EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.11.2019

COM(2019) 900 final

PRILOGE

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020: celovita ocena

PRILOGA I: Ocena osnutkov proračunskih načrtov za posamezne države

Države članice, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast

Načrti, ki so skladni z obveznostmi države članice

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Nemčije skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija nemške organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Glede na ugodne proračunske razmere v Nemčiji Komisija nemške organe poziva, naj prevzamejo dodatne odhodke za doseganje trajnega povečanja zasebnih in javnih naložb, zlasti na regionalni in občinski ravni, ter za osredotočanje ekonomske politike na področju naložb na izobraževanje, raziskave in inovacije, digitalizacijo in visokozmogljive širokopasovne povezave, trajnostni promet ter energetska omrežja in cenovno dostopna stanovanja, ob upoštevanju regionalnih razlik, kot je priporočil Svet v okviru evropskega semestra. Komisija prav tako meni, da je Nemčija dosegla določen napredek pri izvajanju strukturnega dela priporočil glede javnih financ, ki jih je izdal Svet 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in nemške organe poziva, naj dosežejo dodaten napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Irske skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija poziva irske organe, naj izvršijo proračun za leto 2020 in morebitne nepričakovane prihodke uporabijo za dodatno zmanjšanje deleža dolga sektorja država. Komisija poleg tega meni, da je Irska dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva irske organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Grčije skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Pričakuje se, da bo Grčija v letu 2020 izpolnila svoj srednjeročni proračunski cilj. Šteje se, da Grčija izpolnjuje tudi ciljni primarni presežek v višini 3,5 % BDP, ki se spremlja v okviru okrepljenega nadzora. Komisija zato grške organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Grčija je julija 2019 prejela priporočilo Sveta, naj ukrepa tako, da bo „dosegla trajnostno gospodarsko okrevanje in odpravila čezmerna makroekonomska neravnotežja z nadaljevanjem in dokončanjem reform v skladu z zavezami za obdobje po izteku programa, ki jih je dala na seji Euroskupine 22. junija 2018.“ Izvajanje tega priporočila se spremlja v okviru okrepljenega nadzora.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Cipra skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija ciprske organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Komisija poleg tega meni, da je Ciper dosegel omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva ciprske organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Litve skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija litovske organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Komisija prav tako meni, da je Litva dosegla določen napredek pri izvajanju strukturnega dela priporočil glede javnih financ, ki jih je izdal Svet 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in litovske organe poziva, naj dosežejo dodaten napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Luksemburga skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija luksemburške organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Komisija poleg tega meni, da je Luksemburg dosegel omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva luksemburške organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Malte skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija malteške organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Komisija poleg tega meni, da je Malta dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato malteške organe poziva, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Nizozemske skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija nizozemske organe poziva, naj izvršijo proračun za leto 2020. Glede na ugodne proračunske razmere na Nizozemskem Komisija nizozemske organe poziva, naj prevzamejo dodatne odhodke za podporo povečanja naložb in za osredotočanje ekonomske politike na področju naložb na raziskave in razvoj, zlasti v zasebnem sektorju, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost, strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in odpravljanje ozkih grl v prometu, kot je priporočil Svet v okviru evropskega semestra. Komisija meni, da je Nizozemska dosegla določen napredek pri izvajanju strukturnega dela priporočil glede javnih financ, ki jih je izdal Svet 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in nizozemske organe poziva, naj dosežejo dodaten napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Komisija ob upoštevanju dejstva, da projekcije v osnutku proračunskega načrta temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik, v celoti gledano meni, da je osnutek proračunskega načrta Avstrije skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija poleg tega meni, da je Avstrija dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva avstrijske organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Načrti, ki so večinoma skladni z obveznostmi države članice

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Estonije večinoma skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija zato estonske organe poziva, naj bodo pripravljeni, da z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da je osnutek proračunskega načrta Latvije večinoma skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast. Vendar je ta ocena odvisna od sedanje projekcije, da se bo Latvija približala svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju. Če se pri prihodnjih ocenah skladnosti z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast te projekcije ne bodo potrdile, bo treba pri celoviti oceni skladnosti upoštevati obseg odklona od zahteve, ki jo je določil Svet. Komisija latvijske organe poziva, naj bodo pripravljeni, da z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast. Komisija prav tako meni, da je Latvija dosegla določen napredek pri izvajanju strukturnega dela priporočil glede javnih financ, ki jih je izdal Svet 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in latvijske organe poziva, naj dosežejo dodaten napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Načrti, pri katerih obstaja tveganje neskladnosti z obveznostmi države članice

Komisija ob upoštevanju dejstva, da projekcije v osnutku proračunskega načrta temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik, v celoti gledano meni, da pri osnutku proračunskega načrta Belgije obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija zlasti predvideva tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leti 2019 in 2020. Poleg tega naj Belgija v letih 2019 in 2020 ne bi izpolnjevala merila glede zmanjšanja dolga. Komisija poleg tega meni, da je Belgija dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva belgijske organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka. Komisija belgijske organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast, ter kakršne koli nepričakovane prihodke uporabijo za hitrejše zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP.

Komisija ob upoštevanju dejstva, da projekcije v osnutku proračunskega načrta temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik, v celoti gledano meni, da pri osnutku proračunskega načrta Španije obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija zlasti napoveduje tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Poleg tega se ne pričakuje, da bo Španija v letih 2019 in 2020 dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga. Komisija meni tudi, da je Španija dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra. Zato španske organe poziva, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilu o državi za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka. Komisija španske organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast, ter kakršne koli nepričakovane prihodke uporabijo za hitrejše zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP.

Na splošno Komisija meni, da za osnutek proračunskega načrta Francije obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija zlasti predvideva tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leti 2019 in 2020. Poleg tega naj Francija niti v letu 2019 niti v letu 2020 ne bi dosegla zadostnega napredka pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga. Zato Komisija poziva francoske organe, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast, ter morebitne nepričakovane prihodke uporabijo za hitrejše zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP. Komisija poleg tega meni, da je Francija dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva francoske organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da za osnutek proračunskega načrta Italije obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija zlasti predvideva tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leti 2019 in 2020. Poleg tega naj Italija v letih 2019 in 2020 ne bi izpolnjevala merila glede zmanjšanja dolga. Komisija italijanske organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast, ter kakršne koli nepričakovane prihodke uporabijo za hitrejše zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP. Komisija prav tako meni, da je Italija dosegla določen napredek pri izvajanju strukturnega dela priporočil glede javnih financ, ki jih je izdal Svet 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in italijanske organe poziva, naj dosežejo dodaten napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Komisija ob upoštevanju dejstva, da projekcije v osnutku proračunskega načrta temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik, v celoti gledano meni, da pri osnutku proračunskega načrta Portugalske obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Komisija zlasti predvideva tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leti 2019 in 2020. Komisija poleg tega meni, da je Portugalska dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato portugalske organe poziva, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka. Komisija portugalske organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast, ter kakršne koli nepričakovane prihodke uporabijo za hitrejše zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP.

Na splošno Komisija meni, da pri osnutku proračunskega načrta Slovenije obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Za leto 2020 je napovedan nominalni proračunski presežek v višini 0,5 % BPD in delež javnega dolga naj bi se zmanjšal v skladu z zahtevami merila glede zmanjšanja dolga. Medtem ko Komisija za leto 2020 napoveduje tveganje določenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, ki jo je priporočil Svet, pa v letih 2019 in 2020 skupaj obstaja tveganje znatnega odklona. Vendar bi lahko visoka stopnja negotovosti glede ocen proizvodne vrzeli pomenila, da bo Slovenija v letu 2020 morda bliže svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, kar kaže na pretežno skladnost. To se bo upoštevalo, če bo naknadno potrjeno. Komisija slovenske organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast. Komisija poleg tega meni, da je Slovenija dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil iz priporočila Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da pri osnutku proračunskega načrta Slovaške obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Delež javnega dolga je precej pod 60 % BDP in se še naprej zmanjšuje, medtem ko se nominalni proračunski saldo precej razlikuje od referenčne vrednosti iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP. Poleg tega se je z dodatnimi ukrepi, napovedanimi 6. novembra 2019, zmanjšal odklon od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, zaradi česar v letu 2020 ni več znaten. Vendar zlasti glede na odstopanje v letu 2019 za leti 2019 in 2020 skupaj še vedno obstaja tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, ki jo je priporočil Svet. Komisija slovaške organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast. Komisija poleg tega meni, da je Slovaška dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva slovaške organe, naj pospešijo prizadevanja na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

Na splošno Komisija meni, da pri osnutku proračunskega načrta Finske obstaja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Delež javnega dolga naj bi ostal precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP, medtem ko se nominalni proračunski saldo precej razlikuje od referenčne vrednosti iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP. Komisija finske organe poziva, naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2020 skladen s Paktom za stabilnost in rast. Komisija poleg tega meni, da je Finska dosegla omejen napredek pri strukturnem delu fiskalnih priporočil, navedenih v priporočilu Sveta z dne 9. julija 2019 v okviru evropskega semestra, in zato poziva finske organe, naj pospešijo napredek na tem področju. V poročilih o državah za leto 2020 bo vključen izčrpen opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, v okviru novih priporočil, ki jih bo Komisija predlagala spomladi 2020, pa bo opravljena ocena tega napredka.

PRILOGA II: Metodologija in predpostavke, na katerih temelji napoved Komisije iz jeseni 2019

V skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) št. 473/2013 se „[s]plošni oceni [...] priložijo metodologija [...] in predpostavke najnovejših gospodarskih napovedi služb Komisije za posamezne države članice, vključno z ocenami vpliva skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast.“ Predpostavke, na katerih temelji napoved Komisije iz jeseni 2019, ki jo neodvisno pripravijo službe Komisije, so obrazložene v samem dokumentu z napovedjo. 1

Proračunski podatki do leta 2018 temeljijo na podatkih, ki so jih države članice uradno sporočile Komisiji do 1. oktobra 2019 in jih je 21. oktobra 2019 potrdil Eurostat. Eurostat ni imel popravkov na podatke, ki so jih predložile države članice v jesenskem ciklu poročanja za leto 2019. Eurostat umika pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Madžarska v zvezi s sektorsko klasifikacijo madžarskega združenja za skladiščenje ogljikovodikov in fundacij, ki jih je ustanovila madžarska nacionalna banka. Fundacije in vse njihove podružnice ter združenje so bili prerazvrščeni v sektor država. Zlasti zaradi kombiniranega učinka teh prerazvrstitev, se je dolg v letu 2017 povečal za 0,4 odstotne točke BDP, v letih 2015, 2016 in 2018 pa za 0,3 odstotne točke, medtem ko se je primanjkljaj v letu 2017 povečal za 0,2 odstotne točke BDP, v letih 2015 in 2016 pa za 0,1 odstotne točke. Eurostat umika tudi pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Slovaška v zvezi z evidentiranjem nekaterih odhodkov, ki jih je imela vlada, po popravku, ki so ga izvedli slovaški statistični organi in ki je privedel do povečanja primanjkljaja za 0,2 % BDP v letu 2018.

Za potrebe napovedi so bili ukrepi v podporo finančni stabilnosti evidentirani v skladu s sklepom Eurostata z dne 15. julija 2009. 2 Dovolj natančno opredeljene kapitalske injekcije so bile vključene v napoved kot finančne transakcije, kar pomeni, da se je zaradi njih povečal dolg, ne pa primanjkljaj, razen če je zadevna država članica sporočila drugače. Državna jamstva za obveznosti bank in bančne vloge niso vključena kot javnofinančni odhodki, razen če obstajajo dokazi, da so bila unovčena pred zaključkom napovedi. Vendar je treba opozoriti, da posojila, ki jih bankam odobrijo vlada ali drugi subjekti iz javnega sektorja, ponavadi povečajo javni dolg.

