Mnenje Evropskega odbora regij – Platformno delo – regulativni izzivi na lokalni in regionalni ravni

(2020/C 79/07)

Poročevalec

:

Dimitrios BIRMPAS (EL/PES), član občinskega sveta, Egaleo

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvodne ugotovitve

1.

poudarja, da je gospodarstvo digitalnih platform sestavni del evropskega gospodarstva, njegov ekonomski in družbeni pomen pa se bo v prihodnosti še naprej zelo povečeval;

2.

poudarja, da Evropska komisija gospodarstvo platform opredeljuje kot „poslovne modele, pri katerih se dejavnosti omogočajo prek platform za sodelovanje“ (1). V skladu z istim virom so te platforme odprt trg za začasno uporabo blaga ali storitev, ki jih pogosto zagotavljajo posamezniki. Sodelovalno gospodarstvo vključuje tri kategorije akterjev: (i) ponudnike storitev, ki si delijo sredstva, vire, čas in/ali znanje in spretnosti, ki so lahko posamezniki, ki storitve ponujajo občasno, ali profesionalni ponudniki storitev; (ii) uporabnike tovrstnih storitev in (iii) posrednike, ki prek spletnih platform povezujejo ponudnike s končnimi uporabniki ter omogočajo trgovanje med njimi (platforme za sodelovanje);

3.

poudarja tudi, da OECD platformo opredeljuje kot digitalno storitev, ki omogoča interakcijo med dvema ali več različnimi, vendar neodvisnimi skupinami uporabnikov (bodisi podjetji ali posamezniki), ki vzajemno delujejo prek spletnih storitev (2);

4.

poudarja, da uporaba digitalnih platform za usklajevanje vseh vrst gospodarskih dejavnosti narašča skupaj z izrednim povečevanjem uporabe interneta;

5.

priznava, da je mogoče naraščanje dela na digitalnih platformah pojasniti z dejstvom, da takšno delo delodajalcem in delavcem prinaša vrsto prednosti, saj je prožen trg dela nujen. Po podatkih Eurofounda (3) platformno delo prinaša tudi številne priložnosti v zvezi s trgom dela, kot so lahek dostop do njega, vir dodatnega dohodka, stimulacija za samozaposlene, prožni delovni čas in preprečevanje diskriminacije delavcev na podlagi narodnosti, invalidnosti in tudi geografskih razmer. Kot v svojem poročilu ugotavlja Skupno raziskovalno središče (4), veliko platformnih delavcev prihaja iz ranljivih skupin iskalcev zaposlitve (mladi, ženske, ljudje iz oddaljenih regij), platformno delo pa lahko pozitivno vpliva na njihovo vključevanje na trg dela. Če so sprejeti ustrezni ukrepi za zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev, lahko platformno delo olajša prehod na stabilnejše oblike zaposlitve;

6.

priznava, da se zaradi hitrega širjenja digitalnih delovnih platform v zadnjih letih zastavlja več vprašanj glede učinkovitosti in koristi nove organizacije dela, ki so jo uvedle te platforme, ter tveganj, ki so z njimi povezana;

7.

ugotavlja, da po podatkih Eurofounda (5) posebna delovna ureditev za platformne delavce na podlagi nalog, ki se opravljajo priložnostno, povzroča večjo negotovost v zvezi s pravicami in ravnjo socialne zaščite, delovnimi pogoji ali stabilnostjo zaposlitve;

8.

vztraja, da je potreben celovit okvir, ki bo vsem delavcem zagotavljal socialno zaščito in socialne pravice (od zdravja in varnosti do dostopa do vseživljenjskega učenja), da se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji za gospodarstvo platform in „tradicionalno“ nespletno gospodarstvo, v katerih bodo imele vse udeležene strani enake pravice in obveznosti;

9.

