Mnenje Evropskega odbora regij – Izvajanje sporazumov o prosti trgovini: regionalni in lokalni vidik

(2020/C 324/04)

Poročevalec: Michael MURPHY (IE/EPP), član grofijskega sveta, Tipperary Referenčni dokument: Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, 1. januar 2018–31. december 2018 COM(2019) 455 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja letno poročilo Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini; meni, da je ne le ključni korak k večji preglednosti, temveč tudi učinkovit instrument za objektivno obveščanje javnosti o trgovinskih sporazumih, ki jih je sklenila EU;

2.

poudarja pomemben potencial, ki ga trgovinska politika EU prispeva k izvajanju ciljev EU, zlasti v zvezi s trajnostno rastjo, izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja, zaposlovanjem, ustvarjanjem delovnih mest in naložbami v EU. Hkrati pa se zaveda, da je kriza zaradi COVID-19 velik pretres za evropsko in svetovno gospodarstvo ter da evropska MSP ne bodo več mogla na enak način sodelovati v svetovni trgovini. Glede na nedavno raziskavo GD za trgovino lahko v letu 2020 pričakujemo 10 do 16-odstotni upad svetovne trgovine. Izvoz EU-27 v tretje države naj bi se zmanjšal med 9 % in 15 %, kar pomeni zmanjšanje v višini od 282 do 470 milijard EUR (1);

3.

opozarja, da je od izvoza v države zunaj EU odvisnih 36 milijonov delovnih mest v EU, od katerih jih 13,7 milijona zasedajo ženske; da se je v obdobju 2000–2017 število delovnih mest v EU, ki so odvisna od izvoza v preostale dele sveta, povečalo za 66 %, kar pomeni 14,3 milijona dodatnih delovnih mest; in da se je delež delovnih mest v EU, ki so odvisna od prodaje blaga in storitev v preostale dele sveta, glede na skupno število zaposlenih z 10,1 % leta 2000 povečal na 15,3 % leta 2017. (2) Z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo po ocenah Mednarodne organizacije dela zaradi pandemije COVID-19 leta 2020 samo v Evropi izgubljenih 12 milijonov delovnih mest;

4.

poudarja pomen proste mednarodne trgovine, ki temelji na pravilih in koristi vsem trgovinskim partnerjem. Poziva Komisijo, naj še naprej brani trgovinske interese EU in se bori proti naraščajočemu trendu protekcionizma;

5.

poudarja, da se učinki sporazumov o prosti trgovini v EU občutijo na regionalni ravni; zato poziva, naj ga Komisija sistematično obvešča ter morebitne lokalne in regionalne posledice trgovine upošteva že v zgodnji fazi pogajanj;

6.

meni, da bi morali biti sporazumi o prosti trgovini prilagojeni MSP, ta pa bi morala biti pripravljena na sporazume o prosti trgovini; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, da svojim MSP pojasnijo sporazume o prosti trgovini;

7.

poudarja skupno odgovornost vseh ravni upravljanja za zagotavljanje pravične razdelitve koristi globalizacije in blaženje njenih negativnih učinkov;

8.

izraža zaskrbljenost, da stopnjevanje ukrepov, ki niso v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO), in novih, netarifnih diskriminatornih ureditev pomeni nevarnost prekomernih vzajemnih regulativnih bremen in postaja nova stalnica v svetovni trgovini; meni, da bi bilo treba ponovno oceniti obstoječe programe podpore EU in njihov nadzor, in sicer v skladu s pravili EU o konkurenci, da bi z razbremenitvijo podprli regije, ki čutijo posledice trgovinskih vojn;

9.

pozdravlja, da je Komisija 22. decembra 2017 vzpostavila strokovno skupino za trgovinske sporazume, ki naj bi povečala preglednost in vključevanje v trgovinski politiki EU; poudarja, da nobeden od 28 strokovnjakov v tej skupini (3) ne zastopa lokalnih ali regionalnih oblasti ali njihovih združenj; Komisijo poziva, naj strokovno skupino ohrani v sedanji obliki, OR pa naj ima v njej še naprej vlogo opazovalca. V primeru spremembe splošne strukture strokovne skupine OR poziva, naj se ga vanjo povabi kot člana;

10.

pozdravlja, da 29–31 % trgovine EU urejajo preferencialni trgovinski sporazumi;

Priporočila v zvezi s COVID-19

11.