Za leto 2020 so bili upoštevani sprejeti proračuni ali predlogi proračunov, predloženi nacionalnim parlamentom, in vsi drugi dovolj natančno opredeljeni ukrepi. Zlasti so v jesenski napovedi upoštevane vse informacije iz osnutkov proračunskih načrtov, ki so bili predloženi do sredine oktobra. Predpostavka nespremenjenih politik, ki je bila uporabljena pri napovedih za leto 2021, zajema ustrezno ekstrapolacijo gibanja prihodkov in odhodkov ter vključitev dovolj natančno opredeljenih ukrepov.

Evropski agregati za dolg sektorja država v napovedih za leta 2019–2021 so objavljeni na nekonsolidirani osnovi (tj. medvladna posojila niso upoštevana). Zaradi zagotovitve doslednosti v časovnih vrstah so tudi pretekli podatki objavljeni na enaki osnovi. V projekcijah dolga sektorja država za posamezne države članice v letih 2019–2021 so upoštevani učinek jamstev za evropski instrument za finančno stabilnost, dvostranska posojila drugim državam članicam in udeležba v kapitalu evropskega mehanizma za stabilnost, kot je bila načrtovana na presečni dan napovedi 3 .

Glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 proračunski ukrepi, navedeni v osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020, skupno rahlo povečujejo primanjkljaj (vpliv na primanjkljaj znaša približno 0,05 % BDP). To je v veliki meri posledica pričakovanega negativnega učinka ukrepov, ki povečujejo odhodke, ukrepi na strani prihodkov pa naj bi bili skupno nevtralni. Skupni avtomatski učinek na rast BDP naj bi bil kratkoročno zanemarljiv.

Pri razlagi te ocene je potrebna previdnost, kajti:

·Neukrepanje v zvezi s fiskalnimi neravnovesji bi lahko povečalo krhkost finančnih sredstev ter povzročilo večje razmike in višje posojilne obrestne mere, kar bi negativno vplivalo na rast.

·Cilj Uredbe (EU) št. 473/2013 je oceniti učinek ukrepov, sprejetih v osnutkih proračunskih načrtov. Zato sprejeti ukrepi, ki so začeli veljati pred pripravo osnutkov proračunskih načrtov, niso vključeni v oceno (čeprav lahko dodatno vplivajo na projekcije glede javnih financ v letu 2020).

·Učinek sporočenih ukrepov je izražen z izhodiščem ob nespremenjeni politiki. Usmeritev fiskalne politike glede tega izhodišča ni nujno nevtralna. Trendno povečanje nekaterih postavk odhodkov bi lahko bilo na primer nad potencialno rastjo ali pod njo, lahko bi prišlo do dodatnega učinka prejšnjih ukrepov na izhodišče ali pa bi se prej sprejeti ukrepi v letu 2020 prenehali izvajati. Ekspanzivna narava izhodiščnega scenarija se kaže tudi v dejstvu, da je skupna fiskalna naravnanost v letu 2020 bolj ekspanzivna kot učinek sporočenih ukrepov na povečanje primanjkljaja.

PRILOGA III: Analiza občutljivosti

V skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 473/2013 „[c]elovita ocena vključuje analize občutljivosti, ki prikazujejo tveganja za vzdržnost javnih financ v primeru neugodnega ekonomskega, finančnega ali proračunskega dogajanja“. V tej prilogi je zato predstavljena analiza občutljivosti gibanja javnega dolga za morebitne makroekonomske pretrese (na rast, obrestne mere in primarni javnofinančni saldo), ki se opira na rezultate stohastičnih projekcij dolga. Analiza omogoča oceno možnega učinka negativnih in pozitivnih tveganj v zvezi z nominalno rastjo BDP na dinamiko javnega dolga, učinkov pozitivnih/negativnih gibanj na finančnih trgih, ki se odražajo v nižjih/višjih stroških izposojanja za vlade, ter fiskalnih pretresov, ki vplivajo na javnofinančni proračunski položaj.

Z uporabo stohastičnih projekcij se negotovost prihodnjih makroekonomskih razmer vključi v analizo dinamike javnega dolga okrog „osrednjega“ scenarija projekcij dolga, ki v spodnjih dveh grafih ustreza scenariju iz napovedi Komisije iz jeseni 2019 oziroma scenariju iz osnutkov proračunskih načrtov, pri čemer se poročajo rezultati za države euroobmočja (v obeh primerih se za leta po obdobju, ki ga zajema napoved, uporabi običajna predpostavka nespremenjene fiskalne politike). Pretresi se simulirajo na makroekonomskih razmerah (kratkoročne in dolgoročne obrestne mere na državne obveznice, stopnja rasti, primarni javnofinančni saldo), predpostavljenih v osrednjem scenariju, da se dobi „stožec“ (porazdelitev) možnih potekov dolga, ki je predstavljen v spodnjem grafu. Stožec ustreza širokemu razponu možnih izhodiščnih makroekonomskih razmer, pri čemer se za rast, obrestne mere in primarni saldo simulira tudi do 2 000 pretresov. Velikost in korelacija pretresov odražata preteklo gibanje spremenljivk. To pomeni, da metodologija ne zajema negotovosti v realnem času. Pahljačasta diagrama v spodnjem grafu tako dajeta verjetnostne informacije o dinamiki dolga za euroobmočje, pri čemer so upoštevani možni pretresi za rast, obrestne mere in primarni saldo v obsegu in korelaciji, kot sta bila zabeležena v preteklosti.

V pahljačastih diagramih je predvideni potek dolga po osrednjem scenariju (okrog katerega so simulirani makroekonomski pretresi) označen s prekinjeno črto, potek projekcije dolga, ki razpolavlja niz vseh možnih potekov, dobljenih s simulacijo pretresov (mediana), pa z neprekinjeno črno črto v sredini stožca. Sam stožec zajema 80 % vseh možnih potekov dolga, dobljenih s simulacijo 2 000 pretresov za rast, obrestne mere in primarni saldo (spodnja in zgornja črta, tj. meji stožca, predstavljata 10. oziroma 90. percentil porazdelitve) in s tem iz osenčenega območja izključuje simulirane poteke dolga (20 % vseh), ki so posledica skrajnejših (manj verjetnih) pretresov (ekstremni dogodki (ang. „tail events“)). Različno osenčena območja znotraj stožca predstavljajo različne deleže v celotni porazdelitvi možnih potekov dolga. Temno modro območje (med 40. in 60. percentilom) vsebuje 20 % vseh možnih potekov dolga, ki so bližje osrednjemu scenariju.

Pri napovedanem scenariju Komisije in scenariju osnutkov proračunskih načrtov velja, da se ob upoštevanju tako negativnih kot tudi pozitivnih tveganj za primarni javnofinančni saldo, rasti in razmer na finančnih trgih dolg v euroobmočju v letu 2020 giblje med okrog 82 % in 88 % BDP z 80-odstotno verjetnostjo (ker stožec predstavlja 80 % vseh možnih simuliranih potekov dolga). Spodnja in zgornja meja intervala deleža dolga v letu 2020 bi bili zato dokaj podobni za scenarij Komisije in za scenarij iz osnutkov proračunskih načrtov zaradi zelo majhne razlike med zadevnima osrednjima napovedma, pri katerih so se simulirali pretresi (delež dolga okrog 85 % po scenariju Komisije in po scenariju iz osnutkov proračunskih načrtov).

Po letu 2020, tj. v obdobju, ki ga zajemajo sedanji osnutki proračunskih načrtov, rezultati simulacije pri scenariju Komisije in scenariju iz osnutkov proračunskih načrtov kažejo, da ostaja razlika med napovedanimi deleži dolga v primeru pretresov dokaj omejena. Na koncu obdobja, ki ga zajema projekcija, upoštevanega v pahljačastih diagramih (leto 2024), obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo delež dolga višji od okrog 79 % BDP iz scenarija na podlagi osnutkov proračunskih načrtov oziroma 80 % BDP iz scenarija Komisije. Ta majhna razlika je predvsem posledica dejstva, da primarni strukturni saldo ostaja stabilen na nekoliko višjem zadnjem napovedanem presežku v scenariju iz osnutkov proračunskih načrtov v primerjavi s scenarijem Komisije.

Ob tem velja opozoriti, da metodologija ne zajame negotovosti v realnem času, kot so lahko značilne zlasti za oceno proizvodne vrzeli, ker velikost in korelacija pretresov odražata preteklo gibanje spremenljivk. Glede na pretekle izkušnje z obsežnimi popravki ocen proizvodne vrzeli, pri katerih je bila potencialna proizvodnja pogosto ocenjena nižje kot v realnem času, ta negotovost pomeni dodaten vir tveganj za prihodnje poteke dolga, ki v zgornji analizi ni upoštevan.

Graf III.1: Pahljačasta diagrama na podlagi stohastičnih projekcij javnega dolga okrog scenarija iz napovedi Komisije (Komisija) in scenarija iz osnutkov proračunskih načrtov (OPN)

PRILOGA IV: Grafi in tabele

Tabela IV.1: Realna rast BDP (v % BDP) v skladu s programi za stabilnost (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Tabela IV.2: Ciljne vrednosti nominalnega salda (v % BDP) v skladu s programi za stabilnost (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Graf IV.1: Primerjava nominalnega javnofinančnega salda v letu 2020 (v % BDP): napoved Komisije iz jeseni 2019 (Komisija) v primerjavi z osnutki proračunskih načrtov (OPN)

Opomba: Ciper, ki naj bi imel v letu 2020 presežek v višini nad 2 % BDP, v tem grafu zaradi boljše berljivosti ni prikazan.

Graf IV.2: Dejavniki razlike v nominalnem javnofinančnem saldu (v % BDP) za leto 2020 med napovedjo Komisije iz jeseni 2019 in osnutki proračunskih načrtov

Tabela IV.3: Ciljne vrednosti primarnega nominalnega salda (v % BDP) v skladu s programi za stabilnost (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Tabela IV.4: Spremembe strukturnega salda (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v skladu s programi za stabilnost (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

 

Tabela IV.5: Spremembe primarnega strukturnega salda (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v skladu s programi za stabilnost (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

 

Graf IV.3: Sprememba strukturnega salda za leto 2020 (v odstotnih točkah potencialnega BDP): osnutki proračunskih načrtov (OPN) v primerjavi z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Opomba: Grčija in Ciper, za katera je v letu 2020 napovedana sprememba strukturnega salda v višini več kot –1 % potencialnega BDP, v tem grafu zaradi boljše berljivosti nista prikazana.

Graf IV.4: Fiskalni napor, ki temelji na metodologiji merila rasti odhodkov, v letu 2020 (v odstotnih točkah potencialnega BDP): osnutki proračunskih načrtov (OPN) v primerjavi z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

 

Opomba: Fiskalni napor se meri glede na 10-letno povprečno rast potencialnega BDP, pri čemer se ne upošteva fiskalnega manevrskega prostora držav članic, ki so presegle svoje srednjeročne proračunske cilje.

Graf IV.5a: Sprememba strukturnega salda za leto 2019 (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v primerjavi s proizvodno vrzeljo iz napovedi Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Graf IV.5b: Sprememba strukturnega salda za leto 2020 (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v primerjavi s proizvodno vrzeljo iz napovedi Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Opomba: V smislu pozitivnih proizvodnih vrzeli se izraza „prociklična“ in „proticiklična“ v teh grafih nanašata na to, ali sprememba fiskalne politike (v primerjavi s prejšnjim letom) pomeni podporo gospodarstvu ali obremenitev zanj. Zaradi boljše berljivosti Grčija ni prikazana v nobenem od grafov.

