Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Obdavčitev, zasebne naložbe in cilji trajnostnega razvoja – sodelovanje z odborom strokovnjakov ZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 97/01)

Poročevalec:

Krister ANDERSSON

Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
Sklep plenarne skupščine	24. 1. 2019
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	29. 11. 2019
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	11. 12. 2019
Plenarno zasedanje št.	548
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	129/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Davčne politike so ključnega pomena za cilje trajnostnega razvoja, saj določajo ekonomsko ozadje za naložbe, zaposlovanje in inovacije, hkrati pa vladam zagotavljajo prihodke za pokritje javnofinančnih odhodkov. Skladnejše politike in ukrepi za večjo kredibilnost bi lahko precej prispevali k povečanju zasebnih naložb in odpravi globalne naložbene vrzeli, saj bi spodbudili tokove kapitala iz kapitalsko intenzivnih držav v države z gospodarstvi v razvoju, ki potrebujejo naložbe.

1.2

Podjetja gospodarstvu zagotavljajo dragoceno blago in storitve, s tem pa so pomembna gonila naložb, produktivnosti, vključujoče gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Ker so zelo raznolika in različnih velikosti – od MSP do multinacionalk – so pomemben vir strokovnega znanja, ustvarjalnosti in inovacij, ki pomaga obvladati mnoge izzive, povezane s trajnostnim razvojem.

1.3

Velik delež neformalne ekonomije ima za posledico ozko davčno osnovo, kar še dodatno zmanjšuje možnosti za pobiranje davkov in povečuje izkrivljanja. Davčna osnova bi morala biti čim širša, da bi bile davčne stopnje čim manj izkrivljajoče.

1.4

EESO poudarja, da je za uspešno mobilizacijo domačih virov potrebno naslednje: (1) davčne odločbe se sprejemajo odprto in pregledno; (2) vzpostavljeni so sistemi, ki zagotavljajo odgovornost organizacij civilne družbe in poslancev v parlamentih; (3) vlade zagotavljajo preglednost glede davkov in izdatkov, ter (4) davki so prepoznavni.

1.5

Zasebni sektor ima pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov. Plačne politike, pa tudi usposabljanje in izobraževanje na delovnem mestu, so pomembni za spodbujanje enakih možnosti spolov ter pri poklicnem napredovanju in rasti. Udeležba žensk v svetovnem gospodarstvu prinaša ogromne priložnosti; morala bi biti gonilo vključujoče gospodarske rasti, inovacij in produktivnosti.

1.6

S politikami za obdavčitev digitaliziranega gospodarstva bi bilo treba spodbujati gospodarsko rast, čezmejno trgovino in naložbe, ne pa jih ovirati. Glede na vse večji pomen digitaliziranih podjetij je treba razviti novo metodologijo za določanje obdavčljivega neksusa in dodeljevanje dobička, da se opredelijo pravice do obdavčitve, ki jih imajo države trženja in države, v katerih imajo sedež digitalizirana mednarodna podjetja.

1.7

Po mnenju EESO je pomembno, da so kakršna koli nova pravila za razdelitev pravic do obdavčitve med države pravična tako za majhne in velike potrošniške države kot tudi razvite države in države v razvoju. Prispevki v obliki inovacij, podjetništva ipd. morajo biti ustrezno poplačani. Prihodki od obdavčitve pravnih oseb, ki so sicer v primerjavi s skupnimi prihodki od davkov majhni, so pomembni za mobilizacijo virov ter financiranje potrebne infrastrukture, raziskav in razvoja, izobraževanja, zdravstvenega varstva ipd.

1.8

EESO ugotavlja, da so države članice EU med najuspešnejšimi, ko gre za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vendar poudarja, da morajo EU in njene države članice za uresničitev teh ciljev sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovile vzdržne fiskalne in davčne sisteme. Za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja je ključnega pomena tudi vključevanje organizirane civilne družbe na vseh ravneh, saj civilna družba predstavlja ključne akterje za izvajanje Agende 2030, poleg tega pa veliko nujnih naložb opravi zasebni sektor.

