EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.1.2020
COM(2019) 557 final/2
CORRIGENDUM
This document corrects document COM/2019/557 final of 31.10.2019.
Concerns all language versions.
Corrections to the following clerical mistakes have been made:
- Correction of the title of Directive 2003/87/EC on p. 6, footnote 3;
- Addition of Spain to the list of Member States which have EU ETS installations emitting PFCs and N2O on p. 8;
- Addition of reference to the OJ publication of Directive 2014/65/EU on p. 10, footnote 14;
- Correction of the inconsistent and incorrect use of decimal commas and points in Tables 4 and 7;
- Correction of the number of total cancelled auctions on p. 21;
- Correction of the publication date of Regulation (EU) No 600/2014 on p. 34, footnote 61;
- Correction of the title of DG Climate Action in Figures 2, 3, 4, and 5, in Tables 6 and 8, as well as in Tables 1.1., 1.2 and 1.3 of Annex 1, and Table 4.1. of Annex 4.
The text shall read as follows:
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Poročilo o delovanju evropskega trga vodika
Kazalo
Seznam kratic in okrajšav
POVZETEK
1. UVOD
2.1 Obseg vključenih dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov
2.2 Register Unije in evidenca transakcij Evropske unije (EUTL)
3. DELOVANJE TRGA OGLJIKA V LETU 2018
3.1 Ponudba: pravice, ki so dane v obtok
3.1.1 Zgornja meja
3.1.2 Izdane pravice
3.1.2.1 Brezplačna dodelitev
3.1.2.2 Program NER300 in sklad za inovacije
3.1.2.3 Nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij
3.1.2.4 Prodaja pravic na dražbi
3.1.2.5 Odstopanje od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote
3.1.3 Mednarodni dobropisi
3.2 Povpraševanje: pravice, vzete iz obtoka
3.3 Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja
4. LETALSTVO
5. NADZOR TRGA
5.1 Pravna narava pravic do emisije in njihova fiskalna obravnava
6. SPREMLJANJE IN PREVERJANJE EMISIJ TER POROČANJE O NJIH
7. PREGLED UPRAVNIH UREDITEV
8. SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE
9. ZAKLJUČKI IN OBETI
PRILOGA
Seznam kratic in okrajšav
UPA
Uredba o preverjanju in akreditaciji
PO
Pristojni organ
CCS
Zajemanje in shranjevanje CO2
CCU
Zajemanje in uporaba ogljika
CDM
Mehanizem čistega razvoja
CER
Potrjena zmanjšanja emisij
CORSIA
Shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet
CSCF
Medsektorski korekcijski faktor
EA
Evropsko združenje za akreditacijo
EEA
Evropski gospodarski prostor
EEA
Evropska agencija za okolje
EEX
European Energy Exchange
EIB
Evropska investicijska banka
ERU
Enote zmanjšanja emisij
ESMA
Evropski organ za vrednostne papirje in trge
EU ETS
Sistem EU za trgovanje z emisijami
EUTL
Evidenca transakcij Evropske unije
TGP
Toplogredni plin
ICAO
Mednarodna organizacija za civilno letalstvo
ICE
InterContinental Exchange Futures Europe
InnovFin EDP Demonstracijski projekti na področju energije InnovFin
JI
Skupno izvajanje
MAR
Uredba o zlorabi trga
MiFID2
Direktiva o trgih finančnih instrumentov
MiFIR
Uredba o trgih finančnih instrumentov
MRR
Uredba o spremljanju in poročanju
MRVA
Spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacija
MSR
Rezerva za stabilnost trga
NAB
Nacionalni akreditacijski organ
NER
Rezerva za nove udeležence
OTC
Izvedeni finančni instrumenti prostega trga
PFC
Perfluorirani ogljikovodiki
RES
Obnovljivi viri energije
SARP
Standardi in priporočene prakse CORSIA
TNAC
Skupno število pravic v obtoku
POVZETEK
Leta 2018 so se emisije iz naprav, vključenih v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), zmanjšale za 4,1 % v primerjavi z letom 2017. Zmanjšanje je temeljilo predvsem na proizvodnji električne energije in toplote, medtem ko so se emisije iz industrije le nekoliko zmanjšale (glej preglednico 7 v oddelku 3.2). Preverjene emisije iz letalstva so se še naprej povečevale, pri čemer so se v primerjavi z letom 2017 povečale za 3,9 % (glej preglednico 8 v oddelku 4).