Graf IV.6a: Scenariji fiskalne naravnanosti – strukturni saldo (napoved Komisije iz jeseni 2019)

Graf IV.6b: Scenariji fiskalne naravnanosti – neto rast primarnih odhodkov (v %) (napoved Komisije iz jeseni 2019 – Komisija)

Opomba: Scenariji, predstavljeni v teh grafih, se nanašajo na skupno fiskalno naravnanost euroobmočja, merjeno s spremembo skupnega strukturnega salda in stopnjo rasti neto primarnih odhodkov. Slednja se izračuna kot skupni odhodki brez obresti, cikličnih odhodkov, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in enkratnih odhodkov. Scenarij „skladnost s pravili Pakta za stabilnost in rast“ predvideva, da bodo države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega cilja, sledile popolni fiskalni prilagoditvi, ki se priporoča v priporočilih za posamezne države za leto 2019. Scenarij „skladnost s pravili Pakta za stabilnost in rast in uporaba fiskalnega manevrskega prostora (napoved Komisije)“ predvideva, da bosta Nizozemska in Nemčija v letu 2020 uporabili del svojega fiskalnega manevrskega prostora (povečanje strukturnega salda za 0,6 % oziroma 0,4 % BDP), kar je v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019.

Graf IV.6c: Fiskalna naravnanost – strukturni saldo, primarni strukturni saldo in fiskalni napor, ki temelji na metodologiji merila rasti odhodkov (napoved Komisije iz jeseni 2019)

Tabela IV.6: Srednjeročni proračunski cilji, kot so bili določeni v programih za stabilnost za leto 2019, in minimalna referenčna merila za leto 2020

Graf IV.7a: Stanje v državah članicah v razmerju do njihovih srednjeročnih ciljev v letu 2020 glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 (v odstotnih točkah potencialnega BDP) 4

Graf IV.7b: Stanje v državah članicah v razmerju do njihovih srednjeročnih ciljev v letu 2020 glede na osnutke proračunskih načrtov za leto 2020 (v odstotnih točkah potencialnega BDP)

Tabela IV.7: Delež javnega dolga v BDP (v % BDP) v skladu s programi za stabilnost (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Graf IV.8: Gibanje javnega dolga v izbranih državah članicah med leti 2018 in 2020 v skladu z osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019

Graf IV.9: Dejavniki spremembe bruto dolga med letoma 2019 in 2020 (v odstotnih točkah BDP) na podlagi osnutkov proračunskih načrtov (OPN)

Graf IV.10: Bruto dolg (v % BDP) v primerjavi s spremembo strukturnega salda (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v letu 2020 v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019

Opomba: Velikost mehurčkov odraža nominalni BDP držav članic.

Graf IV.11: Saldo tekočega računa (v % BDP) v primerjavi s spremembo strukturnega salda (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v letu 2020

Opomba: Fiskalne ekspanzije (konsolidacije) so prikazane s pozitivnim (negativnim) znakom. Barve prikazov odražajo oddaljenost od srednjeročnega cilja v letu 2020: z rdečo so označene države, ki so več kot 50 bazičnih točk pod svojimi srednjeročnimi cilji; z rumeno so označene tiste, ki so manj kot 50 bazičnih točk pod svojimi srednjeročnimi cilji; z zeleno so označene tiste, ki presegajo svoje srednjeročne cilje. Zaradi boljše berljivosti Ciper ni prikazan v nobenem od grafov.

Tabela IV.8: Struktura konsolidacije javnih financ v letih 2019 in 2020 v skladu s programi stabilnosti (PS), osnutki proračunskih načrtov (OPN) in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

 

Graf IV.12: Predvidene spremembe ciklično prilagojenih deležev odhodkov (v odstotnih točkah potencialnega BDP) v osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020 (OPN) in napovedi Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Graf IV.13: Predvidene spremembe glavnih vrst odhodkov (v odstotnih točkah BDP) za leto 2020: osnutki proračunskih načrtov (OPN) v primerjavi z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Opomba: Graf prikazuje prispevke glavnih komponent odhodkov k predvidenim spremembam deležev odhodkov v BDP.

Graf IV.14: Diskrecijski ukrepi na strani prihodkov in druge spremembe deleža prihodkov (v odstotnih točkah BDP) v letu 2020: osnutki proračunskih načrtov (OPN) v primerjavi z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Graf IV.15: Predvidene spremembe glavnih vrst davčnih prihodkov (v odstotnih točkah BDP) za leto 2020: osnutki proračunskih načrtov (OPN) v primerjavi z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija)

Opomba: Graf prikazuje prispevke glavnih komponent prihodkov k predvidenim spremembam deležev prihodkov v BDP.

Tabela IV.9: Kratkoročne elastičnosti, ki so podlaga za projekcije prihodkov za leto 2020: osnutki proračunskih načrtov (OPN) v primerjavi z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (Komisija) in OECD

Opomba: Pri primerjavi elastičnosti, ki izhajajo iz osnutkov proračunskih načrtov in napovedi Komisije, ter elastičnosti iz ocene OECD je potrebna previdnost. Elastičnosti iz prvih dveh virov so neto elastičnosti glede na rast BDP, pri zadnjem viru pa so, strogo gledano, izračunane glede na proizvodno vrzel. Na splošno so razlike sicer zelo majhne. 

Tabela IV.10: Kazalniki vzdržnosti na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2019

Opomba: Praviloma na podlagi metodologije, uporabljene v poročilu Evropske komisije o fiskalni vzdržnosti za leto 2018 in v publikaciji o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2017 (Debt Sustainability Monitor 2017). V primerjavi s prejšnjimi poročili je bila revidirana le predpostavka obrestne mere, pri čemer so bila uporabljena tržna pričakovanja za določitev ciljev T + 10. Posodobljeni rezultati, ki temeljijo na napovedi Evropske komisije iz jeseni 2019, bodo predstavljeni v publikaciji o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2019 (Debt Sustainability Monitor 2019). Glede na edinstveno strukturo javnega dolga Grčije in ukrepe za odpis dolga, ki jih je junija 2018 sprejela Euroskupina, temelji analiza grškega javnega dolga in fiskalne vzdržnosti na predpostavkah za državo (za več podrobnosti glej poročilo o fiskalni vzdržnosti za leto 2018, okvir 3.3). Zato rezultati niso prikazani v tej horizontalni ocenjevalni tabeli, ki temelji na skupnih predpostavkah in metodologijah.

Graf IV.16: Gibanje razlik v rasti obrestnih mer

Vir: Jesen 2019 AMECO za podatke za obdobje 1999–2019 (palice) in Escolano et al. (2017) za podatke za obdobje 1966–2010 (vrstice).

Opomba: Diagram ponazarja razliko med povprečno nominalno obrestno mero za javni dolg in stopnjo nominalne rasti BDP. Podoben diagram je prikazan v publikaciji ECB, Economic Bulletin, številka 2/2019.

(1)

   Metodološke predpostavke, na katerih temelji gospodarska napoved Komisije iz jeseni 2019, so na voljo na: http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/eeip/forecasts_en.htm ).

(2)

   Na voljo na: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/2041337/FT-Eurostat-Decision-9-July-2009-3--final-.pdf .

(3)

   V skladu s sklepom Eurostata z dne 27. januarja 2011 o statističnem evidentiranju dejavnosti, izvedenih v okviru evropskega instrumenta za finančno stabilnost, ki je na voljo na: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/5034386/2-27012011-AP-EN.PDF .

(4)

Ti grafi predstavljajo razlike med projekcijami strukturnih saldov in srednjeročnimi proračunskimi cilji za vsako državo članico. Pri tem se ne upoštevajo veljavni dovoljeni odkloni zaradi prožnosti.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.11.2019

COM(2019) 900 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020: celovita ocena