poudarja, da se navidezna samozaposlitev (včasih imenovana tudi lažna samozaposlitev) nanaša na primere, ko so posamezniki uvrščeni med samozaposlene, vendar na splošno delajo v vlogi delojemalcev. Takšno namerno napačno razvrščanje delavcev, ki se ga poslužujejo delodajalci, da bi se izognili predpisom o zaposlovanju, davčnim obveznostim in zastopništvu delavcev ter obenem tveganja prenesli na njihova ramena in/ali pridobili konkurenčno prednost, bi bilo treba izkoreniniti;

10.

ponavlja, da sta pravica vseh delavcev do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem ne glede na vrsto in trajanje delovnega razmerja ter pravica do poštene plače, ki zagotavlja dostojen življenjski standard, določeni v evropskem stebru socialnih pravic (6), ki so ga soglasno podprle vse države članice EU;

11.

je seznanjen s težavami tako imenovanih samostojnih delavcev v zvezi s kolektivno zastopanostjo in opozarja na dejstvo, da je največji izziv, s katerim se srečujejo socialni partnerji, doseči delavce v neformalnem sektorju in v novih oblikah zaposlitve, kot so platformni delavci (7); zato poziva k ukrepom za spodbujanje in lajšanje socialnega dialoga za ta segment trga dela;

12.

meni, da bi bilo treba s skupno evropsko pobudo za ureditev dela na digitalnih platformah zagotoviti usklajen odziv držav članic na pravne izzive, ki se porajajo zaradi nenehnih tehnoloških sprememb na trgu dela; se zaveda priložnosti, ki jih glede dostopa do strokovne podpore, zajemanja znanja in učenja prinašajo nove tehnologije, kot je umetna inteligenca; nadalje poudarja, da je treba ustrezno upravljati negativne učinke novih tehnologij na platformne delavce, saj so ti zaradi vse večje razširjenosti takšnih tehnologij, med njimi umetne inteligence, podvrženi odločitvam, ki jih v veliki meri določajo algoritmi umetne inteligence;

13.

se pridružuje pozivu Mednarodne organizacije dela, naj se vzpostavi mednarodni sistem upravljanja, ki bo od imetnikov platform zahteval spoštovanje določenih minimalnih pravic in zaščite ter urejal uporabo podatkov in algoritemsko odgovornost na trgu dela. Na ta način bi se obravnavala vprašanja kolektivne zastopanosti platformnih delavcev in vprašanja, povezana z umetno inteligenco, saj bi bila predpisana uporaba pristopa, pri katerem je nadzor v rokah uporabnika, s čimer bi se zagotovilo, da končne odločitve, ki vplivajo na delo, sprejemajo ljudje (8); hkrati pozdravlja nacionalne in podnacionalne pobude (9) ter pobude v okviru platform, s katerimi je uveden kodeks ravnanja za črpanje iz množic in delegiranje dela internetni množici;

14.

se strinja s stališčem, izraženim v sklepih Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 24. oktobra 2019, da naj bi države članice „okrepile institucije dela, zlasti urade za delo in inšpekcijo dela, ter spodbujale učinkovito izvajanje mednarodnih delovnih standardov za zaščito vseh delavcev, tudi v novih oblikah dela, in prehod z neformalne na formalno ekonomijo“ (10). Nadalje se strinja, da naj bi „zagotovile ustrezno varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter se po potrebi odzivale na izzive in priložnosti, zlasti v okviru digitalne preobrazbe dela, vključno s platformnim delom“ (11);

15.

pozdravlja namero nove predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, ki je na uvodni seji Evropskega parlamenta 16. julija 2019 povedala, da bo izboljšala delovne pogoje platformnih delavcev, zlasti z osredotočanjem na znanje in spretnosti ter izobraževanje (12); vendar pričakuje, da bo to izboljšanje njihovih pogojev zajelo več kot le zgoraj omenjena področja politike in da bo nova Komisija pripravila predlog za obravnavo delovnih pogojev platformnih delavcev ter novih oblik prekarnih zaposlitev (13);

16.

