govornikov, okrogle mize, gradivo, dokumenti itd. uravnoteženi ter bi morali zagotavljati, da bodo predstavljena najrazličnejša stališča, ki bodo odražala raznolikost mnenj v Evropi, s čimer bi spodbudili poglobljeno razpravo; poudarja, da je treba udeležence na vseh teh srečanjih izbrati popolnoma neodvisno in brez političnega vmešavanja;

Lokalne in regionalne oblasti kot posredniki med državljani in institucijami EU

11.

se strinja, da se lahko evropske institucije zdijo fizično in zlasti kulturno precej oddaljene od vsakdanjega življenja evropskih državljanov; poziva predstavniške institucije, kot so regionalne in lokalne oblasti, zlasti tiste, ki trenutno niso vključene v mehanizme za udeležbo državljanov, naj prevzamejo dejavno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitih in smiselnih komunikacijskih kanalov z državljani za oblikovanje in izvajanje politik EU, ki bodo temeljile na zahtevah državljanov, vendar poudarja, da je treba to storiti na način, da se ne trati čas državljanov in da se dosežejo rezultati;

12.

poziva lokalne in regionalne oblasti iz vseh delov EU, naj prevzamejo osrednjo vlogo pri izobraževanju državljanov o EU, da bi spodbudile državljane k sodelovanju v participativni demokraciji. Znano je, da državljani lahko sodelujejo le, če se uporabljajo inovativne metode ter če so v celoti obveščeni o posledicah razvoja politike in/ali odločitev o financiranju za njihovo lokalno območje. Spodbujata se uporaba digitalnih tehnologij in družbenih medijev ter sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami; opozarja na uspešne pristope privabljanja k sodelovanju, na primer z naključnim izborom državljanov bodisi po telefonu, z žrebom na podlagi registrov prebivalstva ali obiski od vrat do vrat, da bi dosegli bistveno širši krog prebivalstva;

Mreža CitizEN – mreža za sodelovanje državljanov v EU – ekosistem udeležbe državljanov

13.

predlaga ustanovitev vseevropske mreže na podlagi prostovoljne udeležbe – CitizEN, ki bo delovala kot osrednji vir strategij, metodologij in instrumentov ter prek obstoječih pobud neposredno in posredno komunicirala z državljani po vsej EU o evropskih vprašanjih in njihovem vplivu na ljudi;

14.

zaveda se, da je v večini držav članic in regij dejavnih veliko posvetovalnih in participativnih mehanizmov, zato predlaga, naj se mreža CitizEN seznani z obstoječo dobro prakso in jo nadgradi. Mreža bi torej spodbujala medregionalni dialog in usklajenost med institucijami, da bi zagotovila skladnost delovanja ob upoštevanju raznolikosti pristopov v različnih političnih in družbenih okoliščinah;

15.

poziva, naj mreža vključuje članske organizacije na regionalni (predvsem NUTS2, pa tudi NUTS1 ali NUTS3, odvisno od nacionalnih organizacij) in mestni ravni, ki že omogočajo sodelovanje državljanov, pa tudi prostovoljske organizacije, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni ter vključujejo širok nabor interesov;

16.

pričakuje, da bo imela mreža tri cilje: (1) okrepiti interakcijo med evropskimi institucijami in državljani z metodami za neposredno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni, (2) ponuditi primere metod udeležbe, ki se lahko uporabijo formalno in neformalno, ter (3) delovati kot zbirka za informacije in izmenjavo najboljše prakse nacionalnih, regionalnih in lokalnih pobud za udeležbo iz vse Evropske unije;

17.

je pripravljen zasnovati sklop skupnih načel za mrežo, ki bodo nezavezujoče smernice za dobro prakso, oblikovanje skupnega pristopa (ob upoštevanju različnih metod) in vzpostavitev sklopa minimalnih standardov za sodelujoče organizacije;

18.

predlaga, naj se mreža organizira na podlagi tematskih delovnih skupin, sestavljenih iz članskih organizacij, ki se ukvarjajo z različnimi krovnimi temami (kot so participativna priprava proračuna, digitalno državljanstvo, vključevalnost pri sodelovanju državljanov) ter tematskimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, socialna kohezija, okolje, šport, kultura, mladi, izobraževanje, mestne in podeželske organizacije ter umetnost;

19.