1.9

EESO pozdravlja platformo za sodelovanje na davčnem področju, skupno pobudo Mednarodnega denarnega sklada (MDS), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Združenih narodov in Skupine Svetovne banke, saj omogoča lažjo interakcijo med določanjem standardov, krepitvijo zmogljivosti in tehnično pomočjo na področju mednarodne obdavčitve. Po mnenju EESO bi morala biti tudi EU članica te platforme.

1.10

EESO meni, da je delo, ki ga odbor strokovnjakov ZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah opravlja na področju obdavčitve, zasebnih naložb in ciljev trajnostnega razvoja, izredno pomembno za napredek pri globalnem dialogu in da odbor z njim veliko prispeva k vzajemnemu učenju ter izmenjavi najboljše prakse. EESO poudarja, da mora evropska civilna družba imeti aktivno vlogo v tej pomembni mednarodni razpravi.

2. Naložbe, obdavčitev in cilji trajnostnega razvoja: uvodne ugotovitve

2.1

Agenda 2030 določa 17 splošnih ciljev trajnostnega razvoja (1) in 169 podciljev, namenjenih obravnavanju okoljskih, političnih in gospodarskih izzivov našega sveta.

2.2

Za uresničitev ciljev so zelo pomembne zasebne naložbe in potrebna bi bila dodatna uskladitev naložbenih in davčnih politik kot nujen korak za spodbuditev naložb, ustvarjanja delovnih mest in trajnostne gospodarske rasti na svetovni ravni. OECD je že opravila pomembno delo na tem področju, kamor sodita na primer projekt za boj proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) (2) in pobuda o skladnosti politik za trajnostni razvoj (2018) (3).

2.3

Davčne politike so ključnega pomena za cilje trajnostnega razvoja, saj določajo ekonomsko ozadje za naložbe, zaposlovanje in inovacije, hkrati pa vladam zagotavljajo prihodke za pokritje javnofinančnih odhodkov. Skladnejše politike in ukrepi za okrepitev kredibilnosti bi lahko precej prispevali k povečanju zasebnih naložb in odpravi globalne naložbene vrzeli, saj bi spodbudili tokove kapitala iz kapitalsko intenzivnih držav v države z gospodarstvi v razvoju, ki potrebujejo naložbe.

2.4

Boj proti izogibanju davkom in zmanjšanje davčne konkurence na svetovni ravni sta zelo pomembna za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. V obdobjih varčevalnih ukrepov in proračunskih omejitev zmanjšanje prihodkov od davkov, ki jih plačujejo podjetja, negativno vpliva na vzdržnost sistemov socialne zaščite, lahko pa tudi vodi k regresivni obdavčitvi, saj je davčno breme preneseno na ramena potrošnikov in delavcev z nizkimi dohodki.

2.5

Države v razvoju, ki najbolj potrebujejo vire, imajo še vedno težave pri pobiranju davkov. Davčni prihodki od dohodnine so tam pogosto zelo nizki in predstavljalo le nekaj odstotkov BDP. V razvitih državah pa pomenijo ogromen delež davčnih prihodkov, zlasti če se upoštevajo tudi prispevki za socialno varnost.

2.6

Zelo je pomembno tudi, kako se davčni prihodki upravljajo in uporabljajo. Omeniti je treba, da nekatere države, zlasti afriške, vložijo od 25 do 35 % več v izobraževanje in zdravstveno varstvo, da dosežejo enake rezultate kot naprednejše in učinkovitejše države (4). Zato je pomembno zagotoviti stroškovno učinkovitost javnofinančnih odhodkov.

3. Obdavčitev kot instrument varstva okolja

3.1

Več ciljev trajnostnega razvoja, ki se nanašajo na varstvo podnebja, bi bilo mogoče bolje uresničiti z vzpostavitvijo skladnega okvira in pripravo načrta izvajanja, ki bi se uporabljala za obdavčitev rabe naravnih virov. Z davčnimi politikami na področju okolja bi se lahko borili proti podnebnim spremembam (cilj 13) (5) in zaščitili ekosisteme v oceanih in na kopnem (cilja 14 in 15) (6). Davčna politika vpliva na cenovno strukturo surovin, zato se lahko uporabi za spodbujanje cenovno dostopne in čiste energije (cilj 7) (7) ter odgovorne rabe skupnih naravnih virov (cilj 12) (8).