Povzetek V tem sporočilu so povzete ocene Komisije glede osnutkov proračunskih načrtov za leto 2020, ki so jih predložile države članice euroobmočja. Med njimi so načrti ob predpostavki nespremenjenih politik, ki so jih predložile vlade Avstrije, Portugalske in Španije, kjer so v obdobju od konca septembra do prve polovice novembra potekale državne volitve, ter Belgija, ki je v procesu oblikovanja vlade. Komisija je v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 ocenila vse osnutke proračunskih načrtov ter splošno proračunsko stanje in obete za euroobmočje kot celoto. V skladu s preteklo prakso je ocenila tudi skupno fiskalno naravnanost euroobmočja. Celovito oceno osnutkov proračunskih načrtov za leto 2020 in skupne fiskalne naravnanosti euroobmočja je mogoče povzeti, kot sledi: 1.Evropsko in svetovno gospodarstvo sta v zadnjem letu upadli. V Evropi se je močno upočasnilo zunanje povpraševanje, proizvodnja pa se je skrčila, posledice tega pa so se začele prelivati tudi v druge dele gospodarstva. Medtem ko je dobro delovanje trga dela pomagalo pri ohranjanju zasebne potrošnje in domačega povpraševanja, pa se rast BDP verjetno ne bo tako hitro popravila. Dejstvo, da se ne pričakuje več, da se bo rast v naslednjih dveh letih opazno popravila, je pomemben premik v primerjavi s prejšnjimi napovedmi in temelji na oceni, da bodo številni razlogi za upočasnitev gospodarske aktivnosti na svetovni ravni vztrajali. 2.Prvič po letu 2002 nobena država članica euroobmočja ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V letu 2019 naj bi imela primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % samo Francija, čeprav je ta presežek začasen, blizu referenčni vrednosti in posledica enkratnega učinka enega samega ukrepa. Od držav članic euroobmočja, ki naj bi imele v letu 2020 primanjkljaj, naj bi ta pri štirih znašal več kot 2 % BDP. Devet držav članic euroobmočja naj bi imelo v letu 2020 presežek. 3.V skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 naj bi se skupni nominalni primanjkljaj euroobmočja zaradi znatne upočasnitve gospodarske aktivnosti povečal z 0,5 % BDP v letu 2018 na 0,8 % BDP v letu 2019 in na 0,9 % BDP v letu 2020, kar je v nasprotju s trendom upadanja iz zadnjih let. Cilji glede skupnega primanjkljaja iz osnutkov proračunskih načrtov za nominalni primanjkljaj kažejo enako gibanje. 4.Glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 naj bi se število držav članic euroobmočja, ki dosegajo ali presegajo svoj srednjeročni proračunski cilj, od leta 2019 do leta 2020 povečalo s šest na devet, saj naj bi v letu 2020 Irska in Litva dosegli svoja srednjeročna proračunska cilja, Grčija pa naj bi spoštovala svoj novi srednjeročni proračunski cilj. V nasprotju s tem naj bi Belgija, Španija, Francija in Italija v letu 2020 ostale precej pod svojimi srednjeročnimi proračunskimi cilji. Od držav članic euroobmočja, ki naj v letu 2020 ne bi dosegle svojih srednjeročnih ciljev, naj bi Estonija in Latvija dosegli določeno strukturno prilagoditev v smeri svojih ciljev. Nasprotno Komisija trenutno napoveduje, da se bo Italija v letu 2020 še bolj oddaljila od svojega srednjeročnega cilja. Isto velja za Finsko in Slovaško, vendar v manjšem obsegu, obe navedeni državi članici euroobmočja pa naj bi tudi vzdrževali delež javnega dolga v BDP pod 60 %. V skladu z osnutkoma proračunskih načrtov ob predpostavki nespremenjenih politik, ki sta ju predložili Belgija in Španija, naj bi se njun strukturni saldo v letu 2020 še oddaljil od njunih srednjeročnih proračunskih ciljev, strukturni saldo Portugalske pa bo v letu 2020 bližje njenemu srednjeročnemu proračunskemu cilju zaradi popravka srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 navzdol. 5.Komisija napoveduje, da se bo skupni strukturni primanjkljaj euroobmočja v letu 2020 povečal za 0,2 % potencialnega BDP, kar kaže na večinoma nevtralno fiskalno naravnanost. To povečanje strukturnega primanjkljaja je posledica napovedanih ekspanzivnih fiskalnih politik v državah članicah euroobmočja s fiskalnim manevrskim prostorom, zlasti na Nizozemskem in v manjši meri v Nemčiji (0,6 % oziroma 0,4 % potencialnega BDP), in napovedanega povečanja strukturnega primanjkljaja Italije (0,3 % potencialnega BDP). Napovedana sprememba za euroobmočje kot celoto je na splošno skladna s spremembo (preračunanega) strukturnega salda v osnutkih proračunskih načrtov. 6.Skupni primarni strukturni saldo euroobmočja – tj. strukturni saldo brez plačil obresti – je še naprej v presežku, vendar naj bi se v letu 2020 zmanjšal za 0,4 % potencialnega BDP, kar kaže na rahlo ekspanzivno naravnanost. Ta kazalnik fiskalnega napora je pomembno merilo diskrecijskih odločitev vlad na področju fiskalne politike, saj nanj ne vplivajo tekoči prihranki pri odhodkih za obresti. 7.Kar zadeva strukturo fiskalne prilagoditve euroobmočja, Komisija pričakuje, da se bo strukturni primanjkljaj v letu 2020 povečal zaradi zmanjšanja ciklično prilagojenega deleža prihodkov v BDP. To pričakovanje je podobno napovedim iz osnutkov proračunskih načrtov in odraža učinek sporočenih ekspanzivnih ukrepov na strani prihodkov. Ciklično prilagojeni delež odhodkov naj bi se tako v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 kot tudi z osnutki proračunskih načrtov v letu 2020 zmanjšal, skupaj z nadaljnjim, čeprav majhnim, zmanjšanjem odhodkov za obresti v letih 2019 in 2020. Opozoriti je treba, da bi morale države članice z visokimi stopnjami javnega dolga izredne prihodke zaradi nižjih odhodkov za obresti izkoristiti za hitrejše zmanjševanje dolga. 8.Komisija napoveduje, da bo delež javnega dolga v BDP v euroobmočju nadaljeval trend upadanja iz zadnjih let in padel s približno 86 % v letu 2019 na približno 85 % v letu 2020, kar je veliko manj kot v ZDA in na Japonskem (približno 114 % oziroma 237 % v letu 2020). To je predvsem posledica stalnih nizkih obrestnih mer in načrtovanih primarnih proračunskih presežkov. Osnutki proračunskih načrtov napovedujejo podobno zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP v euroobmočju. Od devetih držav članic euroobmočja, katerih delež dolga v BDP naj bi po pričakovanjih v letu 2020 presegal 60 %, naj bi v letih 2019 in 2020 Italija najbolj odstopala od merila glede zmanjšanja dolga. V manjšem obsegu naj tudi Belgija v skladu s projekcijami ne bi izpolnjevala merila glede zmanjšanja dolga v teh dveh letih. Odkar sta Francija in Španija v letih 2017 oziroma 2018 zmanjšali čezmerni primanjkljaj, zanju velja prehodno pravilo glede dolga, ki naj ga v letih 2019 in 2020 ne bi izpolnili. Portugalska naj bi leta 2019 izpolnjevala prehodno pravilo glede dolga, v letu 2020 pa merilo glede zmanjšanja dolga. 9.Države članice euroobmočja imajo še vedno zelo različne fiskalne položaje z vidika dolga in izzivov glede vzdržnosti. Kratkoročna vzdržnost italijanskih javnih financ se zdi izpostavljena povečanju stroškov izdaje dolga. Nekatere močno zadolžene države članice euroobmočja se še naprej soočajo z velikimi srednjeročnimi tveganji, ki izhajajo iz dejavnikov, kot so trenutne ravni dolga, trenutni primarni saldo in pričakovani stroški, povezani s staranjem prebivalstva. 10.Svet je v svojem zadnjem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 21. in 22. marca 2019, Svet pa sprejel 9. aprila 2019, priporočil, naj države članice euroobmočja v obdobju 2019–2020 izvajajo politike na način, ki v celoti spoštuje Pakt za stabilnost in rast, podpirajo javne in zasebne naložbe ter izboljšujejo kakovost in sestavo javnih financ. Svet je priporočil tudi obnovo fiskalnih blažilnikov, zlasti v državah članicah euroobmočja z visokimi stopnjami javnega dolga. 11.Na ta poziv so se odzvale države članice euroobmočja s fiskalnim manevrskim prostorom, ki izvajajo bolj ekspanzivno fiskalno naravnane politike, kar je tudi ugodno za naložbe. Nemčija in Nizozemska sta v letu 2019 povečali svoje odhodke za naložbe in nameravata v letu 2020 še naprej izvajati ekspanzivno fiskalno politiko. Hkrati bo po napovedi Komisije iz jeseni 2019 nekaj njunega fiskalnega manevrskega prostora ostalo neizkoriščenega. Glede na velikost njunega fiskalnega manevrskega prostora bi morali biti ti državi članici euroobmočja pripravljeni ta prostor uporabiti. 12.V nasprotju s tem nekatere države članice euroobmočja, ki nimajo fiskalnega manevrskega prostora, v letu 2020 ne načrtujejo nobene omembe vredne fiskalne prilagoditve ali fiskalne ekspanzije. Čeprav Grčija, Ciper in Portugalska ohranjajo velike primarne presežke, imajo velike strukturne presežke (Portugalska pa je blizu uravnoteženemu nominalnemu položaju) in hitro zmanjšujejo dolg, so v manjšini. Primarni saldo Belgije, Španije, Francije in Italije se v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 zmanjšuje ali je celo negativen, pri čemer se dolg le rahlo ali sploh ne zmanjšuje. Te države članice euroobmočja ne upoštevajo dovolj svojih velikih strukturnih primanjkljajev in tradicionalno visokih stopenj dolga. Poleg tega ne izkoriščajo dovolj nedavnega zmanjšanja odhodkov za obresti, da bi zmanjšale svoj delež dolga. Če se javni dolg ne zmanjša, se lahko poveča tveganje za okrepitev pritiska trga na države z visokim javnim dolgom v prihodnosti, kar bi lahko imelo negativne učinke prelivanja na trge javnega dolga drugih držav članic euroobmočja. 13.Več tistih držav članic euroobmočja, ki se soočajo z največjimi izzivi glede vzdržnosti, je zaradi nedavnih ali prihajajočih splošnih volitev predložilo osnutke proračunskih načrtov ob predpostavki nespremenjenih politik (Belgija, Španija in v precej manjšem obsegu Portugalska). To potrjuje, kako pomembno je, da te države članice euroobmočja v posodobljene osnutke proračunskih načrtov vključijo potrebne dodatne ukrepe in tako pravilno opredelijo, kako popraviti to odstopanje ob visokem dolgu. Te posodobljene osnutke proračunskih načrtov bi bilo treba potem, ko bo oblikovana nova vlada, čim prej predložiti Komisiji in Euroskupini. 14.Fiskalne politike še vedno niso dovolj diferencirane. Države članice euroobmočja s fiskalnim manevrskim prostorom izvajajo ekspanzivne fiskalne politike in bi morale biti pripravljene, da še naprej uporabljajo svoj fiskalni manevrski prostor. V nasprotju s tem je pomanjkanje konsolidacije v državah z visokimi stopnjami dolga in težavami glede vzdržnosti še vedno zaskrbljujoče. Skladnost s Paktom za stabilnost in rast s strani držav članic euroobmočja, ki niso dosegle svojih srednjeročnih proračunskih ciljev, bi v kombinaciji z večjo ekspanzijo držav članic euroobmočja s fiskalnim manevrskim prostorom privedla do boljše diferenciacije med državami članicami euroobmočja. 15.Glede na upočasnitev gospodarske rasti v euroobmočju in že tako zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko je Euroskupina oktobra 2019 ponovno poudarila svojo pripravljenost na usklajen odziv, če se bodo pojavila negativna tveganja, in na izogibanje procikličnim fiskalnim ukrepom. Euroskupina je potrdila, da morajo države članice s fiskalnim manevrskim prostorom razmisliti o spodbujanju visokokakovostnih naložb. V okviru oblikovanja politike za leto 2020 je treba večji poudarek nameniti reformam in naložbam v raziskave in razvoj ter podnebju. Hkrati Euroskupina potrjuje, da morajo države članice z visokimi stopnjami javnega dolga izvajati preudarne fiskalne politike. Oceno Komisije glede načrtov posameznih držav članic euroobmočja lahko povzamemo z naslednjimi ugotovitvami: Pri nobenem od osnutkov proračunskih načrtov za leto 2020 ni bilo ugotovljeno resnejše neizpolnjevanje zahtev iz Pakta za stabilnost in rast. Vendar je Komisija v nekaterih primerih ugotovila tveganje, da načrtovana fiskalna prilagoditev ne bi dosegla zahtev iz Pakta za stabilnost in rast. Ker trenutno za nobeno državo članico euroobmočja ne velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast, so bile ocene skladnosti za leto 2020 za vse države članice izvedene v skladu z zahtevami iz preventivnega dela, zlasti s priporočili Sveta z dne 9. julija 2019. Za države članice, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast, velja naslednje: – Osnutki proračunskih načrtov devetih držav članic euroobmočja (Nemčija, Irska, Grčija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija) so skladni z zahtevami iz Pakta za stabilnost in rast za leto 2020. Komisija Nemčijo in Nizozemsko poziva, da ugodne proračunske razmere izkoristita za to, da z dodatnimi izdatki podpreta povečanje naložb, ekonomsko politiko, povezano z naložbami, pa osredotočita na področja, ki jih je priporočil Svet v okviru evropskega semestra. – Osnutka proračunskih načrtov dveh držav euroobmočja (Latvije in Estonije) sta večinoma skladna z zahtevami Pakta za leto 2020. Na podlagi načrtov lahko v primeru Latvije pride do določenega odstopanja od srednjeročnega proračunskega cilja, v primeru Estonije pa od prilagoditvene poti za njegovo dosego. Če strukturni saldo Latvije v prihodnjih ocenah ne bo več napovedan blizu srednjeročnemu proračunskemu cilju, bo treba pri celoviti oceni skladnosti upoštevati obseg odstopanja od zahteve, ki jo je določil Svet. – Pri osnutkih proračunskih načrtov osmih držav članic euroobmočja (Belgije, Španije, Francije, Italije, Portugalske, Slovenije, Slovaške in Finske) obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami iz Pakta za leto 2020. V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije se ta tveganja nanašajo na nezadostno zmanjšanje visoke stopnje javnega dolga in na napovedano znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev. Javni dolg Portugalske, Slovenije, Slovaške in Finske je bil znižan pod referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe ali pa je na ustrezni poti do tega cilja. Te države članice so dosegle tudi proračunski saldo, ki zagotavlja precejšnjo razliko do referenčne vrednosti iz Pogodbe v višini 3 % BDP. Kljub temu bi lahko izvajanje osnutkov proračunskih načrtov teh držav članic euroobmočja povzročilo znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev.

 

I. Uvod

Zakonodaja EU določa, da morajo države članice euroobmočja Komisiji do 15. oktobra predložiti osnutke proračunskih načrtov za naslednje leto s ciljem izboljšati usklajevanje nacionalnih fiskalnih politik v ekonomski in monetarni uniji 1 .