predlaga, naj mreža opredeli, usklajuje in začne izvajati skupno strategijo usposabljanja o državljanski udeležbi. Lokalne in regionalne oblasti, pa tudi javni in zasebni organi, so spodbujeni k sodelovanju pri pobudah za usposabljanje, da bi javni uslužbenci in lokalni voditelji lahko v celoti sodelovali z državljani ter da bi se prispevalo k izkoriščanju izjemnega potenciala državljanske udeležbe. Prav tako bo pomembno sodelovati s šolami in izobraževalnimi ustanovami ter s tem zagotoviti, da bo dejavno evropsko državljanstvo del učnih načrtov v vsej EU;

20.

je pripravljen v sodelovanju z vsemi drugimi evropskimi institucijami voditi oblikovanje, izvajanje in upravljanje mreže, pri čemer bi spodbujal skupne delovne metodologije in uvedbo nabora instrumentov udeležbe (posvetovalni procesi, državljanske pobude, participativna priprava proračuna, množično zunanje izvajanje, ki ga uporabljajo vlade, zelo majhna občinstva itd.), vključno s skupno digitalno platformo, s katero bi se lahko upravljali primeri najboljše prakse, ki bodo zbrani pri različnih državah članicah;

21.

poziva, naj se zagotovijo sredstva za delovanje mreže v omejenem obdobju, dokler si mreža ne priskrbi stalnega financiranja ali tehnične pomoči iz programov financiranja EU;

22.

pričakuje, da bo mreža spodbujala in povečala prepoznavnost praks udeležbe državljanov v sodelujočih regijah, kar bi moralo zagotoviti višje ravni dejavne udeležbe;

23.

meni, da bi mreža lahko pomagala organizacijam vzpostaviti zaupanje med državljani, da bodo prejemale povratne informacije o učinku svojih prizadevanj pri oblikovanju politike EU, zato želi predlagati, naj OR deluje kot dvosmerni posrednik med mrežo, njenimi člani in institucijami EU;

24.

predlaga, naj mreža začne delovati med konferenco o prihodnosti Evrope s ciljem, da bi postala trdna in stalna infrastruktura, ki bo omogočala nadaljnje ukrepanje na podlagi dela konference ter zagotavljala, da bodo državljani dobro obveščeni in se bodo lahko vključili v faze spremljanja, vrednotenja in ocenjevanja konference;

Ekosistem za udeležbo državljanov

25.

meni, da bi si morale vse članske organizacije mreže, pa tudi lokalne in regionalne oblasti, prizadevati za neformalne in priložnostne načine interakcije z državljani v nekonvencionalnih okoljih (kot so športni klubi) in z nekonvencionalnimi praksami udeležbe. Oblikovati bi morali mehanizme udeležbe, s katerimi bi bilo mogoče „iti tja, kjer se zbirajo državljani“, namesto da bi „jih prosili, naj sami pridejo“. Omogočiti bi morali tudi načine za prilagajanje neformalne udeležbe formalnemu oblikovanju politik in oblikovati strategije, da bi lahko institucije sodelovale v neformalnih okoljih, ne da bi jih ogrožale ali spreminjale. Tovrstni mehanizmi in strategije lahko prispevajo k novemu naboru instrumentov udeležbe, ki bi segal od aktivnega spremljanja družbenih medijev do metodologij socialnih inovacij in živih laboratorijev za demokratično eksperimentiranje. To je še zlasti pomembno za državljane, ki so v demokratičnih institucijah premalo zastopani (etnične manjšine, invalidi, mladi, starejši);

26.

pričakuje, da bo ta ekosistem metod udeležbe stalno dopolnjeval institucionalne, uradne kanale komuniciranja in zastopanja evropskih demokratičnih institucij. Njegov namen ne bo nadomestiti predstavniške demokracije, temveč jo obogatiti z instrumenti in sredstvi posvetovalne – in včasih neposredne – demokracije;

27.

poudarja, da državljani začenjajo uporabljati nove oblike političnega udejstvovanja, tj. tehnopolitiko, ki je nastala na podlagi digitalnih tehnologij in odprtih podatkov. To omogoča, da lahko udeležba poteka v neformalnih okoljih in zunaj običajnih formaliziranih krogov. Politične institucije bi morale sprejeti ta novi način udeležbe in tako spodbuditi oblikovanje ekosistema udeležbe;

28.