3.2

Namen okoljskega davka je z ekonomskega vidika izravnati zunanje učinke, tj. primere, ko lahko onesnaževalci stroške, nastale zaradi okoljske škode, preložijo na družbo, kot pri emisijah toplogrednih plinov. Pri oblikovanju te vrste davka bi bilo zelo koristno v proces vključiti civilno družbo in podjetja, saj bi tako zagotovili, da bi politike, ki krepijo regulativni okvir, uskladile pobude zasebnega sektorja in javne cilje (9).

3.3

Primer kombinacije politik na področju obdavčitve bi bila lahko postopna odprava neučinkovitih subvencij za fosilna goriva (podcilj 12.C) (10). Vlade bi tako ustvarile precejšnje proračunske prihranke, hkrati pa bi te vrste goriv postale manj privlačne za podjetja in potrošnike. S temi prihranki bi se lahko, če bi jih preusmerili v povečanje deleža obnovljivih virov energije v svetovni oskrbi z energijo (podcilj 7.2) (11), spodbudil univerzalen dostop do čiste energije (podcilj 7.1) (12). Uvedba dodatnih politik za pospešitev naložb v infrastrukturo čiste energije (podcilj 7.B) (13) pa bi spodbudila ločitev gospodarske rasti od degradacije okolja (podcilj 8.4) (14).

3.4

Načelo usklajevanja podjetniških pobud in javnih ciljev je v skladu z akcijsko agendo iz Adis Abebe (15), ki podjetja spodbuja k sprejetju osnovnega poslovnega modela, ki upošteva učinke njihovega poslovanja na okolje, družbo in vodenje podjetja. Podjetja gospodarstvu zagotavljajo dragoceno blago in storitve, s tem pa so pomembna gonila naložb, produktivnosti, vključujoče gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Ker so zelo raznolika in različnih velikosti – od MSP do multinacionalk – so pomemben vir strokovnega znanja, ustvarjalnosti in inovacij, ki pomaga obvladati mnoge izzive, povezane s trajnostnim razvojem. Za dosego ciljev trajnostnega razvoja v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam bi moral zasebni sektor spoštovati kodeks ravnanja, s katerim bi se znatno povečal obseg okolju prijaznih naložb ter zmanjšale ali odpravile naložbe, ki škodljivo vplivajo na okolje.

3.5

Glede na medsebojno prepletenost ciljev trajnostnega razvoja je vključevanje civilne družbe nujno za zagotovitev, da se pri oblikovanju in izvajanju politik upoštevajo tri razsežnosti trajnostnega razvoja (gospodarska, družbena in okoljska). Okoljski davki so običajno regresivni, kar pomeni, da bolj bremenijo gospodinjstva z nizkimi dohodki. Zaradi tega je pomembno, da politike ostanejo socialno trajnostne.

3.6

EESO ne podpira samovoljne obdavčitve, ki bi negativno in nesorazmerno vplivala na revne in manj premožne v družbi, pa tudi spodkopala več ciljev trajnostnega razvoja. Tako bi bilo na primer znatno povečanje davka na blago in storitve tam, kjer ni izvedljivih alternativnih rešitev, zgolj breme, zastavljeni cilji pa ne bi bili doseženi.

3.7

EESO opozarja na vlogo organizacij civilne družbe pri spremljanju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, zagotavljanju družbeno sprejemljivih ukrepov in opozarjanju na potrebo po reviziji kazalnikov (16).

3.8

Po mnenju EESO je zlasti nujno ustvariti prave pogoje, da bodo tako zasebna kot javna sredstva usmerjena v trajnostne dolgoročne naložbe, potrebne za trajnostno gospodarstvo (17).