V načrtih je povzeta vsebina predlogov proračunov, ki so jih vlade predložile nacionalnim parlamentom. Komisija o vsakem načrtu poda mnenje in tako oceni, ali je skladen z obveznostmi države članice euroobmočja v okviru Pakta za stabilnost in rast.

Komisija mora podati tudi celovito oceno proračunskega stanja in obetov za euroobmočje kot celoto.

Avstrija, Portugalska in Španija so v skladu z določbami kodeksa ravnanja za zakonodajni dvojček 2 zaradi državnih volitev, ki so potekale v obdobju od konca septembra do prve polovice novembra, predložile osnutke proračunskih načrtov, ki temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik. Tudi Belgija, kjer postopek oblikovanja vlade še poteka, je predložila načrt ob predpostavki nespremenjenih politik. Od teh vlad se pričakuje, da bodo čim prej predložile popolne osnutke proračunskih načrtov.

Komisija spoštuje proračunsko pristojnost držav članic euroobmočja, hkrati pa v svojih mnenjih zagotavlja objektivno svetovanje glede politik, zlasti nacionalnim vladam in parlamentom, s čimer omogoča ocenjevanje skladnosti predlogov proračunov s fiskalnimi pravili EU. Ekonomska in proračunska politika je zadeva skupnega interesa v euroobmočju.

Novembra 2018 je Komisija predlagala priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 21. in 22. marca 2019, Svet pa ga je sprejel 9. aprila 2019 3 . Na tem priporočilu temelji ocena Komisije.

Namen tega sporočila je dvojen. Prvič, prikazuje celotno sliko proračunske politike na ravni euroobmočja, izhajajoč iz horizontalne ocene osnutkov proračunskih načrtov. Ta ocena odraža horizontalno oceno programov za stabilnost, ki se opravi spomladi, vendar je poudarek bolj na prihajajočem letu in ne toliko na srednjeročnih fiskalnih načrtih. Drugič, podaja pregled osnutkov proračunskih načrtov na ravni držav članic euroobmočja z obrazložitvijo pristopa Komisije pri njihovem ocenjevanju, zlasti glede skladnosti z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Ta ocena upošteva zahteve v povezavi s stopnjo in dinamiko javnega dolga ter gospodarske obete za euroobmočje.

II. Glavne ugotovitve v zvezi z euroobmočjem

Gospodarski obeti glede na načrte držav članic euroobmočja in napoved Komisije

Obeti glede rasti v euroobmočju so sicer še vedno pozitivni, vendar so se od pomladanske ocene poslabšali in ni verjetno, da bi se kaj kmalu popravili. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 naj bi se skupna realna rast BDP v euroobmočju upočasnila z 1,9 % v letu 2018 na 1,1 % v letu 2019, nato pa naj bi se v letu 2020 malce povečala na 1,2 %. To je na pretežno podobno makroekonomskim predpostavkam iz osnutkov proračunskih načrtov (tabela 1). Napoved za leto 2019 je bila v primerjavi z napovedjo Komisije iz pomladi 2019 popravljena za 0,1 odstotne točke navzdol, v primerjavi s programi za stabilnost pa za 0,2 odstotne točke navzdol. Napoved za leto 2020 je bila glede na pomlad v skladu z obema napovedma popravljena za 0,3 odstotne točke navzdol. Makroekonomski scenariji iz osnutkov proračunskih načrtov so na splošno zelo podobni napovedim Komisije za posamezne države članice euroobmočja, kar delno odraža dejstvo, da morajo vse države članice euroobmočja predlog proračuna osnovati na neodvisno potrjenih ali pripravljenih makroekonomskih napovedih. Komisija napoveduje precej nižjo rast kot osnutka proračunskih načrtov za Nemčijo in Grčijo ter znatno višjo rast za Irsko, pri čemer osnutek proračunskega načrta Irske temelji na neurejenem izstopu Združenega kraljestva iz EU (tabela 1 iz Priloge IV).

V skladu s pričakovano upočasnitvijo gospodarske rasti naj bi se skupna pozitivna proizvodna vrzel v euroobmočju leta 2019 zmanjšala, prav tako leta 2020. Skupna pozitivna proizvodna vrzel naj bi se v letih 2019 in 2020 zmanjšala v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 in (preračunanimi) osnutki proračunskih načrtov 4 . Leta 2020 bosta imeli poleg Grčije in Italije negativno proizvodno vrzel tudi Belgija in Nemčija.

Na splošno bo realna rast BDP tudi v letu 2020 šibka, negotovost in tveganja glede obetov pa ostajajo visoki. Medtem ko je dobro delovanje trga dela pomagalo pri ohranjanju zasebne potrošnje in domačega povpraševanja, pa se rast BDP verjetno ne bo tako hitro popravila. Prispevek domačega povpraševanja k rasti naj bi se zmanjšal, predvsem zaradi umirjanja rasti naložb. Hkrati se gospodarstvo euroobmočja sooča z večjo negotovostjo. Še naprej prevladujejo negativna tveganja, povezana z osrednjim scenarijem, in zanje je značilna visoka stopnja medsebojne povezanosti, ki bi lahko povečala njihov učinek na gospodarstvo, če bi se uresničila. Nadaljnje zaostrovanje trgovinskih in geopolitičnih napetosti ter večja upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem od pričakovane bi lahko zavrli globalno gospodarsko dejavnost, kar bi imelo negativne posledice za euroobmočje. Poleg tega bi lahko učinki prelivanja zaradi šibkega proizvodnega sektorja dodatno otežili rast, medtem ko bi lahko neurejen izstop Združenega kraljestva negativno vplival na gospodarsko dejavnost v EU.

Tabela 1: Pregled ekonomskih in javnofinančnih agregatov (EO-19) za leti 2019-2020

Vir: programi za stabilnost za leto 2019, osnutki proračunskih načrtov za leto 2020, jesenska napoved Evropske komisije iz leta 2019.

Fiskalni obeti glede na načrte držav članic in napoved Komisije iz jeseni 2019

Pri skupnem nominalnem primanjkljaju euroobmočja naj bi se v letu 2019 nedavni trend upadanja obrnil in se v letu 2020 spet povečal. Nominalni primanjkljaj euroobmočja naj bi se v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 v letu 2019 povečal na 0,8 % BDP (tabela 1). Ta raven je nižja od predvidenega primanjkljaja iz napovedi Komisije iz pomladi 2019 in programov za stabilnost za leto 2019, ampak višja kot v osnutkih proračunskih načrtov. Gibanja po državah se razlikujejo, pri čemer naj bi imele Belgija, Slovaška in Finska večje primanjkljaje (v primerjavi z napovedjo Komisije iz pomladi 2019), Nemčija, Irska, Grčija Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija pa naj bi imele večje presežke (tabela 2 iz Priloge IV). Skupni primanjkljaj v euroobmočju naj bi se v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 v letu 2020 povečal na 0,9 % BDP. Nekoliko večji primanjkljaj v primerjavi z osnutki proračunskih načrtov odraža zlasti nekoliko nižjo rast iz napovedi Komisije iz jeseni 2019 (graf 2 iz Priloge IV). Ta raven ustreza napovedi Komisije iz pomladi 2019, pomeni pa povečanje v primerjavi s programi za stabilnost za leto 2019 (+0,4 % BDP), ki je posledica večjih primanjkljajev od pričakovanih v Belgiji, Španiji, Franciji, Italiji, Latviji, na Slovaškem in na Finskem ter nižjih presežkov od pričakovanih v Nemčiji, na Irskem, v Grčiji, Litvi, na Nizozemskem, Portugalskem in v Sloveniji. To je drugo povečanje skupnega nominalnega primanjkljaja v euroobmočju od leta 2009.

Prvič po mnogih letih nobena država članica euroobmočja ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V letu 2019 naj bi imela primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % iz Pogodbe samo Francija, čeprav je ta presežek začasen, blizu referenčni vrednosti in posledica enkratnega učinka enega samega ukrepa. Španija je leta 2018 odpravila čezmerni primanjkljaj, pri čemer se je nominalni primanjkljaj v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 zmanjšal na 2,5 %, zmanjševal pa naj bi se še naprej (tabela 2 iz Priloge IV). Belgija, Španija, Francija in Italija naj bi imele primanjkljaj nad 2 % BDP. Devet držav članic euroobmočja naj bi imelo v letih 2019 in 2020 presežek, pri čemer naj bi Litva in Portugalska ohranili uravnotežen položaj. Na splošno obstajajo omejene razlike med napovedanimi fiskalnimi saldi držav članic euroobmočja v letu 2020 v skladu z osnutki proračunskih načrtov in napovedjo Komisije iz jeseni 2019 (grafa 1 in 2 iz Priloge IV), čeprav je Komisija glede Slovaške, Španije, Slovenije in Malte bolj pesimistična.

Skupni primarni saldo euroobmočja, izračunan z odstranitvijo odhodkov za obresti iz nominalnega salda, naj bi se v letih 2019 in 2020 zmanjšal, čeprav bo še vedno v presežku. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 in osnutke proračunskih načrtov naj bi se skupni primarni saldo euroobmočja zmanjšal z 1 % BDP v letu 2018 na 0,9 % BDP v letu 2019, kot napovedujejo programi za stabilnost za leto 2019 (tabela 1). V letu 2019 naj bi imele negativen primarni saldo samo Estonija, Španija, Francija in Finska (tabela 3 iz Priloge IV). Skupni primarni saldo euroobmočja naj bi se po napovedi Komisije iz jeseni 2019 in pretežno skladno z osnutki proračunskih načrtov v letu 2020 zmanjšal na 0,6 % BDP. Belgija, Nemčija, Grčija, Ciper, Luksemburg in Nizozemska naj bi v letu 2020 še posebej močno zmanjšali primarni saldo. Estonija, Španija, Francija in Finska naj bi imele v letu 2020 še vedno negativen primarni saldo, prav tako Belgija. Za obe leti so razlike med projekcijami držav članic euroobmočja in Komisije na splošno majhne, čeprav Komisija pričakuje, da bo v letu 2020 primarni saldo Španije, Cipra, Slovenije in Slovaške v primerjavi z osnutki proračunskih načrtov nižji za 0,4 % BDP.

Sprememba primarnega strukturnega salda kaže tako v skladu z osnutki proračunskih načrtov kot napovedjo Komisije na nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost v euroobmočju v letih 2019 in 2020 5 . V skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 naj bi se primarni strukturni saldo v letu 2019 poslabšal za 0,3 odstotne točke potencialnega BDP. To je v skladu z osnutki proračunskih načrtov. Primarni strukturni saldo naj bi se v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 in v skladu z osnutki proračunskih načrtov (tabela 5 Priloge IV) v letu 2020 poslabšal za dodatne 0,4 odstotne točke potencialnega BDP 6 . Osnutki proračunskih načrtov predstavljajo znaten popravek v primerjavi s programi za stabilnost za leto 2019, v katerih je predvideno, da se bo skupni primarni strukturni saldo v euroobmočju v letu 2020 stabiliziral. V skladu z osnutki proračunskih načrtov naj bi primarni strukturni saldo Belgije, Španije, Italije, Cipra, Luksemburga, Nizozemske in Finske znašal manj kot 0,5 odstotne točke potencialnega BDP v primerjavi s programi stabilnosti za leto 2019.