poudarja, da je treba na splošno posodobiti sedanje pravne okvire na ravni EU (npr. direktivo o elektronskem poslovanju in direktivo o storitvah), da bi se odzvali na hitro širjenje sodelovalnega gospodarstva in izzive, ki jih predstavljajo platforme, ki delujejo na svetovni ravni. Ključni pogoj za kakršno koli posodobitev pravnega okvira sta preučitev učinkovitosti veljavne zakonodaje EU, ki se lahko uporablja tudi za platformno delo, kot je direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ter natančna opredelitev sedanjih oblik platformnega dela;

Razvrstitev delavcev in pogodbe

17.

se sklicuje na svoje prejšnje mnenje, v katerem je poudaril, da „imajo nekateri poslovni modeli sodelovalnega gospodarstva številne negativne zunanje učinke na socialnem in zaposlovalnem področju, pri čemer se zlasti zlorablja status ‚samozaposlenega‘, in da se zanašajo na socialne razlike med delavci“ (14);

18.

se sklicuje tudi na svojo predhodno ugotovitev, da je treba „številne oblike zaposlitve v sodelovalnem gospodarstvu umestiti med odvisno in samostojno zaposlitev“, kar „odpira pomembna vprašanja glede delovnih pogojev, zdravja in varnosti, zdravstvenega zavarovanja, plačane bolniške odsotnosti, nadomestil v primeru brezposelnosti in bolezni ter pokojnin“ (15);

19.

ugotavlja, da Evropska komisija v dokumentu Razmislek o socialni razsežnosti Evrope (16) poudarja, da mora EU za poglobitev te razsežnosti doseči dogovor o „skupnih pravilih za določitev zaposlitvenega statusa delavcev prek digitalnih platform. To bi podjetjem omogočilo, da bi v celoti izkoristila potencial enotnega evropskega digitalnega trga“;

20.

poudarja, da mladi, ki so bolje seznanjeni z digitalizacijo in tehnološkim razvojem, delo na digitalnih platformah in prožnost, ki jo pogosto ponuja, vidijo kot privlačno priložnost za zaposlitev, čeprav pravice delavcev niso jasno opredeljene. Opozoriti je treba, da so delavci na platformah danes v povprečju deset let mlajši od tistih, ki svoje delo opravljajo zunaj spleta (17), in da odsotnost jasnega okvira z opredeljenimi pravicami delavcev povečuje prekarno zaposlovanje med mladimi;

21.

priznava, da so pogodbena razmerja na digitalnih platformah zapletena, vendar poudarja, da izredno raznolike modele zaposlovanja v tradicionalnem gospodarstvu urejajo temeljna osnovna pravila, ki se enako uporabljajo za vse akterje. Odbor zato poziva, naj se temeljne delovne in socialne določbe razširijo tako, da bodo veljale tudi za gospodarstvo platform in platformne delavce, saj je treba socialne posledice enotnega digitalnega trga obravnavati na evropski ravni. Skladen nacionalni in – če je zaradi nadnacionalne narave digitalnega gospodarstva potreben – evropski okvir za obravnavanje regulativnih izzivov dela na digitalnih platformah bo vzpostavil enake konkurenčne pogoje za tradicionalno gospodarstvo in gospodarstvo digitalnih platform ter preprečil socialni damping. Takšen regulativni okvir bi moral vsebovati tudi prepoved izključujočih klavzul, ki delavcem onemogočajo sodelovanje na drugih platformah;

22.

poudarja, da bi morala takšna ureditev obravnavati pomembna regulativna vprašanja, kot so dokazno breme za predložitev dokazil o obstoju delovnega razmerja (in posledično morebitne napačne razvrstitve), ocena izpodbojne predpostavke o obstoju delovnega razmerja, organizacija dela na podlagi pogodbenih razmerij, ki vsebujejo nepoštene določbe, ter vprašanje lastništva in prenosljivosti podatkov na profilu platformnega delavca ter podatkov o uspešnosti. Poleg tega bi lahko obravnavala vprašanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost glede na celotno delovno silo in ne glede na status zaposlitve. Upoštevana bi morala biti tudi kakovost ureditve dela. Za upoštevanje morebitne čezmejne digitalne dejavnosti in da se omogoči uporaba direktive o napotitvi delavcev (18), bi moralo biti mogoče razlikovati med „krajem zaposlitve“ in „krajem opravljanja storitve“, da se zagotovijo minimalne pravice delavcev;