4. Obdavčitev neformalne ekonomije

4.1

Za financiranje javnih naložb in javnofinančnih odhodkov, ki so potrebni za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, je treba razširiti davčno osnovo vlad, in sicer z obdavčitvijo neformalne ekonomije. Po podatkih Mednarodne organizacije dela se več kot 61 % svetovne delovne sile (2 milijardi ljudi) preživlja z delom v neformalni ekonomiji, od tega jih je 93 % neformalno zaposlenih v državah v vzponu in državah v razvoju. Zato je odločilnega pomena oblikovati davčne politike in institucionalni okvir, ki bosta omogočala vključitev neformalnega sektorja v uradno gospodarstvo.

4.2

Prevladujoča vloga neformalne ekonomije, zlasti v državah v razvoju, pomeni, da vsakdanje gospodarske dejavnosti državljanov in podjetij niso vključene v davčno osnovo. Delovanje zunaj uradnega gospodarstva pogosto ni aktivna izbira, temveč edina praktična alternativa za podjetja in delavce, ki bodisi nimajo dostopa do uradnega gospodarstva bodisi so bili iz njega izključeni. Vključevanje neformalne ekonomije je treba spodbujati prek učinkovitih institucij (podcilja 16.A in 16.6) (18), ki delavcem, podjetjem in potrošnikom omogočajo, da prispevajo k davčni osnovi države, hkrati pa lahko izkoriščajo socialno zaščito in socialne storitve. V ospredju bi morali biti pravičnost, preglednost, učinkovitost in uspešnost davčnih sistemov kot predpogoj za trajnostni razvoj.

4.3

Mnoga podjetja bi bila pripravljena začeti poslovati formalno, saj jim to prinese mnoge prednosti, poleg tega se MSP, ki delujejo zunaj uradnega gospodarstva, srečujejo s skritimi stroški. Med prednostmi prehoda v uradno gospodarstvo so lažji dostop do kreditov in drugih finančnih instrumentov (podcilj 8.10) (19), programi usposabljanja in podpore, sodelovanje pri javnih naročilih, lastniške pravice in možnost poslovnega sodelovanja z večjimi podjetji. Stroški prehoda v uradno gospodarstvo vključujejo stroške registracije in dovoljenj ter stroške, ki nastanejo zaradi spoštovanja davčnih obveznosti, delovne zakonodaje in drugih vladnih predpisov. S poenostavitvijo postopkov za registracijo in pridobitev dovoljenj ter s poenostavljenim spremljanjem izpolnjevanja davčnih obveznosti bi podjetja spodbudili k takšnemu prehodu.

4.4

K odpravi neformalne ekonomije tam, kjer je zelo razširjena, lahko v mnogih primerih na splošno veliko prispevajo podjetja in včasih zlasti zadruge, ki lahko mnogim osebam brez gospodarskih virov omogočijo začetek gospodarske in podjetniške dejavnosti, celo z minimalno kapitalsko injekcijo.

4.5

Spodbujanje prehoda mikro, malih in srednjih podjetij v uradno gospodarstvo bi omogočilo uvajanje politik, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest in rast podjetij (podcilj 8.5) (20). Spoštovati je treba ureditve trga dela za zagotovitev dostojnih delovnih pogojev (podcilj 8.5). Podobno bi boljši pregled nad gospodarskimi dejavnostmi in njihove redne kontrole vladam omogočile sprejetje politik, zlasti fiskalnih, plačnih in socialnih, s katerimi bi postopoma dosegle večjo enakost (podcilj 10.4).

4.6

Medtem ko so koristi delujočega sistema pobiranja davkov jasne, pa je še vedno veliko izzivov glede vprašanja, kako izpeljati potrebne spremembe za povečanje zmogljivosti držav na tem področju. Pretekle izkušnje so pokazale, da so mnoga prizadevanja na tem področju pogosto povzročila izkrivljanja, nizke prispevke, visoke stroške pobiranja, izzive, povezanim z izvrševanjem ter celo beg kapitala. Ker imajo mnoge države v razvoju omejena sredstva, bi bilo treba dati prednost ukrepom za izboljšanje upravne učinkovitosti in uspešnosti davčnih sistemov. Zasebni sektor lahko podpre krepitev zmogljivosti s seznanjanjem z izkušnjami visoko razvitih držav in gospodarstev (21).