Število držav članic euroobmočja, ki dosegajo ali presegajo svoj srednjeročni proračunski cilj, naj bi se v letih 2019 in 2020 povečalo. V skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 naj bi v letu 2019 sedem držav članic euroobmočja preseglo svoje srednjeročne proračunske cilje (Nemčija, Grčija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija) (tabela 6 iz Priloge IV). Vse te države naj bi v letu 2020 dosegle ali presegle svoje srednjeročne proračunske cilje, čeprav nameravajo Nemčija, Ciper, Luksemburg in Nizozemska uporabiti del svojega fiskalnega manevrskega prostora (grafa 7a in 7b iz Priloge IV). Poleg tega naj bi Irska in Litva v letu 2020 dosegli svoja srednjeročna proračunska cilja. Vendar naj bi po napovedi Komisije iz jeseni 2019 v letu 2020 več držav članic euroobmočja ostalo precej pod svojim srednjeročnim ciljem, in sicer Španija (–3,2 odstotne točke), Italija (–3 odstotne točke), Belgija (–2,4 odstotne točke) in Francija (–2,2 odstotne točke) (tabela 6 in grafa 7a/7b iz Priloge IV). Kar zadeva države članice euroobmočja, ki še niso dosegle svojih srednjeročnih proračunskih ciljev, Komisija napoveduje, da se bodo Belgija, Španija, Italija, Finska in Slovaška v letu 2020 še bolj oddaljile od svojega srednjeročnega cilja 7 . V nasprotju s tem naj bi Estonija in Latvija v letu 2020 nekoliko napredovali pri doseganju svojih srednjeročnih proračunskih ciljev, medtem ko naj bi položaj Francije, Portugalske in Slovenije ostal enak.

Delež javnega dolga v BDP v euroobmočju naj bi se v letih 2019 in 2020 še naprej zmanjševal. Ta delež se zmanjšuje od leta 2014; takrat je dosegel svojo najvišjo vrednost 94,5 %. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 naj bi se v letu 2020 zmanjšal na približno 85 %. To je veliko manj kot v ZDA in na Japonskem (približno 114 % oziroma 237 % v letu 2020). Sedanje zmanjšanje skupnega deleža javnega dolga v BDP v euroobmočju je predvsem posledica pozitivnega „učinka snežene kepe“, ki odraža projekcijo, da bodo nominalne obrestne mere še naprej nižje od nominalne rasti BDP. Napovedani primarni presežki v letih 2019 in 2020 naj bi imeli tudi učinek zmanjšanja dolga (graf 8 iz Priloge IV). V nasprotju s tem naj bi prilagoditve stanj in tokov 8 v letu 2020 vplivale na rahlo povečanje skupnega deleža javnega dolga v BDP v euroobmočju. Osnutki proračunskih načrtov napovedujejo podobno zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP v euroobmočju. Za obe leti je načrtovani delež javnega dolga v BDP večji od deležev v programih za stabilnost za leto 2019, z velikim popravkom navzgor v letih 2019 in 2020 za Belgijo, Grčijo, Italijo in Ciper (tabela 7 iz Priloge IV) 9 .

Vse države članice euroobmočja razen Belgije, Francije, Italije in Finske naj bi med letoma 2019 in 2020 zmanjšale svoj delež dolga v BDP 10 . Vse države članice euroobmočja razen Italije naj bi bile v letu 2020 deležne učinka „snežene kepe“, ki zmanjšuje dolg, učinek zmanjševanja pa naj bi imeli tudi pozitivni primarni saldi, z izjemo Belgije, Estonije, Francije in Finske (graf 9 Priloge IV). Razlike med napovedmi iz napovedi Komisije iz jeseni 2019 in osnutkov proračunskih načrtov niso zanemarljive, vendar se vzeto skupaj v veliki meri izravnajo, pri čemer Komisija napoveduje nekoliko višje deleže za Grčijo, Španijo, Italijo, in Slovenijo ter nekoliko nižje deleže za Belgijo, Nemčijo, Irsko, Ciper in Latvijo (graf 8 iz Priloge IV).

Glede na napoved Komisije naj bi v letu 2020 pri devetih državah članicah euroobmočja delež javnega dolga v BDP znašal več kot 60 %. To je najvišje število držav članic euroobmočja, ki upoštevajo 60-% prag iz pogodbe, po letu 2008. Grčija in Italija naj bi imeli delež nad 130 %. Portugalska naj bi še naprej zmanjševala svoj delež javnega dolga v BDP pod 120 %, medtem ko naj bi Belgija stabilizirala svoj delež dolga nekoliko pod 100 %. Francija in Španija naj bi v letu 2020 ohranili deleže nekoliko pod 100 %. V skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 se za nekatere visoko zadolžene države članice euroobmočja v letu 2020 pričakuje zanemarljiv strukturni napor (Francija in Portugalska) ali pa ekspanzija (Belgija, Grčija, Španija, Italija in Ciper). Grčija 11 , Ciper in Portugalska ohranjajo velike primarne presežke (tabela 3 v Prilogi IV), kažejo velike strukturne presežke (ali so blizu uravnoteženemu nominalnemu položaju, kot na primer Portugalska), njihov dolg pa se ustrezno hitro zmanjšuje. Nasprotno pa Belgija, Španija, Francija in Italija v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 beležijo zmanjševanje ali celo negativen primarni saldo, kar kaže, da imajo še možnosti za hitrejše zmanjševanje dolga (graf 10 v Prilogi IV). Za Italijo se v letih 2019 in 2020 pričakuje odklon od merila glede zmanjšanja dolga, pri čemer naj bi delež javnega dolga v BDP še naprej rasel na približno 137 %. V manjšem obsegu naj tudi Belgija v skladu s projekcijami ne bi izpolnjevala merila glede zmanjšanja dolga v teh dveh letih. Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v letih 2017 in 2018 velja za Francijo in Španijo prehodno pravilo glede dolga, ki naj ga glede na projekcije v zadevnih letih ne bi izpolnili. Nasprotno pa se za Grčijo in Portugalsko pričakuje, da bosta prehodno pravilo glede dolga izpolnili v letu 2019, merilo glede zmanjšanja dolga pa v letu 2020. Ciper naj bi po projekcijah merilo glede zmanjšanja dolga izpolnil tako v letu 2019 kot v letu 2020 s precejšnjo razliko.

Struktura fiskalne prilagoditve

Napovedano povečanje skupnega strukturnega primanjkljaja v euroobmočju v letu 2020 je večinoma posledica padca ciklično prilagojenega deleža prihodkov. Medtem ko naj bi se skupni javnofinančni prihodki v letu 2020 povečali za 2,4 % (v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019), naj bi ciklično prilagojeni delež prihodkov ostal okvirno enak v višini 46,3 % potencialnega BDP v letu 2019 in v višini 46,2 % potencialnega BDP v letu 2020 (tabela 1 in tabela 8 v Prilogi IV). Medtem ko naj bi se po pričakovanjih vse vrste prihodkov povečevale počasneje kot nominalni BDP, pa k napovedanemu manjšemu zmanjšanju ciklično prilagojenega deleža prihodkov največ prispevajo neposredni davki in drugi prihodki (graf 15 iz Priloge IV). Odraža tudi učinek sporočenih ukrepov na strani prihodkov, ki naj bi v letu 2020 povečali nominalni primanjkljaj za 0,1 % BDP (graf 14 v Prilogi IV) 12 . Osnutki proračunskih načrtov napovedujejo podobno zmanjšanje deleža prihodkov v letu 2020, prihodki pa naj bi se povečevali po nekoliko višji stopnji, tj. 2,6 %.

Ciklično prilagojeni delež odhodkov naj bi se v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 v letih 2019 in 2020 zmanjšal in ustrezal skupni rasti odhodkov v višini 2,7 %. Ciklično prilagojeni delež odhodkov naj bi med letoma 2018 in 2020 ostal pretežno nespremenjen, po napovedih pa naj bi v letu 2020 znašal 47,3 % potencialnega BDP (tabela 1). V osnutkih proračunskih načrtov se poskuša doseči podobno zmanjšanje ciklično prilagojenega deleža odhodkov v letih 2019 in 2020, četudi naj bi se skupni odhodki povečali v skladu z napovedjo Komisije. Tudi ciklično prilagojeni delež primarnih odhodkov naj bi po pričakovanjih ostal pretežno nespremenjen (tabela 8 v Prilogi IV) tako v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 kot v skladu z osnutki proračunskih načrtov, vendar pa ta stabilnost zakriva nekatere razlike med državami članicami euroobmočja (graf 12 v Prilogi IV). V več državah članicah naj bi se ciklično prilagojeni delež primarnih odhodkov v letu 2020 precej povečal (Grčija, Italija, Ciper, Luksemburg in Nizozemska), v nekaterih pa naj bi se zelo zmanjšal (Estonija, Francija in Latvija). Odhodki za obresti naj bi v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 nadaljevali nedavni trend upadanja kot odstotek BDP s pričakovanim zmanjšanjem za 0,1 odstotne točke med letoma 2019 in 2020. Implicitna obrestna mera, na kateri temelji napoved Komisije, naj bi se v letu 2020 v povprečju zmanjšala na 1,8 %, kar je le nekoliko višje od predpostavke iz osnutkov proračunskih načrtov.

Ocena usmeritve fiskalne politike v euroobmočju

Pri fiskalni naravnanosti bi bilo treba ustrezno upoštevati monetarno naravnanost, ki naj bi v prihodnjih letih še naprej zagotavljala podporo. Evropska centralna banka je septembra 2019 najavila nov sveženj ukrepov spodbujevalne politike, vključno z dodatnim znižanjem obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita na –0,50 % ter s ponovnim začetkom neto nakupa sredstev za nedoločen čas. V kombinaciji s prihodnjimi usmeritvami Sveta Evropske centralne banke 13 naj bi denarna politika v letu 2020 in pozneje torej ostala zelo spodbujevalna. Denarna politika, ki je v zadnjih letih nosila breme spodbujanja, se sooča z vse večjimi negativnimi stranskimi učinki, kot so neusklajene cene sredstev in pomisleki v zvezi s finančnim zdravjem nekaterih delov finančnega sektorja. Kar zadeva fiskalno področje, napoved Komisije iz jeseni 2019 za leto 2020 napoveduje rahlo ekspanzivno fiskalno naravnanost v letu 2020. Graf 1 kaže skupno usmeritev denarne politike in fiskalnih politik s primerjavo razvoja pogojev financiranja (realna dolgoročna obrestna mera) in obsega fiskalnega napora (na podlagi spremembe v primarnem strukturnem saldu).

Države članice euroobmočja imajo zelo različne fiskalne položaje z vidika dolga in izzivov glede vzdržnosti. Na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2019 je bila izvedena posodobljena ocena tveganj vzdržnosti javnih financ (tabela 10 v Prilogi IV). Ta ocena med drugim upošteva trenutno raven dolga, tekoči primarni saldo in pričakovane stroške staranja prebivalstva. Čeprav se nobena država članica euroobmočja ne sooča s tveganji za kratkoročno vzdržnost javnih financ, se zdi kratkoročna vzdržnost italijanskih javnih financ še vedno ranljiva za povišanja stroškov izdaje dolga. Kratkoročne fiskalne ranljivosti so bile ugotovljene tudi za Francijo in Španijo. Ta tveganja so zlasti zajeta z vrednostjo fiskalnega podindeksa S0, ki presega kritično mejno vrednost. Glede na kazalnik S1 se zdi, da se Belgija, Španija, Francija in Italija še naprej soočajo z velikimi srednjeročnimi tveganji. Za vse te države članice euroobmočja se šteje, da se soočajo z velikimi tveganji, ko se upoštevajo dodatni rezultati analize vzdržnosti dolga. Tudi za Portugalsko se šteje, da se sooča z velikimi tveganji glede na rezultate te analize. Srednjeročna ocena tveganja za Finsko se je poslabšala, kar kaže na manjši fiskalni manevrski prostor kot lani. Čeprav se zdi, da se je fiskalni manevrski prostor Cipra od lanskega leta povečal, se Ciper še vedno sooča s precejšnjimi tveganji, povezanimi s pogojnimi obveznostmi.