Po sprejetju revidirane direktive o EU ETS se je poudarek preusmeril na izvajanje novih določb pred začetkom četrte faze. Delo v zvezi z izvajanjem je v polnem zagonu, pri čemer je bila v preteklem letu sprejeta nova izvedbena zakonodaja o seznamu sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, pravilih za brezplačno dodelitev pravic, skladu za inovacije, prodaji na dražbi, spremljanju, poročanju, preverjanju in akreditaciji ter registru Unije (glej poglavja 2.2, 3.1.2 in 6.1).
Kazalnik presežka v rezervi za stabilnost trga je bil objavljen tretjič in je ustrezal 1 654 909 824 pravicam. Na podlagi njegove objave se bodo pravice še naprej vključevale v rezervo, pri čimer se je količina pravic za prodajo na dražbi leta 2019 zmanjšala za skoraj 40 % oziroma skoraj 397 milijonov pravic (glej poglavje 3.3).
Leta 2018 so zaradi okrepljenega signala glede cene ogljika na evropskem trgu ogljika prihodki od prodaje pravic na dražbi za države članice dosegli rekordni znesek v višini približno 14 milijard EUR. Države članice so med letom približno 70 % teh prihodkov porabile ali nameravale porabiti za posebne podnebne in energetske ukrepe (glej poglavje 3.1.2.4).
1. UVOD
Sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) je od leta 2005 temelj strategije EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP) iz industrije ter proizvodnje električne energije in toplote. Znatno prispeva k doseganju splošnega cilja EU, da se emisije TGP do leta 2020 zmanjšajo za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU je na dobri poti, da bo presegla ta cilj, vendar bi bil za zmanjšanje emisij TGP za najmanj 40 % (v skladu s sedanjim okvirom podnebne in energetske politike EU za leto 2030) in najmanj 50 %, po možnosti pa 55 % na odgovoren način (ob upoštevanju političnih usmeritev naslednje Evropske komisije), potreben nadaljnji napredek.
Po začetku veljavnosti revizije EU ETS za četrto fazo aprila 2018 sprejemanje izvedbene zakonodaje za četrto obdobje trgovanja hitro napreduje. V preteklem letu je bila sprejeta izvedbena zakonodaja o novem seznamu sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, ter pravilih za brezplačno dodelitev pravic, poleg tega pa je bil revidiran pravni okvir za sistem registra Unije, da bi se upoštevale potrebne prilagoditve za četrto fazo. Določena so bila pravila za operacionalizacijo sklada za inovacije, ki je glavni instrument ETS za financiranje nizkoogljičnih inovativnih tehnologij in prelomnih inovacij v četrti fazi. Hkrati je bila revidirana uredba o prodaji na dražbi, da bi se lahko leta 2020 izvedla dražba prvih 50 milijonov pravic za sklad za inovacije. Komisija je avgusta 2019 sprejela drugo revizijo, da bi oblikovala institucionalni okvir za prodajo pravic na dražbi za sklada za inovacije in modernizacijo v četrti fazi. Poleg tega je bil posodobljen okvir EU ETS za spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacijo, da bi se obstoječa pravila izboljšala in pojasnila na podlagi izkušenj z izvajanjem, pridobljenih v tretji fazi. Komisija hitro dokončuje preostale izvedbene določbe, da bi se sprejele pred januarjem 2021, ko se začne novo obdobje trgovanja.
Zakonodajne spremembe, dogovorjene v zadnjih letih za obravnavo presežka pravic na trgu ogljika, so začele prinašati rezultate. Od objave zadnjega poročila o trgu ogljika je bil kazalnik presežka v rezervi za stabilnost trga objavljen tretjič. Na podlagi kazalnika in revidirane zakonodaje o EU ETS se bodo količine pravic za prodajo na dražbi leta 2019 zmanjšale za skoraj 400 milijonov pravic, kar bo ustrezalo 24 % presežka.