23.

ugotavlja, da bi morala določitev obstoja delovnega razmerja temeljiti na opredelitvah v veljavnih zakonih, kolektivnih pogodbah ali običajih v posamezni državi članici, pri čemer je treba upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije (19), v skladu s katero lahko status delavca velja tudi za zaposlene na digitalnih platformah, če so izpolnjena ustrezna merila. Odbor se strinja z Evropskim parlamentom, da bi morala „določitev obstoja delovnega razmerja […] temeljiti na dejstvih, ki se nanašajo na dejansko opravljanje dela, in ne na tem, kako stranke opisujejo razmerje“ (20). Strinja se tudi s stališčem, da je „zloraba statusa samozaposlene osebe, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu, bodisi na nacionalni ravni ali v čezmejnih primerih, […] oblika lažno prijavljenega dela, ki je pogosto povezana z neprijavljenim delom, […] da se zaobidejo nekatere pravne ali davčne obveznosti“ (21). Zato se strinja, da so na evropski ravni potrebne smernice za boj proti temu pojavu;

24.

pozdravlja dejstvo, da ima večina držav članic EU sisteme minimalne plače, ki so določeni z zakonom ali dogovorjeni v kolektivnih pogajanjih. Za vprašanja oblikovanja plač so pristojne in odgovorne države članice in/ali nacionalni socialni partnerji. Zato je treba v celoti spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev in njihovo pravico do sklepanja kolektivnih pogodb o plačah (22);

25.

podpira ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo preverjala in spremljala delovna razmerja in razvrščanje delavcev na digitalnih platformah ter bo delovala v okviru opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform, ki jo je s sklepom ustanovila Komisija (23). Opazovalnica, ki jo sestavlja skupina neodvisnih strokovnjakov za gospodarstvo spletnih platform in posebna ekipa uradnikov Komisije, je že začela delo in Komisiji posreduje nasvete in strokovno znanje o razvoju gospodarstva spletnih platform. Odbor lahko s primeri najboljše prakse na lokalni, regionalni in čezmejni ravni prispeva k delu te skupine. S tem bi med drugim spodbujal pridobivanje znanja in spretnosti zaposlenih v lokalnih in regionalnih organih, zato poziva, naj se mu v opazovalnici dodeli status opazovalca;

Regionalna in lokalna razsežnost

26.

ugotavlja, da stalen razvoj in širitev gospodarskih dejavnosti, v katerih so digitalne platforme vse bolj prisotne, vplivata na lokalno in regionalno raven ter morata biti zato urejena tudi na ravni lokalnih in regionalnih oblasti v okviru njihovih pristojnosti, zlasti ob upoštevanju davčne ureditve in urbanističnega načrtovanja;

27.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj zagotovijo rešitve za socialne in zaposlitvene izzive, ki izhajajo iz platformnega dela, ter uvedejo ukrepe socialne podpore za nestandardne oblike zaposlovanja ter ukrepe za preprečevanje nepravilnih in včasih nezakonitih oblik zaposlovanja (kot je navidezno samozaposlovanje) na teh platformah, da se zagotovijo tako individualne kot kolektivne pravice platformnih delavcev;

28.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj kot ponudniki in prejemniki širokega nabora spletnih storitev, pogosto preko digitalnih platform, v svoja merila za oddajo javnih naročil vključijo pozitivno diskriminacijo družbeno odgovornih platform ter socialna merila, povezana z delovnimi pogoji na platformah;

29.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj kot ponudniki storitev oblikujejo pogodbe o zaposlitvi, ki bi bile lahko model za druge delodajalce na lokalni ravni;

30.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj oblikujejo politike na področju zaposlovanja in vseživljenjskega učenja ter socialnem področju, ki bodo v koraku z digitalizacijo trgov dela in jo bodo upoštevale;

31.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj v okviru svojih pristojnosti preganjajo lažno razvrščanje delavcev, in sicer prek inšpektoratov za delo oziroma drugih enakovrednih organov ali ustanov.