Graf 1: Realne dolgoročne obrestne mere (v %) in sprememba primarnega strukturnega salda (v odstotnih točkah potencialnega BDP) za euroobmočje

Fiskalna naravnanost euroobmočja naj bi bila nekoliko ekspanzivna v letu 2020 (graf 1). V letu 2020 na bi se primarni strukturni proračunski saldo zmanjšal na približno 0,4 odstotne točke potencialnega BDP, kar se šteje za nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost. To potrjuje fiskalni napor na podlagi metodologije merila rasti odhodkov, ki kaže bolj ekspanzivno fiskalno naravnanost v višini približno 0,5 odstotne točke potencialnega BDP (graf 6c v Prilogi IV) 14 . 

Nekatere države članice euroobmočja z velikim fiskalnim manevrskim prostorom in velikim presežkom na tekočem računu načrtujejo uporabiti del svojega fiskalnega manevrskega prostora. V skladu s preteklimi priporočili Sveta nameravata Nizozemska in v manjšem obsegu Nemčija v letu 2020 izvajati ekspanzivne fiskalne politike (graf 11 v Prilogi IV). Hkrati bo v skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 nekaj njunega fiskalnega manevrskega ostalo neporabljenega. Glede na velikost njunega fiskalnega manevrskega prostora bi morali biti ti državi članici euroobmočja pripravljeni ta prostor uporabiti.

Po drugi strani pa nekatere države članice euroobmočja, ki se soočajo z največjimi izzivi glede vzdržnosti, v letu 2020 bodisi ne načrtujejo nobene smiselne fiskalne prilagoditve (Francija) bodisi načrtujejo fiskalno ekspanzijo (Belgija, Španija in Italija) 15 (graf 10 v Prilogi IV). Načrtovane fiskalne politike Belgije, Španije, Francije in Italije ne upoštevajo dovolj njihovih strukturnih primanjkljajev in zelo spodbujevalno naravnane denarne politike. V skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2019 se primarni saldi teh držav članic euroobmočja zmanjšujejo ali so celo negativni, pri čemer se dolg le rahlo zmanjšuje ali pa sploh ne. Čeprav zaradi izjemno nizke stopnje razlike v rasti obrestnih mer (graf 16 v Prilogi IV) ustvarjajo določene prihranke, te države članice euroobmočja teh prihrankov ne načrtujejo uporabiti za zmanjšanje že tradicionalno visokih stopenj dolga. Vse to je v nasprotju s priporočilom za obnovitev fiskalnih blažilnikov. Zlasti je opazen rahel upad primarnega presežka v Italiji v primerjavi z ravnjo dolga, ki izstopa v primerjavi z drugimi državami euroobmočja in s padajočim „učinkom snežene kepe“ ter vztrajno negativnim primarnim saldom Francije (graf 2). Z izvajanjem preudarnih fiskalnih politik v državah članicah euroobmočja z visokimi stopnjami javnega dolga bi se delež dolga zmanjšal, zmanjšala bi se ranljivost za pretrese ter omogočilo delovanje avtomatskih stabilizatorjev v primeru upada gospodarske aktivnosti. Če se javni dolg ne zmanjša, se lahko poveča tveganje za okrepitev pritiska trga na države z visokim javnim dolgom v prihodnosti, kar bi lahko imelo negativne učinke prelivanja na trge javnega dolga drugih držav članic euroobmočja.

Na splošno fiskalne politike še vedno niso dovolj diferencirane, zlasti v zelo zadolženih državah članicah euroobmočja. Popolno izvajanje osnutkov proračunskih načrtov bi povzročilo pretežno nevtralno do rahlo ekspanzivno fiskalno naravnanost za euroobmočje kot celoto. Države članice euroobmočja, ki imajo fiskalni manevrski prostor, ta prostor tudi uporabljajo. Glede na velikost tega prostora bi morale njegovo uporabo nadaljevati tudi v prihodnje. Pomanjkanje konsolidacije v državah z izzivi glede vzdržnosti ostaja kljub zahtevam Pakta za stabilnost in rast zaskrbljujoče. Izpolnjevanje določb Pakta za stabilnost in rast v državah članicah euroobmočja, ki niso dosegle svojih srednjeročnih proračunskih ciljev, bi v kombinaciji z večjimi ekspanzijami držav članic euroobmočja s fiskalnim manevrskim prostorom (glej grafa 6a in 6b v Prilogi IV) pomagalo uravnotežiti splošno kombinacijo politik v euroobmočju ob hkratnem boljšem razlikovanju med državami članicami euroobmočja glede na njihov razpoložljiv fiskalni manevrski prostor.

Graf 2: Dejavniki spremembe bruto dolga med letoma 1999 in 2018 (v % BDP), prispevek primarnega salda in učinek snežne kepe za izbrane države članice euroobmočja

III. Pregled osnutkov proračunskih načrtov

Mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov se osredotočajo na izpolnjevanje določb Pakta za stabilnost in rast ter priporočil, ki so bila izdana na tej podlagi. Ker trenutno za vse države članice velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast, se v mnenjih Komisije ocenjujeta doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev za posamezno državo ali napredek pri njihovem doseganju ter upoštevanje pravil glede dolga, da se preveri, ali so načrti v skladu s Paktom za stabilnost in rast in fiskalnimi priporočili za posamezne države, navedenimi v priporočilih Sveta z dne 9. julija 2019.

Vse države članice euroobmočja so svoje osnutke proračunskih načrtov predložile pravočasno v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 473/2013, razen Italije, ki je načrt predložila dan po roku (tj. 16. oktobra). V skladu z določbami kodeksa ravnanja za zakonodajni dvojček so štiri države predložile osnutek proračunskega načrta, ki temelji na predpostavki nespremenjenih politik. Avstrija, Portugalska in Španija so predložile osnutke proračunskih načrtov, ki temeljijo na nespremenjenih politikah, zaradi nacionalnih volitev, ki so jih izvedle med koncem septembra in prvo polovico novembra 2019. Tudi Belgija je predložila osnutek proračunskega načrta, ki temelji na predpostavki nespremenjenih politik, ker je oblikovanje vlade v teku. Organi so pozvani, da Komisiji in Euroskupini predložijo posodobljen osnutek proračunskega načrta takoj, ko bosta vladi nastopili mandat, in praviloma vsaj en mesec pred načrtovanim sprejetjem osnutka zakona o proračunu v nacionalnem parlamentu.

Pri nobenem od osnutkov proračunskega načrta ni bilo ugotovljeno zelo resno neizpolnjevanje obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast, kot je navedeno v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 473/2013. Kljub temu nekateri osnutki proračunskih načrtov povzročajo zaskrbljenost. Komisija je 14. oktobra 2019 poslala dopis Finski, 22. oktobra 2019 pa še Belgiji, Franciji, Italiji, Španiji in Portugalski. V poslanih dopisih je zaprosila za dodatne informacije, pri čemer je izpostavila več predhodnih ugotovitev v zvezi z njihovimi osnutki proračunskih načrtov, v dopisih Belgiji, Španiji in Portugalski pa je izpostavila tudi pomen predložitve posodobljenih osnutkov proračunskih načrtov. Finska je odgovorila 16. oktobra, Francija in Italija pa 23. oktobra 2019. Komisija je informacije iz njihovih odgovorov upoštevala pri oceni proračunskega dogajanja in tveganj.

V tabeli 2 so povzete ocene osnutkov proračunskih načrtov posameznih držav članic v mnenjih Komisije, sprejetih 20. novembra 2019, skupaj z oceno napredka pri fiskalno-strukturnih reformah. Te ocene temeljijo na napovedi Komisije iz jeseni 2019. Za lažjo primerjavo je ocena načrtov povzeta v treh glavnih kategorijah. Ker trenutno nobena država članica ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, so bile ocene skladnosti za leto 2020 za vse države članice izvedene v skladu z zahtevami iz preventivnega dela, zlasti s priporočili Sveta z dne 9. julija 2019:

·Skladen: Glede na napoved Komisije iz jeseni 2019 proračunskih načrtov ni treba prilagajati v okviru nacionalnega proračunskega postopka, da bi zagotovili, da bo proračun za leto 2020 skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast.

·Večinoma skladen: Glede na napoved Komisije za leto 2020 se pričakuje, da bo osnutek proračunskega načrta večinoma skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast.

Komisija v svoji napovedi za leto 2020 napoveduje, da bodo te države članice blizu svojemu srednjeročnemu cilju ali da bodo imele določen odklon od zahtevane prilagoditvene poti za dosego tega cilja. Kadar je država članica blizu srednjeročnemu cilju, vendar pa merilo rasti odhodkov trenutno kaže na tveganje znatnega odklona od zahtev, bo to treba upoštevati pri prihodnjih ocenah, če strukturni saldo po napovedih ne bo več blizu srednjeročnemu cilju, po potrebi ob upoštevanju morebitnih odstopanj. Za te države članice je bilo ocenjeno, da dosegajo merilo glede dolga.

·Tveganje neskladnosti: Glede na napoved Komisije za leto 2020 ni mogoče pričakovati, da bo osnutek proračunskega načrta zagotovil skladnost s pravili Pakta za stabilnost in rast.

Napoved Komisije za leto 2020 kaže na znaten odklon od srednjeročnega cilja ali zahtevane prilagoditvene poti za njegovo dosego in/ali neskladnost z merilom glede zmanjšanja dolga, če se slednje uporablja.

Nobena država članica ni zahtevala dodatne prožnosti za leto 2020 za naložbe in strukturne reforme na podlagi „skupno dogovorjenega stališča o prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast“, ki ga je Svet odobril 12. februarja 2016.

Italija je v osnutku proračunskega načrta za leto 2020 navedla, da bo proračunski vpliv preventivnega načrta za omejitev hidrogeoloških tveganj v letu 2020 precejšen in ga je treba obravnavati kot neobičajen dogodek, na katerega vlada ne more vplivati, kot je določeno v členu 5(1) in členu 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97. V zvezi s tem je Italija zaprosila za začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v višini 0,2 % BDP v letu 2020. Komisija bo spomladi 2021 na podlagi zabeleženih podatkov, ki jih bodo predložili organi, pripravila končno oceno, ki bo zajemala tudi oceno upravičenih zneskov.

Komisija v posvetovanju z državami članicami še naprej uporablja orodje za preverjanje verodostojnosti, da bi opozorila na primere, ko bi se proizvodne vrzeli, ocenjene v skladu z dogovorjeno metodologijo, lahko razlagale, kot da so povezane z veliko stopnjo negotovosti. Komisija uporablja enak pristop kot v prejšnjih krogih nadzora. Na podlagi orodja za preverjanje lahko v petih državah članicah (Ciper, Litva, Luksemburg, Slovenija in Španija) za proizvodne vrzeli za leto 2019 velja visoka stopnja negotovosti. Ker naj bi Ciper in Luksemburg ostala nad njunima srednjeročnima ciljema, se šteje, da negotovost glede njune ocene proizvodne vrzeli nima morebitnega vpliva na oceno skladnosti z zahtevami preventivnega dela in zato ni bila opravljena nobena nadaljnja ocena. V primeru Litve bo v oceni Komisije za leto 2019 opravljena poglobljena analiza, če bo spomladi 2020 še obstajala visoka stopnja negotovosti glede ocene proizvodne vrzeli za leto 2019. Za Slovenijo in Španijo je bila ocena negotovosti v zvezi z ocenami proizvodne vrzeli izvedena že spomladi 2019 in je pokazala, da za ocene proizvodne vrzeli, ki temeljijo na skupni metodologiji, velja visoka stopnja negotovosti. Na podlagi tega je bila v okviru priporočil Sveta z dne 9. julija 2019 za Španijo določena nižja zahteva za najvišjo stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v višini 0,9 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 % BDP v letu 2020. V primeru Slovenije ni bilo nobenega vpliva na zahtevo za leto 2020, tj. izpolnitev srednjeročnega proračunskega cilja. Ocene iz jeseni 2019 potrjujejo visoko stopnjo negotovosti v zvezi z ocenami proizvodne vrzeli za Slovenijo in Španijo. Za Slovenijo bi proizvodna vrzel, dobljena z orodjem za preverjanje verjetnosti, pomenila nižji strukturni primanjkljaj v letu 2020, s čimer bi se približala svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju. To bi kazalo na pretežno skladnost. Vendar se bo glede na visoko volatilnost relevantnih ocen to upoštevalo le, če bo potrjeno v naknadni oceni skladnosti z zahtevami iz preventivnega dela Pakta spomladi 2021.