pozdravlja napoved Komisije, da bo začela postopek pregleda trgovinske politike, ki bo do konca leta privedel do nove strategije. Vendar pa poziva Komisijo, naj pri tem skrbno pregleda in nameni ustrezno pozornost izvajanju sporazumov o prosti trgovini v regijah in mestih držav članic;

12.

pandemija COVID-19 je pokazala, da so svetovna gospodarstva med seboj tesno povezana in da v času krize nobena država ne more svojih proizvodnih potreb zadovoljiti sama. Zato OR poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z reformo STO, da se zagotovi pravičen in odprt svetovni trgovinski sistem, ki temelji na pravilih. Ob tem ugotavlja, da mora EU v primerih, ko gre za izkrivljanje svetovne konkurence, v celoti izkoristiti svoje instrumente trgovinske zaščite in razviti nova orodja za obravnavo praks, ki jih tretje države uporabljajo za izkrivljanje trga;

13.

poziva Evropsko komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z obravnavo izkrivljanja konkurence na enotnem trgu, ki ga povzročajo tuje subvencije. V zvezi s tem OR z zanimanjem pričakuje objavo bele knjige Komisije o instrumentu za tuje subvencije. Napredek na tem področju je pomemben predvsem za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja EU v sektorjih, kot je javno naročanje;

14.

ugotavlja, da so navsezadnje v prvih vrstah krize regije in regionalne oblasti, ki se spopadajo z njenimi zdravstvenimi in gospodarskimi posledicami. Zato meni, da si mora EU prizadevati za ustvarjanje strateških zalog najnujnejše opreme, da bodo regije pripravljene na prihodnje pandemije. V zvezi s tem pozdravlja koncept „odprte strateške avtonomije“, ki ga zagovarja Komisija za diverzifikacijo svetovnih dobavnih verig in vrnitev dela proizvodnje kritičnih proizvodov v EU;

15.

pozdravlja novi predlog večletnega finančnega okvira z dne 27. maja, vključno z novo pobudo REACT-EU in začasno okrepitvijo instrumenta EU za okrevanje (Next Generation EU). Pri tem pozdravlja dodatna sredstva, dodeljena kohezijski politiki, ki se lahko uporabijo za boj proti gospodarskim posledicam krize, med drugim za zagotavljanje naložb in likvidnosti za prizadeta MSP na terenu, zlasti v najbolj prizadetih sektorjih. Tako bodo rešena številna podjetja in delovna mesta;

16.

pozdravlja, da se je spričo krize zaradi COVID-19 poenostavila uporaba številnih programov EU za financiranje, vključno z InvestEU. Vendar poziva Evropsko komisijo, naj tudi po pandemiji ohrani sistem izboljšanega dostopa do financiranja v okviru več programov, da bi evropska MSP lahko tehnologije digitalizacije in razogljičenja dobičkonosno izkoristila za ustvarjanje trajnostne gospodarske rasti in delovnih mest;

Izkoriščanje celotnega potenciala trgovinskih sporazumov – regionalni in gospodarski vidiki

17.

se močno strinja s stališčem Komisije, da imajo podjetja EU lahko koristi od trgovinskih sporazumov EU le, če imajo ustrezne informacije o vsebini teh sporazumov in razumejo, kako delujejo v praksi; poudarja, da je treba regionalne predstavnike vključiti v prizadevanja za boljše izvajanje sporazumov o prosti trgovini; v zvezi s tem poudarja, da je treba pripraviti akcijske načrte za izvajanje sporazumov o prosti trgovini, ki bodo prilagojeni posameznim državam članicam, njihovim regijam in interesom regionalnega gospodarstva;

18.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zapletena pravila o poreklu in zapleteni upravni obrazci, ki jih od podjetij EU za odobritev preferencialov zahtevajo trgovinske partnerice EU, pa tudi napori, povezani z dokazovanjem preferencialnega porekla, zdijo nesorazmerni za MSP v EU, saj nimajo enakih virov kot velika podjetja;

19.

ponavlja svoje dolgoletno stališče, da prihodnji trgovinski sporazumi EU organom na vseh ravneh upravljanja ne smejo preprečevati, da bi zagotavljali, podpirali ali urejali javne storitve ali da bi razširili obseg storitev, ki jih ponujajo javnosti;

20.

opozarja, da glavnina izvozne dejavnosti MSP poteka predvsem na enotnem trgu (4) in da jih le približno polovica svoje blago prodaja zunaj EU-28 (5); poleg tega poudarja, da je izvozna dejavnost MSP tudi zelo skoncentrirana, pri čemer več kot dve tretjini skupnega izvoza MSP iz EU izvirata iz šestih držav članic (6);

