Mnenje Evropskega odbora regij – Inovativen in trajnosten energetski prehod na regionalni in lokalni ravni za izvajanje Pariškega sporazuma

(2020/C 39/16)

Poročevalec	:	Witold STĘPIEŃ (PL/EPP), član regionalne skupščine vojvodstva Lodž
Referenčni dokument	:	mnenje na lastno pobudo

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Hiter in učinkovit energetski prehod na več ravneh za izvajanje Pariškega sporazuma

1.

poudarja, da inovativen in trajnosten energetski prehod zahteva temeljito spremembo celotnega energetskega sistema – proizvodnje, prenosa in porabe –, ki bo neposredno vplivala na infrastrukturo, trg, okolje in družbo. To je priložnost za vzpostavitev bolj varnega, pravičnega in preglednega trga energije, oblikovanje čezmejnih omrežij, izboljšanje dostopa do obnovljivih virov energije in njihove distribucije, izkoreninjenje energijske revščine in zaščito pravic odjemalcev in proizvajalcev-odjemalcev v energetskem sistemu;

2.

je seznanjen z ugotovitvami posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe in se močno strinja, da sta za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo potrebna takojšnje ukrepanje in obsežen prehod vseh sektorjev na trajnosten energetski sistem z nizkimi emisijami (1). Zaradi obsega tega prehoda so za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ter ciljev Pariškega sporazuma potrebne celostne rešitve in tesno sodelovanje vseh ravni upravljanja in civilne družbe;

3.

pozdravlja priznanje Evropskega parlamenta (2), da je treba vnaprej predvidevati, kako državljanom EU zagotoviti pravičen prehod ter podpreti regije, ki jih bo razogljičenje najbolj prizadelo, saj bo prehod na podnebno nevtralno Evropo povečal konkurenčnost gospodarstva, zaščitil planet ter izboljšal zdravje in dobro počutje naših državljanov;

4.

pozdravlja predlog novoizvoljene predsednice Komisije Ursule von der Leyen o evropskem zelenem dogovoru s prvim evropskim podnebnim zakonom, v katerem bi bil zapisan cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter zlasti ustanovitev sklada za pravičen prehod, ki bo premogovniškim regijam pomagal pri prehodu na čisto energijo, hkrati pa spodbujal evropsko konkurenčnost;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo odločen srednjeročni cilj v skladu s cilji energetske unije, ki bo ključen korak k ničelni stopnji neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 (3), ter okrepijo zaveze v okviru nacionalno določenih prispevkov Unije (4), da bi dosegle vsaj 50-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami in katerih emisije niso omejene že s tem sistemom. Ponavlja svoj poziv k ambicioznejšima in hkrati realističnima ciljema glede energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije na ravni EU, ki bi ju morali do leta 2030 dvigniti na 40 %, ter k obsežni podpori za razvoj inovativnih tehnologij, ki bodo omogočile nadaljnji napredek;

6.

poziva k ustreznemu sodelovanju in krepitvi vloge vseh ravni upravljanja pri razvoju, izvajanju in spremljanju učinkovitih in ciljno usmerjenih podnebnih in energetskih ukrepov. Poudarja veliko odgovornost držav članic in EU, saj določajo splošne pogoje. Meni, da so lokalne in regionalne oblasti v najboljšem položaju, da v sodelovanje vključijo svoje skupnosti, privabljajo zasebne vlagatelje ter izvajajo ambiciozne in pravočasne ukrepe, saj nimajo zgolj upravne funkcije, temveč opravljajo tudi energetske storitve in so pomembni kupci energetskih storitev (npr. elektroenergetskih omrežij, storitev ogrevanja, javnega prevoza, razsvetljave). Poleg tega poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti lahko zgled in navdih za svoje skupnosti;

Prenos znanja in spodbujanje kohezije za enoten energetski prehod v Evropi: podpora za premogovno in ogljično intenzivne regije in otoke

7.

poudarja, da so podnebne spremembe svetovni izziv in da se morajo napredku EU pri dosegi podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050 s podobnimi zavezami pridružiti tretje države; v zvezi s tem poudarja tveganja za svetovno konkurenčnost EU, saj si tretje države ne prizadevajo za enako ambiciozne podnebne cilje. Zato poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo podnebne spremembe med strateškimi diplomatskimi prioritetami, da se dosežejo enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni;

8.