4.7

Vlade morajo v prizadevanjih, da bi odpravile kakršne koli vrzeli v davčnih prihodkih, pa naj izhajajo iz neposrednih ali posrednih davkov, upoštevati upravne stroške in stroške izpolnjevanja obveznosti. Posebno pozornost je treba nameniti situaciji oseb z nizkimi dohodki in porazdelitvi davčnega bremena med različne ravni dohodkov. Naraščanje neenakosti lahko ogrozi davčno moralo. Po mnenju Odbora bi se lahko z ustrezno zasnovanim progresivnim davčnim sistemom zagotovila pravična porazdelitev davčnega bremena ter bistveno prispevalo k zmanjšanju neenakosti in revščine.

4.8

Velik delež neformalnih gospodarskih dejavnosti ima za posledico ozko davčno osnovo, kar še dodatno zmanjša možnosti za pobiranje davkov in poveča izkrivljanja. Pomembno je opozoriti na nujnost, da se mobilizirajo viri za izboljšanje pobiranja davkov (podcilj 17.1) (22) ter da se preprečujejo davčne utaje in pranje denarja. Države morajo izboljšati sodelovanje v boju proti nezakonitim finančnim tokovom, EU pa mora razmisliti o pripravi usklajenega seznama možnih protiukrepov.

4.9

5. Obdavčitev in enakost spolov

5.1

Cilj trajnostnega razvoja 5 je namenjen odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, spodbujanju politik za enakost spolov ter krepitvi vloge žensk in deklic. Pogoj za večjo vlogo žensk so enake pravice do gospodarskih virov kot tudi možnost lastništva zemlje in drugih oblik lastnine ter nadzora nad njimi, pa tudi dostop do finančnih storitev, dediščine in naravnih virov (podcilj 5.A) (24). Ekonomska emancipacija žensk spodbuja njihovo polno in učinkovito udeležbo ter jim zagotavlja enake možnosti za prevzem vodilnih položajev na vseh ravneh odločanja v političnem, gospodarskem in javnem življenju (podcilj 5.5) (25). Z uresničitvijo teh ciljev in zagotovitvijo ekonomskih pravic žensk se spodbuja tudi doseganje drugih ciljev trajnostnega razvoja, kot sta cilj 8 (dostojno delo in gospodarska rast) in cilj 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

5.2

5.3

Med krčenjem neformalnega sektorja in enakostjo spolov obstaja pomembna povezava. Če podjetja ne plačujejo davkov, imajo javne uprave (nacionalne, regionalne in lokalne) manj sredstev za javne storitve, trajnostno infrastrukturo in socialno zaščito, ki so pomembne za enakost spolov. Pomanjkanje ustreznih socialnih izdatkov in infrastrukture prizadene revne, pogosto pa zlasti ženske.

6. Obdavčitev v digitaliziranem gospodarstvu

6.1

Hitra digitalizacija gospodarstva je pomembno gonilo svetovne gospodarske rasti. Poleg tega davčnim organom omogoča učinkovitejše zbiranje informacij ter boljše storitve za davkoplačevalce. Digitalizacija gospodarstva pa je odprla vprašanje, kje se ustvarjajo in pobirajo prihodki in dobički ter kako so porazdeljeni med države. Digitalne storitve se lahko opravljajo na daljavo brez fizične prisotnosti, v sodni pristojnosti trga, kjer poteka potrošnja.

6.2

6.3

V ta namen je treba poiskati mednarodno sprejemljivo rešitev za obdavčitev teh novih poslovnih modelov, pri čemer je treba upoštevati tako potrebe razvitih držav kot tudi držav v razvoju (27). Za izvajanje kakršnega koli modela obdavčitve v digitaliziranem gospodarstvu je treba vzpostaviti okvir za tesnejše sodelovanje med nacionalnimi davčnimi upravami ter mehanizem za reševanje sporov med več stranmi.