21.

poudarja, da glede na rezultate nedavne ankete, ki sta jo izvedla OR in Eurochambres, učinkovito trgovanje zahteva (7): (a) izboljšanje poznavanja prostotrgovinskih sporazumov EU z zagotavljanjem praktičnih informacij o tem, kako lahko MSP v praksi izkoriščajo določen prostotrgovinski sporazum, in z več informativnimi dogodki za podjetja na regionalni in lokalni ravni (usposabljanje, seminarji, delavnice, predstavitvene turneje itd.); (b) uporabnikom prijaznejše brezplačne instrumente, ki so na voljo v podporo podjetjem, vključno z MSP, ter večjo javno ozaveščenost o njihovem obstoju; (c) obravnavo kompleksnosti in neusklajenosti pravil o poreklu in carinskih postopkov; (d) hitro uvedbo brezplačnega spletnega orodja za takojšnjo pomoč MSP v EU pri izračunu, ali njihovi proizvodi ustrezajo različnim zahtevam pravil o poreklu v sporazumih EU o prosti trgovini;

22.

meni, da je treba storiti več za razširjanje informacij o delovanju mednarodne trgovine, zlasti na ravni držav članic in njihovih lokalnih in regionalnih oblasti, ki imajo ključno vlogo, ker poznajo MSP v svoji okolici in so jim blizu; zato vidi priložnost za sistematično sodelovanje OR in Evropske komisije pri razširjanju ustreznih informacij in razvijanju ustreznih interaktivnih orodij, kot je kalkulator pravil o poreklu za MSP;

23.

pozdravlja napredek Komisije pri vzpostavitvi spletnega portala, ki bo združil dve podatkovni zbirki, tj. podatkovno zbirko o dostopu na trge in službe za pomoč uporabnikom v zvezi s trgovino;

24.

pozdravlja obstoječa orodja, ki jih uporablja Evropska komisija za spodbujanje in podporo MSP v EU pri njihovih mednarodnih prizadevanjih, da bi bila bolj konkurenčna v svetu, ter poudarja, da je pri uporabi teh orodij potreben pristop od spodaj navzgor;

25.

se z zaskrbljenostjo seznanja z odprtimi vprašanji s trgovinskimi partnericami, ki jih Komisija predstavlja v poročilu, zlasti z dejstvom, da se izdelki EU še vedno srečujejo z ovirami pri dostopu do številnih trgov v partnerskih državah. Prednost bi bilo treba dati vzajemnemu nebirokratskemu priznavanju tehničnih standardov;

Zagotavljanje, da mednarodno gospodarsko sodelovanje ne povzroča neenakosti med regijami EU

26.

meni, da bodo kljub splošni gospodarski rasti, ki so jo spodbudili sporazumi o prosti trgovini, nekateri gospodarski sektorji in posledično regije, v katerih se ti nahajajo, verjetno čutili negativne posledice;

27.

se strinja s stališčem Komisije, da trgovinski sporazumi EU ponujajo velik potencial za izvoz kmetijskih proizvodov iz EU, vendar je zaskrbljen, ker je v osnutku vmesnega poročila o oceni učinka na trajnostni razvoj za trgovinski sporazum z Mercosurjem navedeno, da bodo učinki na kmetijstvo in podeželska območja v EU po pričakovanjih negativni, zaradi česar nekatere države članice zavračajo sporazum v sedanji obliki; vztraja tudi, da se sporazum z Mercosurjem oceni glede na cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Zato bi morala biti ratifikacija sporazuma EU-Mercosur pogojena z ukrepi, ki bi zaustavili trenutno rekordno raven krčenja gozdov v brazilski Amazoniji;

28.

poudarja, da je iz ankete o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, ki jo je izvedel OR v sodelovanju z združenjem Eurochambres, razvidno, da je bil kot eden pomembnih pomislekov regij ob začetku veljavnosti novih trgovinskih sporazumov EU opredeljen tudi večji konkurenčni pritisk tujih podjetij (8);

29.

poudarja, da je študija EPRS (9), v kateri so analizirani trgovinski tokovi v nekaterih državah članicah, pokazala, da je izvozna uspešnost regij pozitivno in močno povezana z BDP ter da je trgovina v vseh analiziranih državah članicah močno skoncentrirana v nekaj regijah;

30.