poudarja pomen upravljanja energetskega prehoda na ravni, ki je najbližje državljanom, ter razumevanja lokalnih in regionalnih značilnosti ter finančnih, zgodovinskih, geografskih in geopolitičnih omejitev in potreb. Poziva države članice, naj ob podpori evropskih institucij zagotovijo več solidarnosti ter enotni in trajnostni energetski prehod ob hkratnem spodbujanju gospodarskega razvoja in socialne kohezije v Evropi. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti premogovniškim regijam, ogljično intenzivnim regijam in otokom, ki se soočajo z odseljevanjem in bodo zaradi prehoda doživeli velike izgube delovnih mest;

9.

pozdravlja pobude Komisije, kot sta premogovno in ogljično intenzivne regije v prehodu ter čista energija za otoke EU, namenjene zagotavljanju podpore in tehnične pomoči regijam, ki so bolj izpostavljene gospodarskim in socialnim tveganjem ter katerih značilnosti otežujejo ta prehod, hkrati pa je zaradi njih ustrezna izvedba tega prehoda toliko bolj nujna;

10.

poudarja, da je v 12 državah EU (vključno z Združenim kraljestvom) trenutno 41 premogovniških regij na ravni NUTS 2, premogovništvo pa neposredno zagotavlja približno 240 000 delovnih mest v premogovnikih in termoelektrarnah, posredno pa še okoli 215 000 delovnih mest. Poleg tega obstajajo regije, ki so zelo odvisne od ogljično intenzivnih dejavnosti, med drugimi povezanih z železom, jeklom ali šoto. Zato poziva EU in države članice k nudenju finančne in tehnične podpore, da se zagotovi zanesljiva oskrba v regijah, ki čutijo posledice sistemskih sprememb, ter ublažijo negativni socialni in ekonomski vidiki prehoda;

11.

poudarja, da energetski prehod še posebej vpliva na več kot 2 200 poseljenih evropskih otokov, na katerih živi 12 milijonov ljudi, saj se ti soočajo s kombinacijo visoke cene energije in velike odvisnosti od fosilnih goriv. Otoki so lahko dragoceni laboratoriji za preskušanje nadgradljivih rešitev trajnostne energije za prehod na sistem brez fosilnih goriv ter zmanjšanje sedanjega subvencioniranja fosilnih goriv;

12.

podpira razvoj regionalnih središč za inovacije, ki bodo združevala raziskave, univerze in gospodarstvo. Poudarja, da bi ta središča morala omogočati izmenjavo mnenj ter pomagati pri obveščanju in ozaveščanju državljanov in lokalnih skupnosti ter nuditi možnosti za interaktivno oblikovanje in izvajanje regionalnih strategij za inovacije;

13.

ker je prehod na čisto energijo že ustvaril dva milijona delovnih mest v EU, poziva k vzpostavitvi regionalnih centrov za poklicno usposabljanje v okviru energetskega prehoda, da se zagotovita krepitev zmogljivosti (vključno z digitalnimi spretnostmi in znanjem) in usposabljanje za preusmeritev v bolj trajnostne industrijske panoge;

14.

prav tako poziva k večjemu poudarku na energetskem prehodu v okviru programov Erasmus in Erasmus+, da se okrepi ozaveščenost in se posameznikom, ki jih je prehod prizadel, zagotovijo dodatne priložnosti s pomočjo izmenjav in delitve znanja. Ponavlja svojo podporo decentralizirano upravljanim „strateškim partnerstvom“ (5) za izmenjavo najboljše prakse na področju energetskih inovacij med lokalnimi in regionalnimi oblastmi prek čezmejnih in nadnacionalnih projektov;

15.

poudarja, da premogovno in ogljično intenzivne regije zaradi svoje zgodovine zaslužijo priznanje za svoj gospodarski razvoj in z vidika pomena energije za civilizacijski razvoj. Mnoge so pridobile strokovno znanje in kulturno ozaveščenost o pomenu spreminjajočih se vzorcev pri proizvodnji energije, so pa tudi odprte za inovacije ter gospodarski in družbeni razvoj v energetskem sektorju. To tradicijo (vire) in priložnosti bi bilo treba uporabiti za razvoj regionalnih strategij, vključno s prenosom znanja in preusposabljanjem, tako da se strokovno znanje in delovna sila preusmerita v nizkoogljične tehnologije in inovacije;

Naložbe v energetski prehod za Evropo, primeren za prihodnost

16.