6.4

Vmesno poročilo OECD z naslovom Davčni izzivi, povezani z digitalizacijo, iz marca 2018 (28) določa dogovorjeno usmeritev dela za vključujoči okvir (29) na področju digitalizacije in mednarodnih davčnih pravil do leta 2020. V poročilu je opisano, kako digitalizacija vpliva tudi na druga področja davčnega sistema in davčnim organom daje nova orodja, s katerimi lahko izboljšajo storitve za davkoplačevalce, povečajo učinkovitost pobiranja davkov in odkrivajo davčne utaje. Končno poročilo OECD o vključujočem okviru se pričakuje v letu 2020.

6.5

Po mnenju EESO je pomembno, da so kakršna koli nova pravila za razdelitev pravic do obdavčitve med države pravična tako za majhne in velike potrošniške države kot tudi razvite države in države v razvoju. Prispevki v obliki inovacij, podjetništva ipd. morajo biti ustrezno poplačani. Prihodki od obdavčitve pravnih oseb, ki so sicer v primerjavi s skupnimi prihodki od davkov majhni, so pomembni za mobilizacijo virov ter za financiranje potrebne infrastrukture, raziskav in razvoja, izobraževanja, zdravstvenega varstva ipd.

7. Pomen zasebnih naložb za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja

7.1

EESO ugotavlja, da so države članice EU med najuspešnejšimi, ko gre za doseganje mnogih ciljev trajnostnega razvoja, vendar poudarja, da morajo EU in njene države članice za uresničitev teh ciljev sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovile fiskalne in davčne sisteme, ki bodo ustrezni tudi v prihodnosti.

7.2

Za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja je ključnega pomena tudi vključevanje organizirane civilne družbe na vseh ravneh, saj civilna družba predstavlja ključne akterje za izvajanje Agende 2030, poleg tega pa veliko nujnih naložb opravi zasebni sektor.

7.3

Podjetja so globalna gonilna sila produktivnosti, vključujoče gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest, naložb in inovacij. Strokovno znanje, nakopičeno v zasebnem sektorju, je ključ do rešitve mnogih izzivov, ki jih prinaša trajnostni razvoj.

7.4

Naložbe, tudi neposredne tuje naložbe, so pomembne za izkoreninjene revščine, boj proti podnebnim spremembam in zagotovitev vključujoče trajnostne rasti (30). Za uresničitev cilja 8 (31) bo na primer potrebnih več naložb zasebnega sektorja. V akcijski agendi iz Adis Abebe (2015) je to priznano, saj agenda navaja, da so dejavnosti, naložbe in inovacije zasebnega sektorja glavna gonila produktivnosti, vključujoče gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

7.5

EESO poudarja, da so predvidljiva davčna pravila ključnega pomena za čezmejno trgovino, naložbe podjetij, delovna mesta in rast. Pogodbe o davku iz dobička bi lahko pripomogle k rasti trgovine, saj bi podjetjem zagotovile večjo varnost, zmanjšale dvojno obdavčenje in ponudile mehanizem za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in davčnim utajam. Vlade se morajo dogovoriti o sprejemljivih oblikah davčne konkurence, podjetja pa morajo spoštovati pravila in načela, sklenjena s strani držav in med njimi.

7.6

OECD in MDS sta pred kratkim objavila skupno poročilo o pravni varnosti na davčnem področju, s katerim sta se odzvala na vse večje pomisleke voditeljev držav skupine G20 zaradi negotovosti v davčnih zadevah in učinka na čezmejno trgovino in naložbe, zlasti v okviru mednarodne obdavčitve.

7.7

Svetovna banka v poročilu o plačevanju davkov za leto 2018 (Paying Taxes 2018) (32) ugotavlja, da je davčno breme za mnoga podjetja v državah v razvoju že precej visoko. V podsaharski Afriki, na primer, je efektivna davčna stopnja za srednje velika podjetja za sedem odstotnih točk višja od svetovnega povprečja. Davčne politike, ki spodbujajo naložbe in inovacije, zlasti v državah z gospodarstvi v razvoju, bi pritegnile veliko več neposrednih tujih naložb, kar bi posledično prineslo več priložnosti za dostojno delo, inovacije in večjo produktivnost ter resnično povečalo BDP držav.