opozarja, da je Komisija v razmisleku o izkoriščanju globalizacije in razmisleku o prihodnosti financ EU priznala, da globalizacija neenakomerno vpliva na različna območja, ter poudarila, da so koristi globalizacije sicer zelo razširjene, vendar so njeni stroški pogosto geografsko zelo omejeni;

31.

poudarja, da je za odpravo navedenih neenakosti potreben vseevropski odziv, da se zagotovi, da ne bo nihče oziroma nobena regija zapostavljena;

32.

je trdno prepričan, da so lahko ocene teritorialnega učinka učinkovit instrument za zgodnje ugotavljanje in količinsko opredeljevanje morebitnega asimetričnega učinka trgovinskih sporazumov na evropske regije, tako da lahko zadevne regije sprejmejo ustrezne javne politike za obvladovanje njihovih posledic; meni, da je to ključnega pomena za pripravo trdnih in preglednih trgovinskih politik, ki temeljijo na empiričnih podatkih;

33.

poudarja zlasti vlogo kohezijske politike pri izboljšanju konkurenčnosti območij EU s ciljno usmerjenimi naložbami, ki so prilagojene potrebam konkretnega območja v ključnih sektorjih, kot so omrežna infrastruktura, raziskave in inovacije, MSP, storitve informacijske tehnologije, okoljski in podnebni ukrepi, kakovostna delovna mesta in socialno vključevanje;

34.

opozarja, da je glede na jasne empirične podatke o regionalnih vzorcih v mednarodni trgovini nujno, da se pri nadaljnji liberalizaciji trgovine EU pred vsako pomembno pobudo na tem področju izvedejo ocene učinka s poudarkom na možnih učinkih na nacionalni in zlasti podnacionalni ravni;

35.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v evropskem načrtu za okrevanje maja 2020 predlagala okrepitev instrumentov za ukrepanje v izrednih razmerah, vključno z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in povečanje njihove prožnosti, da bi se lahko sredstva po potrebi uporabljala hitro in v zadostni meri. Pričakuje, da bo Komisija hitro predstavila svoj predlog, in ob tem ponavlja (10), da so bili v prejšnjem predlogu ESPG za obdobje financiranja 2021–2027 predvideni razmeroma visoki pragovi upravičenosti (vsaj 250 presežnih delavcev) (11) in nizek proračun v višini 225 milijonov EUR na leto;

Trgovinska politika kot ključni instrument za povečanje trajnosti

36.

odločno podpira stališče Komisije, da ima trgovinska politika pomembno vlogo pri zagotavljanju, da bo imela globalizacija pozitivne gospodarske, socialne, teritorialne in okoljske učinke za državljane in podjetja v Evropi in drugod;

37.

opozarja, da je v posebni raziskavi Eurobarometer leta 2019 (12) povečan delež anketirancev izrazil zaskrbljenost zaradi negativnih okoljskih učinkov mednarodne trgovine, raziskava pa je tudi pokazala, da se je povečal delež anketirancev, ki menijo, da nimajo koristi od mednarodne trgovine zaradi njenih okoljskih učinkov;

38.

opozarja, da naj bi zeleni dogovor povezal trgovinsko politiko z ekonomsko in zakonodajno politiko ter politiko konkurence v vsestranskih prizadevanjih za varstvo okolja ter opredelitev visokih okoljskih ciljev za industrijo na splošno;

39.

meni, da bi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev lahko uporabili mehanizem za preprečevanje selitve virov CO2; pri tem poudarja, da je s tem ukrepom treba uravnotežiti okoljske in trgovinske vidike ter pravičnost, da ne bi izzvali povračilnih ukrepov proti izvozu iz držav EU, kar bi škodilo industriji EU;

40.

močno podpira akcijski načrt Komisije s petnajstimi točkami kot ključni instrument za povečanje učinkovitosti poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, ki so del vseh sodobnih trgovinskih sporazumov EU. Vendar se to lahko izvaja le z ustreznimi klavzulami, ki omogočajo izvršljivost zahtev glede trajnosti, preverljivost njihovega izvajanja ter sankcioniranje;

41.

v zvezi z vprašanjem, ali bi nespoštovanje določbe poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju moralo imeti določene (trgovinske) posledice, zagovarja stališče, da bi bilo treba predvideti mehanizme sankcij za primer, da se države poslužujejo nelojalne konkurence, na primer z nespoštovanjem temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela ali standardov trajnosti;

42.

poudarja potrebo po izboljšanju izvajanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih EU z mehkimi ukrepi in boljšo uporabo diplomatskih sredstev EU in držav članic;

43.