poudarja, da je energetski prehod odlična priložnost za naložbe v infrastrukturo, primerno za prihodnost, ter za preobrazbo, ki bo izboljšala kakovost življenja vseh evropskih državljanov. Zato poziva Komisijo in države članice, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovijo ustrezne vire, pristojnosti in podporo za pospešitev energetskega prehoda po Evropi;

17.

v zvezi s tem pozdravlja napoved novoizvoljene predsednice Komisije Ursule von der Leyen o ustanovitvi novega sklada za pravičen prehod in poziva k tesni povezavi njegovega financiranja s kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027, da se prizadetim premogovniškim regijam NUTS 2 omogoči okrepitev operativnih programov, saj se soočajo z največjimi izzivi pri prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo in zagotavljanju pravičnega energetskega prehoda za svoje prebivalce. Teh sredstev se ne sme izračunavati v okviru predlaganih omejitev iz Priloge XXII, temveč morajo biti na voljo kot dodatno financiranje. Ta dodatna sredstva bi se nato lahko uporabila za okrepitev programov ESRR in ESS za te regije NUTS 2 v naslednjih sedmih letih in aktivno spodbujala dodano vrednost EU;

18.

poziva, da se poleg večjega upoštevanja podnebnih ukrepov v proračunu uvedejo tudi učinkoviti ukrepi za postopno ukinitev neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva (kot so na primer sedanje davčne oprostitve za gorivo za letala), da bi tako zagotovili enake konkurenčne pogoje pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov, spodbudili spremembe vedenja in mobilizirali potrebne vire za podporo pravičnega prehoda; v zvezi s tem pozdravlja razpravo, ki jo je začela novoizvoljena predsednica Komisije Ursula von der Leyen o oblikovanju cen ogljika in tarifah na meji glede na ogljik;

19.

poudarja pomen stopenj sofinanciranja za dostop manjših skupnosti in otokov do sredstev EU. Poziva h krepitvi njihove zmogljivosti, da bi jih izkoriščali kot „laboratorije“ energetskega prehoda, in sicer s pripravo inovativnih rešitev in usklajenih političnih ukrepov s poudarkom na političnih okvirih, regulativnih ukrepih, financiranju, sodelovanju in udeležbi deležnikov;

20.

pozdravlja predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 s poudarkom na trajnostnem razvoju in znova poziva, naj se več kot 30 % proračuna nameni za izvajanje podnebnih ukrepov; poziva k večji podpori razvoju strategij pametne specializacije za razširitev in uvedbo inovativnih produktov in procesov na evropski trg (6); pozdravlja predlog, da naj bo poudarek raziskav v okviru Obzorja Evropa na podnebno nevtralnih in pametnih mestih, da se okrepijo raziskave in inovacije po vsej EU;

21.

predlaga, da se stopnja financiranja v podprogramu LIFE za prehod na čisto energijo za pridobitne organizacije poveča s predlaganih 60 % na 70 %, za javne organe in neprofitne organizacije pa na 100 %, da se tako še naprej privablja lokalne in regionalne oblasti ter manjše organizacije, kot so lokalne agencije za energijo; pozdravlja vzpostavitev sklada InvestEU ter predlaga, da se izkoristi za lajšanje energetskega prehoda, zlasti v šibkejših regijah; predlaga, da se v teh programih z dodatnimi točkami nagradijo projekti, ki jih razvijajo regije v prehodu;

22.

glede na okvir državne pomoči za obdobje po letu 2020 poziva k povišanju stopnje dopustne državne pomoči in zadostni prožnosti za projekte, povezane z energetskim prehodom v premogovniških regijah, ogljično intenzivnih regijah in otokih ter lokalnih skupnosti, da se spodbudijo naložbe podjetij;

23.

poziva k vzpostavitvi mehanizmov za večjo podporo in financiranje projektov energetskega prehoda v regijah, ki so opredeljene kot premogovno in ogljično intenzivne regije. Za to obstaja več razlogov: 1) ne bi se smelo čakati, da bi prehod za te regije imel posledice, ki jih ne bi bilo več mogoče obvladovati; 2) omogočiti bi bilo treba povišanje najvišje ravni pomoči za vsa podjetja, zlasti za velika podjetja, ki so zmožna vlagati na določenem ozemlju in spodbujati spremembe; 3) omogočiti bi bilo treba uvedbo drugih ukrepov za ublažitev učinkov prehoda, npr. povečanje ravni financiranja iz ESRR; 4) premogovniške regije bi bilo treba opredeliti kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 107(3)(a) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), za tovrstna območja pa bi se morala ustrezno prilagoditi tudi pravila EU o državni pomoči;