7.8

Podjetja morajo biti za davčne organe pregledna. Po mnenju OECD je glavni cilj poročanja po državah razviti visokokakovostno orodje za oceno tveganja, s katerim se davčnim organom zagotovi boljši pregled globalnih dejavnosti in plačanih davkov multinacionalnih družb, vendar se poročila izrecno ne uporabljajo kot osnova za obdavčitev. Poleg tega morajo vlade zagotoviti večjo preglednost glede količine pobranih davkov in načina njihove porabe.

7.9

Včasih se napačno domneva, da bi se razvoj lahko financiral samo ali pretežno tako, da se zatrejo sporne davčne prakse multinacionalnih družb. Nepristranske ocene OECD pa kažejo, da so multinacionalne družbe – še preden so bili sprejeti kakršni koli protiukrepi – z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička privarčevale od 100 do 240 milijard USD (33). V EU ta znesek po ocenah znaša 0,3 % BDP (34). Čeprav je precejšen, pa ni dovolj za financiranje ciljev trajnostnega razvoja. Poleg tega te prihodke po vsej verjetnosti ne bi dobile države, ki najbolj potrebujejo sredstva za razvoj. Najpomembnejši vir prihodka za financiranje ciljev trajnostnega razvoja je trajnostna gospodarska rast. Zato so potrebne davčne politike, ki spodbujajo trajnostno gospodarsko rast, trajnostno družbo in trajnostno okolje.

7.10

EESO pozdravlja platformo za sodelovanje na davčnem področju, skupno pobudo MDS, OECD, ZN in Skupine Svetovne banke, saj omogoča lažjo interakcijo med določanjem standardov, krepitvijo zmogljivosti in tehnično pomočjo na področju mednarodne obdavčitve. Po mnenju EESO bi morala biti tudi EU članica te platforme.

7.11

V Bruslju, 11. decembra 2019

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) https://sustainabledevelopment.un.org/topics/sustainabledevelopmentgoals.

(2) http://www.oecd.org/tax/beps/.

(3) http://www.oecd.org/publications/policy-coherence-for-sustainable-development-2018-9789264301061-en.htm.

(4) https://openknowledge.worldbank.org/bitstream/handle/10986/8325/wps3645.pdf?sequence=1&isAllowed=y.

(5) Cilj 13: Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

(6) Cilj 14: Ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj. Cilj 15: Zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno izkoriščanje kopenskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti degradacijo tal in odpraviti njene posledice ter zaustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti.

(7) Cilj 7: Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije.

(8) Cilj 12: Zagotoviti trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje.

(9) Za več informacij glej Listino podjetij za trajnostni razvoj – prispevki podjetij k ciljem trajnostnega razvoja (Business Charter for Sustainable Development – Business Contributions to the Sustainable Development Goals) Mednarodne trgovinske zbornice, https://iccwbo.org/content/uploads/sites/3/2015/09/ICC-Business-Charter-for-Sustainable-Development-Business-contributions-to-the-UN-Sustainable-Development-Goals.pdf.

(10) Podcilj 12.C: Z odpravo izkrivljanj trga racionalizirati neučinkovite subvencije za fosilna goriva, ki spodbujajo razsipno porabo, v skladu z nacionalnimi razmerami, vključno s prestrukturiranjem obdavčitve in postopno odpravo teh škodljivih subvencij, če se uporabljajo, da se ponazori njihov okoljski učinek, ob doslednem upoštevanju posebnih potreb in razmer držav v razvoju ter čim večjem zmanjšanju možnih škodljivih posledic za njihov razvoj tako, da se zaščitijo revne in prizadete skupnosti.

(11) Podcilj 7.2: Do leta 2030 občutno povečati delež energije iz obnovljivih virov v svetovni mešanici energetskih virov.

(12) Podcilj 7.1: Do leta 2030 zagotoviti splošen dostop do zanesljive in sodobne oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah.