poziva, naj trgovinski sporazumi EU vključujejo stroga pravila o prirejanju oziroma goljufivem določanju transfernih cen in davčnih utajah družb, ki kotirajo na borzi;

44.

se strinja, da poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju pri uporabi v trgovini lahko izboljšajo pogoje, kot so dostojno delo, varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam, in s tem pripomorejo k učinkoviti in trajnostni spremembi politike (13) v tretjih državah; hkrati poudarja, da je ta vprašanja sama po sebi treba rešiti z demokratičnimi procesi v okviru ustavne ureditve posameznih držav;

45.

v zvezi s tem pozdravlja odločitev Komisije o imenovanju glavnega uradnika za trgovino, ki bo podrobno spremljal izvajanje določb o varstvu podnebja, okolja in dela iz trgovinskih sporazumov EU, ter je prepričan, da bo glavni uradnik za trgovino vzpostavil trdne komunikacijske kanale s civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi; poziva Evropsko komisijo, naj se uradu dodelijo zadostna sredstva, da se zagotovi doseganje njegovih ciljev;

46.

v zvezi s tem opozarja na študijo OR Demokratična razsežnost pogajanj EU o trgovinskih sporazumih: vloga in odgovornosti državljanov ter lokalnih in regionalnih oblasti. V njej je poudarjeno, da zgolj razpoložljivost informacij ne zagotavlja preglednega in participativnega procesa. Več pozornosti je treba nameniti mehanizmom na nacionalni in lokalni ravni, da se zagotovi dostop do teh informacij. Zlasti lokalne in regionalne oblasti poudarjajo pogosto pomanjkanje formalnih mehanizmov za dialog z nacionalno ravnjo na področju trgovinske politike, to pomanjkanje pa je še bolj izrazito na ravni EU;

47.

hkrati meni, da trgovinska politika EU ne bi smela spodkopavati prizadevanj EU za razvojno pomoč tretjim državam, in poziva k uravnoteženemu pristopu k prosti trgovini, ko gre za šibkejša gospodarstva; opozarja na pomen tako proste kot tudi pravične trgovine in poudarja potencial za zmanjšanje revščine, ki ga prinaša gospodarsko povezovanje med regijami in znotraj njih. Poziva k večji usklajenosti politik mednarodne trgovine in razvoja ter je seznanjen s preusmeritvijo EU z mednarodne razvojne pomoči k pristopu enakovrednega partnerstva;

Blažitev negativnih učinkov posebnega razvoja na določene sektorje in regije

48.

poziva vse ključne institucionalne akterje, naj posebno pozornost namenijo obstoječim trgovinskim povezavam med regijami EU-27 in Združenim kraljestvom, saj bodo v veliki meri odločale o posledicah izstopa Združenega kraljestva na gospodarstvo regij; za sektorje in območja, ki bodo še posebej močno prizadeti, je treba razviti ustrezne ukrepe;

49.

pozdravlja priporočila Evropske komisije Svetu s 3. februarja 2020 za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom; meni, da mora Evropska komisija zagotoviti, da bo sklenjen sporazum ščitil interese EU;

50.

opozarja na dokument o stališču španske delegacije v Odboru regij (14) in izraža obžalovanje glede dejstva, da bo odločitev o uvedbi dodatnih carin na evropske proizvode v višini 7,496 milijarde USD, ki so jo sprejele Združene države kot protiukrep, ker so EU in nekatere vlade držav članic odobrile pomoč letalskemu proizvajalcu Airbus, prizadela predvsem kmetijstvo in agroživilske proizvode držav članic EU;

51.

poudarja, da so ameriške carinske tarife za jeklo povzročile znatno preusmeritev trgovine z izdelki iz jekla iz tretjih držav, ki intenzivno vstopajo na evropski trg. Učinkovitost zaščitnih ukrepov EU v jeklarskem sektorju bi bilo treba ponovno oceniti glede na šibko gospodarsko okolje jeklarske industrije, da se prepreči nadaljnja škoda domačim jeklarskim družbam. V tem pregledu bi bilo treba še posebej preučiti umik dosedanjih povečanj tarifnih kvot;

Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja EU v trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih

52.

opozarja, da tretje države na sankcije, ki jih EU iz različnih geopolitičnih razlogov, ki niso povezani s trgovino, sprejme proti njim, odgovorijo s protisankcijami, ki nesorazmerno prizadenejo nekatere regije z vzpostavljenimi trgovinskimi povezavami v teh tretjih državah; meni, da je treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med sprejemanjem izravnalnih ukrepov in ohranjanjem konkurence ter da je treba ponovno oceniti obstoječe programe podpore EU, da bi podprli regije, ki čutijo posledice trgovinskih vojn;

