—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti z dne 3. maja 2018 o predsedniških volitvah v Venezueli (1), z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih zemeljskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo (2) ter z dne 25. oktobra 2018 (3) in z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli (4), pri čemer je v slednji Juan Guaidó priznan kot legitimni začasni predsednik Venezuele,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019 in 24. februarja 2019 ter zadnjih sklepov Sveta,

—

ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 20. aprila 2018 o vse slabših humanitarnih razmerah v Venezueli in skupne izjave držav članic Organizacije ameriških držav z dne 24. januarja 2019 o Venezueli,

—

ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 25. februarja 2019,

—

ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 25. januarja 2019 in 20. marca 2019 o Venezueli,

—

ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti 233. člena,

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker se Venezuela spopada z globoko politično, gospodarsko, institucionalno, družbeno in humanitarno krizo v več razsežnostih, ki je brez primere, s pomanjkanjem zdravil in hrane, z množičnimi kršitvami človekovih pravic, s hiperinflacijo, političnim zatiranjem, korupcijo in nasiljem; ker so se življenjske razmere hudo poslabšale in zdaj 87 % prebivalstva živi v revščini; ker 78 % otrok v Venezueli grozi neustrezna prehranjenost; ker 31 od 1 000 otrok umre, preden dosežejo starost 5 let; ker več kot milijon otrok ne hodi več v šolo;

B.

ker je EU še vedno prepričana, da je mirna in demokratična politična rešitev edini trajnostni način za izhod iz krize; ker bi vse špekulacije ali strategije za začetek vojaškega posredovanja v Venezueli povzročile in stopnjevale nasilje v državi in bi imele pogubne posledice za celotno regijo;

C.

ker se lahko že tako omejene zaloge hrane v Venezueli pokvarijo; ker imajo ljudje velike težave pri oskrbi z vodo, hrano in zdravili; ker je po podatkih visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) od leta 2015 več kot 2,7 milijona Venezuelcev zapustilo državo, to število pa bi se lahko do konca leta povečalo na 5 milijonov, če se bo kriza še naprej poglabljala;

D.

ker je 23. februarja 2019 Madurova nezakonita oblast odločno zavrnila in v nekaterih primerih vojaškimi in paravojaškimi silami uničila humanitarno pomoč, shranjeno v Kolumbiji in Braziliji; ker je bilo zaradi zatiranja več ljudi ubitih, na desetine ranjenih in na stotine prijetih; ker venezuelske vojaške operacije, organizirani kriminal in teroristi pomenijo tveganje za stabilnost regije in zlasti za ozemlje sosednje Kolumbije;

E.

ker je začetek marca Venezuela ostala brez električne energije več kot 100 ur, kar je dodatno zaostrilo že kritično stanje zdravstvenega varstva, saj je v bolnišnicah je zmanjkalo pitne vode in njihove storitve niso delovale, prišlo pa je tudi do plenjenja; ker je po podatkih organizacije Doctors for Health (Zdravniki za zdravje) vsaj 26 ljudi umrlo v bolnišnicah zaradi pomanjkanja električne energije; ker je 25. marca 2019 prišlo do dolgotrajnega izpada električne energije, zaradi česar je Caracas in 20 drugih regij v zajela popolna tema;

F.

ker prihaja do izpadov elektrike že več let in so neposredna posledica slabega upravljanja, pomanjkljivega vzdrževanja in korupcije Madurove nezakonite oblasti;

G.

ker je bila februarja 2019 delegacija štirih članov skupine Evropske ljudske stranke (EPP), ki sta je uradno povabila nacionalna skupščina in začasni predsednik Juan Guaidó, izgnana iz države;

H.

ker je nezakonita Madurova oblast 6. marca 2019 nemškemu veleposlaniku ukazala, naj zapusti državo, in ga obtožila „sistematičnega vmešavanja v notranje zadeve“; ker je bila odvzeta prostost tudi nekaterim tujim in lokalnim novinarjem, zaplenjena jim je bila medijska oprema, po izpustitvi pa so bili izgnani;

I.

ker je Juan Guaidó imenoval Ricarda Hausmanna za predstavnika države v Medameriški razvojni banki in Medameriški investicijski korporaciji;

J.

ker je 21. marca 2019 venezuelska obveščevalna policija pridržala Roberta Marrera, vodjo kabineta Juana Guaidója, in nasilno vstopila v prebivališče poslanca nacionalne skupščine za zvezno državo Táchira Sergia Vergare, s čimer je kršila njegovo parlamentarno imuniteto;

K.

ker sta 23. marca 2019 na mednarodnem letališču Simón Bolívar v mestu Maiquetía pristali dve letali ruskih zračnih sil z vsaj sto vojaki in ker se je to v zadnjih mesecih že večkrat zgodilo;

L.

ker je bil venezuelski sodnik Afiuni Mora 21. marca 2019 obsojen na kazen petih let zapora zaradi obtožb o „duhovni korupciji“; ker je ta sodnik v preteklosti že prestal dolgo zaporno kazen in je bil še vedno v neupravičenem hišnem priporu;

M.

ker se je 15. marca 2019 poročalo, da so venezuelskega dopisnika poljskega časopisa Gazeta Wyborcza Tomasza Surdela v Caracasu grobo napadli, ko se je vozil v svojem avtu, to pa naj bi storile posebne enote venezuelske nacionalne policije;

N.

ker so kubanske policijske sile in vojaška obveščevalna služba strateški dejavnik, ki Maduru omogoča, da ohranja nezakonito oblast;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.