Za zadnje leto je bilo značilno tudi večje zaupanje udeležencev na trgu, kar se je kazalo v okrepljenem signalu glede cene ogljika. Zaradi višje cene pravic do emisije so se skupni prihodki od prodaje na dražbi, ki so jih ustvarile države članice, precej povečali, in sicer so leta 2018 skupni ustvarjeni prihodki znašali 14 milijard EUR oziroma več kot dvakrat toliko kot leta 2017. Na podlagi podatkov, ki so jih predložile države članice, je bilo med letom 2018 približno 70 % teh prihodkov porabljenih (ali predvidenih za porabo) za posebne podnebne in energetske ukrepe.
To poročilo o delovanju evropskega trga ogljika je predstavljeno v skladu z zahtevami iz člena 10(5) in člena 21(2) Direktive 2003/87/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o EU ETS). Kot določa Direktiva, je cilj poročila zagotoviti redni letni pregled razvoja na evropskem trgu ogljika.
To poročilo zajema leto 2018, vendar so v njem predstavljene tudi pobude, predlagane ali dogovorjene v prvi polovici leta 2019.
Če ni navedeno drugače, so bili za to poročilo uporabljeni javno razpoložljivi podatki, ki jih je imela Komisija na voljo do konca junija 2019
. Splošne in opisne informacije o EU ETS so vključene v okvirje v celotnem poročilu.
2. INFRASTRUKTURA EU ETS
2.1 Obseg vključenih dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov
EU ETS se izvaja v 31 državah Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP). Omejuje emisije iz skoraj 11 000 elektrarn in proizvodnih obratov ter emisije več kot 500 operaterjev zrakoplovov, ki letijo med letališči v EGP. Vključuje približno 39 % emisij TGP v EU.
V tretji fazi (2013–2020)* so sektorji z nepremičnimi napravami, ki jih ureja EU ETS, energetsko intenzivne panoge, vključno z elektrarnami in drugimi kurilnimi napravami z nazivno vhodno toplotno močjo, večjo od 20 MW (razen naprav za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov), naftnimi rafinerijami, koksarnami, proizvodnjo železa in jekla, cementnega klinkerja, stekla, apna, opeke, keramike, papirne kaše, papirja in kartona, aluminija, petrokemičnih proizvodov, amoniaka, proizvodnjo dušikove in adipinske kisline, glioksala in glioksilne kisline ter zajemanjem CO2, njegovim prenosom s cevovodi in geološkim shranjevanjem.
Področje uporabe EU ETS za letalstvo je bilo v obdobju 2013–2016 omejeno na lete znotraj EGP, dokler ni Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) sprejela globalnega pristopa. Omejitev na lete znotraj EGP je bila leta 2017 podaljšana do leta 2023 (glej oddelek 4), da bi se podprl razvoj sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (CORSIA).
EU ETS vključuje emisije ogljikovega dioksida (CO2), pa tudi emisije dušikovega oksida (N2O) iz celotne proizvodnje dušikove in adipinske kisline, glioksilne kisline in glioksala ter emisije perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) iz proizvodnje aluminija. Čeprav je udeležba v EU ETS obvezna, so v nekaterih sektorjih vključene le naprave nad določeno velikostjo. Poleg tega lahko sodelujoče države iz sistema izključijo male naprave (katerih emisije znašajo manj kot 25 000 ton ekvivalenta CO2), če so vzpostavljeni nadomestni in enakovredni ukrepi. V četrti fazi se lahko iz EU ETS izključijo zelo mali onesnaževalci (katerih sporočene emisije so znašale manj kot 2 500 ton ekvivalenta CO2 v zadnjih treh letih), če obstaja poenostavljena ureditev spremljanja za oceno količine njihovih emisij. Sodelujoče države lahko poleg tega v EU ETS dodajo več sektorjev in TGP (t. i. prostovoljna izbira).
Informacije o prvi in drugi fazi EU ETS so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/pre2013_sl.
Glede na poročila iz člena 21, ki so jih sodelujoče države predložile leta 2019, je bilo leta 2018 skupaj 10 744 dovoljenih naprav.