meni, da je uporaba spletnih platform ključna za upravljanje različnih metod udeležbe, da lahko v razpravah sodelujejo udeleženci iz vseh delov EU ne glede na svoje socialno poreklo ter da se v zvezi s predlogi zagotovita enostavna in dostopna sledljivost in odgovornost. Digitalne tehnologije bi morale dopolnjevati metode osebne udeležbe. Uporabljati bi se morale zlasti za spodbujanje udeležbe državljanov, ki se jim zdi, da jih organizacije civilne družbe ne zastopajo, in državljanov, ki običajno ne sodelujejo prek tradicionalnih instrumentov udeležbe;

29.

meni, da bi moral ta ekosistem udeležbe imeti jasno podporo vseh ravni javne uprave ter biti dovolj prožen, da bo spodbujal nove in inovativne načine sodelovanja državljanov in omogočal uporabo orodij digitalne tehnologije, ki olajšujejo večjezični dialog z državljani;

30.

pričakuje, da bodo v okviru nadnacionalne solidarnosti naprednejše regije na področju državljanske udeležbe s svojim znanjem in pobudami pomagale manj naprednim, da se vključijo v evropski ekosistem. Ekosistem EU bi spoštoval avtonomijo držav članic, regij in mest, hkrati pa bi bil dovolj prožen, da bi se prilagodil kulturnim, socialnim in političnim potrebam in prednostnim nalogam;

Dialogi z državljani med konferenco o prihodnosti Evrope

31.

poziva, naj strategije informiranja, komuniciranja in sodelovanja med evropskimi institucijami in državljani med konferenco o prihodnosti Evrope izvajajo ustrezni lokalni in regionalni predstavniški organi v sodelovanju z organizacijami civilne družbe;

32.

spodbuja regionalne in lokalne organizacije, naj med konferenco o prihodnosti Evrope na svoji ravni izvajajo participativne procese, pri čemer naj uporabijo kombinacijo odprtih posvetovalnih procesov. Nato se lahko pripravi povzetek predlogov in rezultatov posvetovalnih procesov, ki se vključi v prispevek OR h konferenci ter je lahko ena od podlag za zbirko znanja in izkušenj s komuniciranjem z državljani v okviru mreže;

33.

se zavzema za transnacionalno državljansko udeležbo na konferenci o prihodnosti Evrope, saj mora imeti razprava čezmejno in vseevropsko razsežnost. Za reševanje skupnih problemov je potreben forum državljanov iz vse Evrope s transnacionalno udeležbo;

Nov pristop k oblikovanju politik in odločanju

34.

je prepričan, da je odprta vlada, pri kateri se poveča udeležba državljanov in izkoristi potencial državljanov pri dejavnem oblikovanju politik, eden od odgovorov na krizo demokratičnih institucij;

35.

meni, da so preglednost in odprti podatki nujni za zaupanje. Javna uprava bi morala okrepiti povezavo med politikami sodelovanja in strategijami preglednosti ter odprtimi podatki ter si prizadevati za odprtost vseh virov in javnih dobrin za oblikovanje politik in odločanje, tj. podatkov, informacij, metodologij, virov usposabljanja in tehnoloških platform;

36.

pričakuje, da se bodo na ravni EU oblikovala merila odprte vlade, ki bodo primerna za vse druge vladne ravni;

37.

meni, da so samo lokalne in regionalne oblasti tiste, ki najbolje poznajo potrebe in izzive državljanov na lokalni ravni ter so odgovorne za izvajanje politik EU na lokalni in regionalni ravni. Zato morajo predpisi EU vključevati zahteve, da se države članice ne le posvetujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in jih vključujejo v proces odločanja v zvezi z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, temveč da nanje prenesejo tudi upravljanje sredstev in finančnih instrumentov na podlagi načela subsidiarnosti. Z odločitvami, sprejetimi bliže državljanom, bodo lahko državljani bolje razumeli EU. To bi omogočilo tudi nov pristop k oblikovanju politik in odločanju, ki bi bil bolj odprt in bolj participativen ter bi ga vodile lokalne in regionalne oblasti v trajnejšem dialogu z državljani. Skratka, oblikovala bi se nova skupna evropska politična in demokratična kultura.

---

(1)  CoR 2018/C 461/02 (UL C 461, 21.12.2018, str. 5).

(2)  COM(2019) 218 final.

(3)  RESOL-VII/007 (UL C 324, 1.10.2020, str. 16).