Nazadnje je Komisija predhodno ocenila stopnjo napredka pri izvajanju fiskalno-strukturnih reform iz priporočil Sveta z dne 9. julija 2019. Ocena osnutkov proračunskih načrtov je povzeta v naslednjih petih splošnih kategorijah: brez napredka, omejen napredek, določen napredek, znaten napredek in priporočila se v celoti izvajajo. Glede na to, da je preteklo le nekaj mesecev od sprejetja priporočil Sveta julija 2019, je večina držav članic euroobmočja dosegla omejen napredek pri strukturnem delu nanje naslovljenih fiskalnih priporočil. V nasprotju s tem so Nemčija, Italija, Latvija, Litva in Nizozemska dosegle določen napredek pri izvajanju fiskalno-strukturnega dela priporočil za posamezne države iz leta 2019. Nemčija in Nizozemska sta sprejeli ukrepe, ki se večinoma nanašajo na naložbe, Italija, Latvija in Litva pa so sprejele ukrepe na področju obdavčevanja. V poročilih o državah za leto 2020 bo pripravljen celovit opis napredka, doseženega pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki bo ocenjen v okviru priporočil za posamezne države za leto 2020, ki jih bo Svet sprejel v letu 2020.

Tabela 2: Pregled posameznih mnenj Komisije o osnutkih proračunskih načrtov

Države članice	Splošna skladnost osnutka proračunskega načrta s Paktom za stabilnost in rast		Napredek pri izvajanju fiskalno-strukturnega dela priporočil za posamezne države iz leta 2019
	Splošen sklep o skladnosti na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2019	Skladnost z zahtevami preventivnega dela Pakta v letih 2019 in 2020
BE1,2	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen z merilom glede zmanjšanja dolga. 2020: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen z merilom glede zmanjšanja dolga.	omejen napredek
ES2,3	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen s prehodnim merilom glede zmanjšanja dolga. 2020: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen s prehodnim merilom glede zmanjšanja dolga.	omejen napredek
FR4	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen s prehodnim merilom glede zmanjšanja dolga. 2020: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen s prehodnim merilom glede zmanjšanja dolga.	omejen napredek
IT5	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen z merilom glede zmanjšanja dolga 2020: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, na prvi pogled neskladen z merilom glede zmanjšanja dolga	določen napredek
PT2	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, skladen s prehodnim merilom glede zmanjšanja dolga 2020: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga	omejen napredek
SI	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga 2020: tveganje določenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja na podlagi let 2019 in 2020 skupaj, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga	omejen napredek
SK	tveganje neskladnosti	2019: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja; 2020: tveganje določenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja na podlagi let 2019 in 2020 skupaj	omejen napredek
FI	tveganje neskladnosti	2019: tveganje določenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja 2020: tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja	omejen napredek
EE	večinoma skladen	2019: tveganje določenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja 2020: tveganje določenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja	ni relevantno
LV	večinoma skladen	2019: blizu srednjeročnega proračunskega cilja, prilagojenega dovoljenemu začasnemu odklonu, pri čemer obstaja tveganje znatnega odklona od zahteve glede merila rasti odhodkov na podlagi let 2018 in 2019 skupaj 2020: blizu srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer obstaja tveganje znatnega odklona od zahteve glede merila rasti odhodkov	določen napredek
DE	skladen	2019: srednjeročni proračunski cilj dosežen 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen	določen napredek
IE	skladen	2019: skladen s prilagoditveno potjo za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen	omejen napredek
EL6	skladen	2019: skladen s prehodnim merilom glede zmanjšanja dolga 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga	ni relevantno 7
CY8	skladen	2019: srednjeročni proračunski cilj dosežen, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga	omejen napredek
LT	skladen	2019: blizu srednjeročnega proračunskega cilja, prilagojenega dovoljenemu začasnemu odklonu, pri čemer obstaja tveganje znatnega odklona od zahteve glede merila rasti odhodkov 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen	določen napredek
LU	skladen	2019: srednjeročni proračunski cilj dosežen 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen	omejen napredek
MT	skladen	2019: srednjeročni proračunski cilj dosežen 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen	omejen napredek
NL	skladen	2019: srednjeročni proračunski cilj dosežen 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen	določen napredek
AT2	skladen	2019: srednjeročni proračunski cilj dosežen, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga 2020: srednjeročni proračunski cilj dosežen, skladen z merilom glede zmanjšanja dolga	omejen napredek

1    Komisija je 5. junija 2019 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, v katerem je ugotovila, da analiza ne more z gotovostjo potrditi, ali je merilo glede dolga izpolnjeno ali ne.

2    Osnutek proračunskega načrta predložen ob predpostavki nespremenjenih politik.

3    Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Španijo je bil razveljavljen 14. junija 2019, saj se je primanjkljaj leta 2018 znižal pod 3 % BDP, v letih 2019 in 2020 pa naj bi ostal pod 3 %. Za Španijo zato velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast.

4    Komisija je 5. junija 2019 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, v katerem je ugotovila, da je treba merili glede primanjkljaja in dolga, kot so opredeljena v Pogodbi, šteti za izpolnjena.

5    Komisija je 5. junija 2019 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, v katerem je ugotovila, da bi bilo treba merilo glede dolga šteti za neizpolnjeno. Po posodobljenih fiskalnih načrtih Italije z dne 1. julija 2019, ki vključujejo fiskalni popravek za leto 2019, je Komisija julija 2019 izdala sporočilo in italijanskim organom poslala dopis, v katerem je ugotovila, da je sprejeti sveženj ukrepov zadoščal za to, da se za Italijo v tej fazi ni začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi neizpolnjevanja merila glede dolga v letu 2018.

6    Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 19. septembra 2017 in zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost 20. avgusta 2018 je za Grčijo začel veljati preventivni del Pakta za stabilnost in rast in bi morala ohraniti trden fiskalni položaj, ki zagotavlja doseganje ciljnega primarnega presežka iz Sklepa (EU) 2017/1226 z dne 30. junija 2017, tj. 3,5 % BDP za leto 2018 in v srednjeročnem obdobju. Ker Grčiji ni bilo treba predložiti programov za stabilnost, dokler je potekal program, grški organi niso določili srednjeročnega proračunskega cilja za leti 2018 in 2019. Grčija je v programu stabilnosti za leto 2019 določila svoj srednjeročni cilj v višini 0,25 % BDP za obdobje 2020–2022.

7    Napredek pri izvajanju fiskalno-strukturnega dela priporočil za posamezne države iz leta 2019 se spremlja v okviru okrepljenega nadzora.

8    Komisija je 5. junija 2019 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, v katerem je ugotovila, da ne bi smelo biti nadaljnjih ukrepov, ki bi privedli do sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja.

(1)

   Kot določa Uredba (EU) št. 473/2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju.

(2)

     Glej kodeks ravnanja za zakonodajni dvojček:

http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/2014-11-07_two_pack_coc_amended_en.pdf  

(3)

   Priporočilo Sveta z dne 9. aprila 2019, UL C 136, 12.4.2019, str.1.

(4)

Komisija preračuna proizvodno vrzel iz osnutkov proračunskih načrtov, in sicer z uporabo skupno dogovorjene metodologije na podlagi informacij, podanih v načrtih.

(5)

Primarni strukturni saldo je strukturni saldo brez odhodkov za obresti. Letna sprememba tega kazalnika je najbolj enostaven in standarden ukrep fiskalne naravnanosti.

(6)

Fiskalna naravnanost bi lahko bila izražena tudi v smislu dveh kazalnikov, ki se uporabljata pri fiskalnem nadzoru. Če se meri s spremembo strukturnega salda, na katerega vplivajo izredni prihodki zaradi nižjih odhodkov za obresti, jesenska napoved Komisije iz leta 2019 za euroobmočje v letu 2020 napoveduje večinoma nevtralno fiskalno naravnanost v višini približno 0,2 odstotne točke potencialnega BDP. Rahlo ekspanzivna fiskalna naravnanost, ocenjena na podlagi spremembe primarnega strukturnega salda, je potrjena s fiskalnim naporom, merjenim v skladu z metodologijo merila rasti odhodkov, ki ni izkrivljena zaradi nižjih odhodkov za obresti (in nepričakovano visokih prihodkov) in predvideva rahlo povečanje potencialnega BDP v letu 2020 za približno 0,5 odstotne točke na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2019.

(7)

Opozoriti je treba, da bosta Finska in Slovaška delež javnega dolga v BDP predvidoma ohranili pod 60 %.

(8)

Prilagoditev stanj in tokov zagotavlja skladnost med neto izposojanjem (tok) in razlikami v stopnji bruto dolga. Vključuje akumulacijo finančnih sredstev, spremembe vrednosti dolga, izraženega v tuji valuti, in preostale statistične prilagoditve.

(9)

V nekaterih primerih višji deleži javnega dolga v BDP odražajo popravek preteklih podatkov.

(10)

Ponovno je treba poudariti, da naj bi Finska delež javnega dolga v BDP ohranila pod 60 %.

(11)

Grčija se je zavezala, da bo ohranila trden fiskalni položaj, ki zagotavlja doseganje cilja primarnega presežka iz Sklepa (EU) 2017/1226 z dne 30. junija 2017, tj. 3,5 % BDP za leto 2018 in v srednjeročnem obdobju. Komisija vsako četrtletje v poročilih o okrepljenem nadzoru spremlja izpolnjevanje tega cilja.

(12)

 Skupna elastičnost prihodkov v razmerju do BDP tako v načrtih kot tudi napovedi Komisije iz jeseni 2019 znaša približno 0,9 v primerjavi s standardno elastičnostjo prihodkov v razmerju do BDP, ki znaša 1.

(13)

Svet ECB trenutno pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ravni ali se bodo še znižale, dokler se v obdobju, zajetem v projekcijo, inflacijski obeti ne bodo okvirno približali ravni, ki je dovolj blizu, vendar nižja od 2 %, ter se bo takšno približevanje dosledno odražalo v dinamiki osnovne inflacije. Poleg tega se pričakuje, da se bodo neto nakupi sredstev končali malce pred prvim porastom obrestnih mer.

(14)

V nasprotju s tem sprememba strukturnega salda (drugi kazalnik, ki se uporablja pri fiskalnem nadzoru, poleg merila rasti odhodkov) zgolj kaže na splošno nevtralno fiskalno naravnanost v višini približno 0,2 odstotne točke potencialnega BDP. Ta nižja ocena je posledica nepričakovanih prihodkov zaradi obresti, ki mehanično izboljšajo spremembo v strukturnem saldu. V tem smislu je fiskalni napor na podlagi primarnega strukturnega salda pomembno merilo diskrecijskih odločitev vlad na področju fiskalne politike, saj v nasprotju s strukturnim saldom nanj ne vplivajo tekoči prihranki pri odhodkih za obresti.

(15)

Opozoriti je treba, da fiskalna načrta Belgije in Španije temeljita na osnutku proračunskega načrta, ki temelji na predpostavki nespremenjenih politik.