Tako kot v prejšnjih letih so bila goriva, ki so izgorevala v okviru EU ETS, leta 2018 še vedno predvsem fosilna. Vendar je 29 držav poročalo tudi o uporabi biomase v povezavi z 2 181 napravami (20,3 % vseh naprav). Dve državi (Lihtenštajn in Malta) o uporabi biomase sploh nista poročali. Skupne emisije iz biomase so leta 2018 znašale približno 151 milijonov ton CO2 (9 % sporočenih emisij v okviru ETS), kar je le malo več kot 145 milijonov ton CO2 leta 2017 (8 % sporočenih emisij v okviru ETS). Od teh jih je bilo 99,2 % stopnje nič. Za leto 2018 ni nobena država poročala o uporabi biogoriva pri operaterjih zrakoplovov, medtem ko je za leto 2017 samo Švedska poročala o taki uporabi biogoriva pri dveh operaterjih zrakoplovov.
V okviru kategorij naprav na podlagi letnih emisij
je po podatkih za leto 2018 tako kot v prejšnjih letih 72 % naprav pripadalo kategoriji A, 21 % kategoriji B in 7 % kategoriji C. Za 6 113 naprav je bilo sporočeno, da so „naprave z nizkimi emisijami“ (57 % vseh).
Kar zadeva dejavnosti EU ETS, ki so dodatno navedene v zvezi z emisijami toplogrednih plinov razen CO2, je bilo sporočeno, da so dovoljenja za proizvodnjo primarnega aluminija in perfluoriranih ogljikovodikov izdana v 13 državah (v Nemčiji, Franciji, Grčiji, Španiji, na Islandiji, v Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, na Švedskem, v Sloveniji, na Slovaškem in v Združenem kraljestvu), za proizvodnjo dušikove kisline in N2O pa v 21 državah (v vseh razen na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Irskem, Islandiji, v Lihtenštajnu, Luksemburgu, Latviji, na Malti in v Sloveniji). O drugih sektorjih N2O, tj. proizvodnji adipinske kisline ter proizvodnji glioksala in glioksilne kisline, so poročale tri države (Nemčija, Francija, Italija) oziroma dve državi (Nemčija, Francija). O dejavnostih zajemanja in shranjevanja CO2 sta poročali samo Norveška in Avstrija.
Tako kot v prejšnjem letu je sedem držav (Španija, Francija, Hrvaška, Islandija, Italija, Slovenija in Združeno kraljestvo) uporabilo možnost izključitve malih onesnaževalcev iz EU ETS v skladu s členom 27 direktive o EU ETS. Količina izključenih emisij za leto 2018 je znašala 2,92 milijona ton CO2 (približno 0,17 % vseh preverjenih emisij v primerjavi z 0,16 % v predhodnem letu).
Glede na podatke, predložene leta 2019 v skladu s členom 21, je doslej osem držav (Belgija, Danska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Lihtenštajn, Litva in Nizozemska) izkoristilo možnost iz določbe člena 13 uredbe o spremljanju in poročanju (MRR), da se za nepremične naprave v primerih z majhnim tveganjem dovoli uporaba poenostavljenih načrtov za spremljanje. Tri države (Belgija, Islandija in Poljska) so poročale o uporabi te določbe v primeru operaterjev zrakoplov z nizkimi emisijami za leto 2018.
Leta 2018 je bilo za 655 operaterjev zrakoplovov sporočeno, da imajo načrt za spremljanje (v primerjavi s 541 leta 2017 in 503 leta 2016). 50 % (328) operaterjev, o katerih se je poročalo, je bilo komercialnih, drugih 50 % (327) pa je bilo nekomercialnih. Skupno je 287 operaterjev zrakoplovov (44 %) spadalo med male onesnaževalce (v primerjavi z 280 (52 %) leta 2017 in 249 (50 %) leta 2016).
2.2 Register Unije in evidenca transakcij Evropske unije (EUTL)
V registru Unije in evidenci transakcij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EUTL) se beleži lastništvo splošnih pravic in pravic za letalstvo, tako da se beležijo zneski na računih in transakcije med računi. Register in evidenco upravlja in vzdržuje Komisija, nacionalni administratorji registra v sodelujočih državah pa so še vedno kontaktne točke za zastopnike računov (podjetij ali fizičnih oseb). Register Unije vsebuje račune za nepremične naprave in operaterje zrakoplovov, EUTL pa samodejno preveri, zabeleži in odobri vse transakcije med računi, s čimer zagotavlja skladnost vseh prenosov s pravili EU ETS.