24.

znova poziva k zmanjšanju birokracije in poenostavitvi mehanizmov za pripravo projektov in krepitev zmogljivosti v lokalnih in regionalnih organih; ponavlja poziv k nadaljnjemu nudenju tehnične pomoči po meri, ki regijam in mestom pomaga zagotoviti naložbe za ambiciozne projekte, tako za dostop do programov JASPERS in ELENA Evropske investicijske banke kot tudi za razvoj dobičkonosnih projektov, vključno s projekti manjšega obsega; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje predloge, ki jih je novoizvoljena predsednica Komisije Ursula von der Leyen napovedala glede evropske podnebne banke;

25.

poziva k večjim sinergijam med različnimi viri financiranja na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni ter močnejšim sinergijam med javnim in zasebnim financiranjem, da se poveča učinkovitost prehoda na čisto energijo;

26.

podpira razvoj finančnega instrumenta za premogovniške in ogljično intenzivne regije, da se že v zgodnji fazi razvoja projektov zagotovi finančna in tehnična pomoč. Priporoča, da se novo razvite regionalne strategije povežejo s celovitimi načrti za opustitev fosilnih goriv in netrajnostnih praks, pri čemer se ustvarjajo priložnosti za kakovostna delovna mesta;

Strateško spodbujanje inovacij in uporaba tehnologije

27.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti že olajšujejo in spodbujajo socialne, vladne in tehnološke inovacije z zagotavljanjem organizacijskih in institucionalnih platform za sodelovanje deležnikov, ki lahko tako sorazvijajo strategije za pravičen, trajnosten in inovativen energetski prehod;

28.

poudarja, da so na trgu že na voljo številne tehnične rešitve za stroškovno učinkovito in podnebno nevtralno Evropo in da je v medsebojno povezanem energetskem sistemu s sedanjo tehnologijo mogoče do 86 % zmanjšati količino emisij CO2 (7);

29.

poudarja, da je treba spodbujati razvoj novih rešitev za skladiščenje energije, ki niso odvisne od redkih ali izrazito geografsko skoncentriranih surovin; potreben pa je tudi napredek pri tehnologijah in tržnih procesih za zajemanje, uporabo in shranjevanje CO2 v industrijskih postopkih, ki jih z današnjim znanjem ni mogoče v celoti razogljičiti (npr. integrirane jeklarne);

30.

poudarja, da so glavne ovire za hitro uvedbo nizkoogljične tehnologije predvsem povezane s pomanjkanjem finančnih in človeških virov, obstoječimi politikami, predpisi in organizacijskimi strukturami, ki so še vedno odvisne od vrednostnih verig, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ter družbeno-kulturnimi dejavniki, kot so pomanjkanje javne podpore, glede na to, da bo v premogovniških regijah prišlo do izgube delovnih mest in odseljevanja prebivalcev. Zato se strinja, da bi morale inovacije izhajati iz specifičnih lokalnih kontekstov in neposredno obravnavati učinek na celotni sistem in skupnost ter nevtralizirati procese, ki niso deležni javne podpore;

31.

poziva k nadaljnji upravni poenostavitvi in zmanjšanju števila regulativnih ovir v zvezi z razvojem in izvajanjem novih in inovativnih tehnologij in poslovnih modelov;

32.

poziva k izboljšanju celovitosti in delovanja sistema EU za trgovanje z emisijami ter podpiranju šibkejših regij in skupin z zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo s trajnostno energijo;

Za obravnavo kompleksnih izzivov so potrebne skupne rešitve: prispevki za uresničevanje Pariškega sporazuma na vseh ravneh

33.

poudarja potrebo po vključitvi vseh akterjev – državljanov, industrije, zasebnega gospodarstva – še zlasti manj naklonjenih udeležencev v ta proces, in sicer s poudarjanjem vseh posrednih koristi energetskega prehoda: boljša kakovost zraka, zdravje, okolje, zelene površine, biotska raznovrstnost, cenejša energija itd.;

34.