53.

opozarja na nedavne pozive k odločnejši trgovinski politiki EU, ki bi tehnologijo, podjetja in trge varovala pred nepoštenimi trgovinskimi praksami iz tretjih držav, in meni, da EU potrebuje proaktivnejšo trgovinsko politiko, ki bo svoja podjetja ščitila z ustreznimi izravnalnimi ukrepi, ki bodo v koraku s sedanjim razvojem vrednostnih verig, in prek zavezujočega pravnega okvira za trgovinske spore; pozdravlja podporo EU za multilateralizem in več predloženih zamisli za reformo STO ter proaktivno stališče Komisije o zastoju v zvezi z imenovanjem članov pritožbenega organa STO, tj. začasno rešitev v zvezi s pritožbo Kanade in Norveške;

54.

poudarja, da – čeprav je razumno pričakovati, da se nobena država ne more ograditi od globalizacije, ne da bi pri tem utrpela ogromne izgube – obstaja dejanska nevarnost zloma multilateralnega trgovinskega sistema, zato mora EU razmisliti o spremembi načrta;

55.

močno podpira predlog Komisije o spremembi uredbe o izvrševanju, ki bo Komisiji omogočila sprejetje protiukrepov v situacijah, ko partnerica prepreči, da bi spor dosegel točko, v kateri se tovrstni ukrepi lahko odobrijo;

56.

se strinja, da mora EU preiti v ofenzivo, da bo zagotovila recipročnost in reagirala na protekcionizem pri dostopanju do trgov javnih naročil v tretjih državah;

57.

zato obžaluje pomanjkanje napredka v medinstitucionalnih pogajanjih o revidiranem predlogu instrumenta za mednarodno javno naročanje (15), ki ga je Komisija predstavila leta 2016.

---

(1)  https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2020/may/tradoc_158764.pdf

(2)  http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/november/tradoc_157516.pdf

(3)  http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156487.pdf

(4)  Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), CETA implementation: SMEs and regions in focus (Izvajanje Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma z vidika MSP in regij), študija po naročilu OR, 18. november 2019, na voljo na http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_IDA(2019)644179.

(5)  Flash Eurobarometer 421, Internationalisation of Small and Medium-sized Enterprises (Internacionalizacija malih in srednjih podjetij), oktober 2015.

(6)  Belgija, Nemčija, Španija, Italija, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

(7)  Anketa Eurochambres in OR Implementation of Free Trade Agreements – challenges and opportunities for businesses and regions (Izvajanje sporazumov o prosti trgovini – izzivi in priložnosti za podjetja in regije), https://cor.europa.eu/en/events/Documents/ECON/Survey_Note_CoR-Eurochambres_Survey_15_November_2019.pdf

(8)  Anketa o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, ki sta jo izvedla Evropski odbor regij in EUROCHAMBRES, avgust–oktober 2019.

(9)  EPRS, Interactions between trade, investment and trends in EU industry: EU regions and international trade (Medsebojno vplivanje med trgovino, naložbami in trendi v industriji EU: regije EU in mednarodna trgovina), študija po naročilu OR, 27. oktober 2017, na voljo na http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_STU(2017)608695.

(10)  Mnenje Evropskega odbora regij – Povečanje teritorialne odpornosti: večje možnosti regij in mest za soočanje z globalizacijo (UL C 54, 13.2.2018, str. 32).

(11)  Zlasti ob upoštevanju, da v podobnem ameriškem programu pomoči za prilagoditev trgovini (Trade Adjustment Assistance) najnižji prag števila presežnih delavcev ni določen.

(12)  https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/survey/getsurveydetail/instruments/special/surveyky/2246

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_6294

(13)  Evropski parlament, Free trade or geo-economics? Trends in world trade (Prosta trgovina ali geoekonomija? Trendi v svetovni trgovini), tematski sektor za zunanje odnose, generalni direktorat EP za zunanjo politiko Unije, september 2019.

(14)  Stališče španske delegacije v Odboru regij o vplivu trgovinskih sporov in določitve novih tarif za kmetijske in agroživilske proizvode na regionalna in lokalna gospodarstva v EU; https://cor.europa.eu/sl/news/Pages/US-tariffs-on-EU-agri-food-products.aspx.

(15)  https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2019/march/tradoc_157728.pdf