(13) Podcilj 7.B: Do leta 2030 razširiti infrastrukturo in nadgraditi tehnologijo za sodobno in trajnostno oskrbo z energijo za vse v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih, majhnih otoških državah v razvoju ter neobalnih državah v razvoju, v skladu z njihovimi programi podpore.

(14) Podcilj 8.4: V skladu z 10-letnim okvirom programov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo postopoma do leta 2030 izboljševati učinkovito rabo svetovnih virov pri potrošnji in proizvodnji za ločitev gospodarske rasti od okoljske degradacije, pri čemer imajo razvite države vodilno vlogo.

(15) https://sustainabledevelopment.un.org/index.php?page=view&type=400&nr=2051&menu=35.

(16) Mnenje EESO o trajnostnem gospodarstvu, kakršno potrebujemo, ki je trenutno v pripravi (še ni objavljeno), točka 1.10: „Komisijo in države članice poziva, naj izvedejo zeleno fiskalno reformo ter tako podprejo uskladitev obdavčenja, subvencij in preddistributivnih politik s ciljem pravičnega prehoda na ekonomijo blaginje, zlasti z izvrševanjem veljavne zakonodaje.“

(17) Mnenje EESO Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope (UL C 345, 13.10.2017, str. 91).

(18) Podcilj 16.A: Krepiti odgovorne nacionalne institucije, tudi z mednarodnim sodelovanjem, za povečanje zmogljivosti na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju, s ciljem preprečiti nasilje in se boriti proti terorizmu in kriminalu.

Podcilj 16.6: Razvijati učinkovite, odgovorne in pregledne institucije na vseh ravneh.

(19) Podcilj 8.10: Krepiti zmogljivost domačih finančnih institucij za spodbuditev in razširitev dostopa do bančnih, zavarovalniških in finančnih storitev za vse.

(20) Podcilj 8.5: Do leta 2030 doseči polno in produktivno zaposlenost ter vsem ženskam in moškim, tudi mladim in invalidom, zagotoviti dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti.

(21) Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je uvedel tovrsten program.

(22) Podcilj 17.1: Krepiti mobilizacijo domačih virov, vključno z mednarodno podporo državam v razvoju, da se izboljšajo državne zmogljivosti za pobiranje davkov in drugih prispevkov.

(23) Nekatere od teh točk so obravnavane v članku Promoting Tax Bargains in Uganda and Beyond: The Importance of Civil Society and Parliamentarians (Spodbujanje davčnih kupčij v Ugandi in drugod: pomen civilne družbe in članov parlamenta).

(24) Podcilj 5.A: Z reformami ženskam v skladu z nacionalno zakonodajo zagotoviti enake pravice do ekonomskih virov ter možnost lastništva zemlje in drugih oblik lastnine ter nadzora nad njimi, pa tudi dostop do finančnih storitev, dediščine in naravnih virov.

(25) Podcilj 5.5: Zagotoviti polno in učinkovito udeležbo ter enake možnosti žensk za prevzem vodilnih položajev na vseh ravneh odločanja v političnem, gospodarskem in javnem življenju.

(26) Mnenje EESO Obdavčitev v digitaliziranem gospodarstvu (UL C 353, 18.10.2019, str. 17).

(27) Mnenji EESO Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (UL C 367, 10.10.2018, str. 73) in Obdavčitev v digitaliziranem gospodarstvu (UL C 353, 18.10.2019, str. 17).

(28) http://www.oecd.org/tax/tax-challenges-arising-from-digitalisation-interim-report-9789264293083-en.htm.

(29) Vključujoči okvir OECD.

(30) Listina podjetij za trajnostni razvoj (Business Charter for Sustainable Development) Mednarodne trgovinske zbornice, 2015.

(31) Cilj 8: Spodbujati trajnostno, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse.

(32) https://www.doingbusiness.org/en/reports/thematic-reports/paying-taxes.

(33) Poročilo o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, BEPS (2015), OECD.

(34) Mnenje EESO Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (UL C 353, 18.10.2019, str. 90).