pozdravlja sprejetje svežnja Čista energija za vse (8) in poudarja pomen učinkovitega vključevanja javnosti in regionalnega sodelovanja pri razvoju in izvajanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (9). Države članice poziva k vzpostavitvi stalnega podnebnega in energetskega dialoga na več ravneh z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi deležniki v energetskem prehodu (10) ter k okrepitvi sistematskega horizontalnega in vertikalnega usklajevanja političnega in tehničnega odločanja; dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter agencijami za energijo je namreč ključnega pomena, če želijo biti podrobno seznanjene s stanjem na lokalni ravni;

35.

poudarja, da je nujno v celoti izkoristiti potencial medsebojno dopolnjujočih se nacionalno ter lokalno/regionalno določenih prispevkov, in sicer s podpiranjem prostovoljnih lokalnih in regionalnih celostnih načrtov (11), uskladitvijo zahtev glede poročanja in čim večjim povečanjem učinkov v različnih sektorjih (12) in na upravnih ravneh;

36.

poudarja, da se je več kot 9 000 lokalnih in regionalnih oblasti po Evropi zavezalo k ambicioznim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov in preprečevanju podnebnih sprememb z udeležbo v pobudah, kot je Konvencija županov, in z razvojem strategij in akcijskih načrtov kot neposrednim odzivom na potrebe in vizijo njihovih skupnosti za trajnostno prihodnost;

Oblikovanje energetskega prehoda, v središču katerega so ljudje

37.

ugotavlja, da državljani in energetske skupnosti še nikoli niso imeli tako dobrih možnosti, da postanejo proizvajalci-odjemalci (dejavni udeleženci trga), in pozdravlja formalno oblikovanje lokalnih energetskih skupnosti v svežnju o čisti energiji ter poziva k določitvi jasnih pravic in obveznosti ter pogojev za nacionalno podporo, da se lahko v celoti izkoristi potencial tovrstnih struktur;

38.

da bi odjemalci postali bolj neodvisni in odgovorni za lastno porabo energije, znova poziva k namestitvi pametnih omrežij in števcev (pod pogojem, da se upošteva ekonomski interes končnih odjemalcev), ki so cenovno dostopni, ekonomični in učinkoviti, ki lahko občutno omejijo goljufije, so preprosti za uporabo, varni ter prilagojeni potrebam in pričakovanjem odjemalcev glede informacij, nadzora porabe in zmanjšanja stroškov energije;

39.

spodbuja Komisijo in države članice, naj s spodbujanjem razvoja energetskih omrežij v celoti izkoristijo potencial razpršene proizvodnje proizvajalcev-odjemalcev in v ta namen zagotovijo pravno varnost za male in velike energetske naložbe ter povečajo dostop do digitaliziranih sistemov prenosa in distribucije, storitev in platform za odjemalce;

40.

poudarja, da so za pospešitev energetskega prehoda potrebni jasna tržna pravila, stabilne politike, poenostavljeni in prožni upravni postopki in usmerjeni programi finančne podpore;

Krepitev sinergij za sistemski premik v sektorjih

41.

se zaveda, da je toplotni sektor bistveni element za povezovanje sektorjev in najbolj stroškovno učinkovita rešitev, ki omogoča, da deleži energije iz nestalnih obnovljivih virov skupaj dosežejo 87 % in več s tehnologijo, ki je že na voljo, hkrati pa nudi prožnost in zagotavlja stabilnost celotnega integriranega trajnostnega energetskega sistema (13); ugotavlja, da trenutno prihaja do izjemne izgube energije, kot je presežna toplota pri proizvodnji električne energije, s katero bi teoretično lahko oskrbeli celoten stavbni fond v Evropi (14), ki neposredno povzroča 36 % emisij CO2; poleg tega skoraj 75 % stavb velja za energetsko neučinkovite (15);

42.

poudarja, da je pri trajnostnem energetskem prihodu treba upoštevati energetski sistem kot celoto, v katerem so medsebojno povezane proizvodnja, oskrba, distribucija in poraba; v celoti podpira glavni cilj učinkovitosti in zavezo glede dviga sedanjega cilja 32-odstotnega deleža obnovljivih virov energije na 40 % do leta 2030, da se upočasni globalno segrevanje, ki ga povzroča človek, in do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost; poziva k povezanemu in medsektorskemu energetskemu trgu, kjer se preprečuje izguba energije in je mogoča učinkovita oskrba z energijo iz obnovljivih virov;

43.