---

(1)  Sporočilo Komisije Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo, COM(2016) 356 final.

(2)  OECD Employment Outlook 2019.

(3)  Eurofound (2019), Platform work: Maximising the potential while safeguarding standards? (Platformno delo: Kako izkoristiti ves potencial in hkrati zaščititi standarde?) https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef19045en.pdf.

(4)  Skupno raziskovalno središče, 2018: Platformni delavci v Evropi, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC112157/jrc112157_ pubsy_platform_workers_in_europe_science_for_policy.pdf.

(5)  Eurofound, 2018: Employment and working conditions of selected types of platform work (Zaposlovanje in delovni pogoji pri nekaterih vrstah platformnega dela), https://www.eurofound.europa.eu/sl/publications/report/2018/employment-and-working-conditions-of-selected-types-of-platform-work.

(6)  II. poglavje: Pošteni delovni pogoji, točki 5 in 6, https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl.

(7)  Študija Evropskega parlamenta EU and ILO: Shaping the Future of Work, 2019 (EU in MOD: Oblikovanje prihodnosti dela), http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2014_2019/plmrep/COMMITTEES/EMPL/DV/2019/09-03/IPOL_STU2019638407_EN.pdf.

(8)  Work for a brighter future (Delo za svetlejšo prihodnost), MOD, Globalna komisija za prihodnost dela, 2019, http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—dgreports/—cabinet/documents/publication/wcms_662410.pdf.

(9)  Zanimiv primer je pobuda mesta Milano, ki je leta 2018 ustanovilo občinsko informacijsko točko Rider Point, prvi urad v Italiji, katerega naloga je prisluhniti platformnim dostavljavcem hrane ter jim zagotavljati informacije in svetovanje, http://www.ansa.it/lombardia/notizie/2018/07/18/a-milano-primo-sportello-per-i-rider_111a55ca-fc7b-4c16-91f7-60b1b22a3c96.html.

(10)  Prihodnost dela: Evropska unija podpira deklaracijo ob stoletnici Mednarodne organizacije dela (MOD) – Sklepi Sveta (24. oktober 2019).

(11)  Prav tam.

(12)  Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024, https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/political-guidelines-next-commission_sl.pdf.

(13)  Uvodni govor Nicolasa Schmita, kandidata za komisarja za delovna mesta in socialne pravice, med predstavitvijo v Evropskem parlamentu, https://multimedia.europarl.europa.eu/en/-hearing-of-nicolas-schmit-commissioner-designate-jobs-opening-statement-by-nicolas-schmit_I178011-V_v.

(14)  Mnenje OR Sodelovalno gospodarstvo in spletne platforme: skupno stališče mest in regij (COR-2016-04163).

(15)  Mnenje OR Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v Evropski uniji (COR 1129/2018).

(16)  COM(2017) 206, 26.4.2017.

(17)  http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC112157/jrc112157_pubsy_platform_workers_in_europe_science_for_policy.pdf, str. 23.

(18)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/PE-18-2018-INIT/sl/pdf

(19)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/PE-43-2019-INIT/sl/pdf

(20)  Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, http://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-8-2019-0379_SL.html.

(21)  Prav tam.

(22)  Mnenje OR Standardi za dohodek iz zaposlitve v EU (COR 01689/2015).

(23)  Sklep Komisije C(2018) 2393 final z dne 26. aprila 2018 o vzpostavitvi opazovalnice gospodarstva spletnih platform.