opozarja na izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije pri izvajanju trajnostnega energetskega prehoda. V zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj prizna omejitve, ki so značilne za te regije, in sprejme zakonodajo, ki jim bo omogočila vsaj take pogoje, kot jih imajo druge evropske regije;

44.

poudarja, da je energetski prehod priložnost za oblikovanje bolj varnega energetskega sistema, primernega za prihodnost, z večjo energetsko učinkovitostjo in nižjo porabo, razširjenim izkoriščanjem obnovljivih virov energije in izgradnjo infrastrukture in povezav po Evropi za hiter odziv na motnje v oskrbi. Zato podpira razvoj sinergij med mestnimi in podeželskimi območji, da se poveže njihov potencial na področju proizvodnje obnovljive energije in upravljanja energetskih izgub z uporabo izboljšane in odpornejše energetske infrastrukture z majhnimi izgubami;

45.

poudarja, da morata biti krožno gospodarstvo in uporaba konceptov življenjskega cilja pri povpraševanju in zagotavljanju infrastrukture, produktov in storitev sestavni del trajnostnega energetskega prehoda. Javno naročanje ponuja velik potencial za varstvo podnebja. To je treba podpreti tako na ravni EU kot držav članic v obliki zahtev o okoljsko primerni zasnovi, standardov in informativnih sistemov za podatke o življenjskem krogu. Poudarja javno naročanje inovativnih rešitev kot strateški instrument za podporo tega celostnega pristopa, v katerem imajo lahko lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri večsektorskegem izvajanju in nadaljnjem razvoju inovacij;

46.

poudarja, da bi za uresničitev prehoda na več ravneh, tako v regijah kot občinah, lokalne in regionalne oblasti lahko imenovale upravljavce energije, ki bi učinkovito usklajevali podnebne in energetske politike na različnih ravneh;

47.

spodbuja svoje člane k ustanovitvi medskupine, ki bi povezovala predstavnike premogovniških in ogljično intenzivnih regij ter strokovnjake in deležnike, da bi ti oblikovali konkretne predloge za inovativen in trajnosten energetski prehod ter izmenjali primere dobre prakse v EU.

---

(1)  V skladu s cilji Pariškega sporazuma bi bilo treba do leta 2050 na svetovni ravni iz obnovljivih virov energije pridobivati 70–85 % električne energije. Glede na statistične podatke, ki jih je leta 2017 objavila Evropska agencija za okolje, sektor oskrbe z energijo proizvede največ (28 %) neposrednih emisij toplogrednih plinov v EU.

(2)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom (2019/2582(RSP)).

(3)  COM(2018) 773 final.

(4)  EU in njene države članice so se v okviru nacionalno določenih prispevkov zavezale k skupnemu zavezujočemu cilju zmanjšanja domačih emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

(5)  CDR 3950/2018 ( UL C 168, 16.5.2019, str. 49 ).

(6)  COM(2018) 374 final.

(7)  Toplotni načrt za Evropo, scenarij za leto 2050 v primerjavi z letom 1990, Quantifying the Impact of Low-carbon Heating and Cooling Roadmaps (en) (Količinska opredelitev učinka načrtov nizkoogljičnega segrevanja in ohlajanja).

(8)  Sveženj Čista energija za vse določa cilje za leto 2030: zavezujoč cilj najmanj 32-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov in cilj najmanj 32,5-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030 z možnostjo povišanja leta 2023.

(9)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(10)  CDR 830/2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 111).

(11)  Kot so akcijski načrti za trajnostno energijo in podnebje v okviru Konvencije županov.

(12)  Med drugim sektor električne energije, ogrevanja in hlajenja, prevoza, odpadkov, kmetijstva in njihovi podsektorji.

(13)  Toplotni načrt za Evropo, scenarij za leto 2050 v primerjavi z letom 1990, Quantifying the Impact of Low-carbon Heating and Cooling Roadmaps (Količinska opredelitev učinka načrtov nizkoogljičnega segrevanja in ohlajanja).

(14)  Guidelines for the Energy System Transition. The Energy Union Perspective (Smernice za prehod energetskega sistema. Perspektiva energetske unije).

(15)  EASME, High energy performing buildings - Support for innovation and market uptake under Horizon 2020 energy efficiency (Energetsko učinkovite stavbe – podpora za inovacije in tržno uvajanje v okviru učinkovite rabe energije iz programa Obzorje 2020).