Podatki, ki se vnašajo v register Unije in EUTL, so pomemben vir informacij za različne vrste poročanja v okviru ETS, kot sta izračun kazalnika presežka v rezervi za stabilnost trga (glej oddelek 3.3) in poročanje, ki ga izvaja Evropska agencija za okolje (EEA). Poleg tega se z EUTL zagotavlja preglednost EU ETS, saj so v njej objavljene* informacije o skladnosti nepremičnih naprav in operaterjev zrakoplovov z določbami o EU ETS.
* Informacije, objavljene v EUTL, so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/clima/ets/.
V letu 2018 sta register Unije in EUTL v celoti delovala 24 ur na dan 365 dni, pri čemer so le kratke prekinitve zaradi tehničnih nadgradenj skupaj obsegale približno 26 ur.
Komisija je od 1. januarja 2019 začasno prekinila
vse postopke za Združeno kraljestvo v zvezi z brezplačno dodelitvijo, dražbo in zamenjavo mednarodnih dobropisov v skladu z ukrepi
za zaščito okoljske celovitosti EU ETS v primerih, ko se pravo EU preneha uporabljati za državo članico, ki izstopi iz EU.
Marca 2019 je bila sprejeta Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1122, ki določa pravila za delovanje registra Unije v naslednjem obdobju trgovanja EU ETS (2021–2030). Uredba omogoča skladnost registra Unije z zahtevami za četrto fazo, določenimi z revidirano direktivo o EU ETS, na primer s prilagoditvijo funkcij za zagotovitev, da je veljavnost pravic neomejena in da se lahko uporabljajo samo za emisije od prvega leta desetletnega obdobja, v katerem so bile izdane, ter zagotavljanje, da se mednarodni dobropisi ne morejo uporabiti za emisije od leta 2021. Poleg tega se z novo uredbo pravila, ki urejajo register Unije, prilagodijo in uskladijo z zahtevami zakonodaje o finančnih trgih zaradi uvrstitve pravic do emisije med „finančne instrumente“ na podlagi Direktive 2014/65/EU od 3. januarja 2018 ter zahtevami revidiranih pravil o varstvu podatkov.
3. DELOVANJE TRGA OGLJIKA V LETU 2018
V tem poglavju so navedene informacije o vidikih, povezanih s ponudbo pravic in povpraševanjem po njih, v okviru EU ETS. Oddelek o ponudbi vključuje informacije o zgornji meji, brezplačni dodelitvi, programu NER300 (vključno s pripravami za prihodnji sklad za inovacije), prodaji na dražbi, odstopanju od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote (člen 10c), uporabi mednarodnih dobropisov ter poglavje o ureditvah nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij.
V zvezi s povpraševanjem so zagotovljene informacije o številu preverjenih emisij ter uravnoteženju ponudbe in povpraševanja po pravicah na trgu ogljika prek rezerve za stabilnost trga.
3.1 Ponudba: pravice, ki so dane v obtok
3.1.1 Zgornja meja
Zgornja meja je absolutna količina TGP, ki jo lahko vključeni subjekti izpustijo, da se zagotovi doseganje cilja glede zmanjšanja emisij, in ustreza številu pravic, ki so dane v obtok v obdobju trgovanja. V tretji fazi se uporablja skupna zgornja meja za celotno EU, ki nadomešča prejšnji sistem nacionalnih zgornjih meja.
Leta 2013 je bila zgornja meja za emisije iz nepremičnih naprav določena na 2 084 301 856 pravic. Ta zgornja meja se vsako leto zniža na podlagi linearnega faktorja zmanjšanja, ki znaša 1,74 % povprečja skupne količine pravic, izdanih vsako leto v obdobju 2008–2012, s čimer se bo zagotovilo, da bo število pravic, ki jih lahko uporabijo nepremične naprave, leta 2020 za 21 % manjše kot leta 2005.
Zgornja meja za letalski sektor je bila prvotno določena na 210 349 264 pravic za letalstvo na leto, kar je 5 % manj od povprečja letne ravni emisij iz letalstva v obdobju 2004–2006. 1. januarja 2014 se je zaradi pridružitve Hrvaške EU ETS povečala za 116 524 pravic za letalstvo. Ta zgornja meja naj bi upoštevala zakonodajo iz leta 2008*, s katero je bilo določeno, da se v EU ETS vključijo vsi leti iz EGP, v EGP in znotraj EGP. Vendar je bilo med letoma 2013 in 2016 področje uporabe EU ETS začasno omejeno na lete znotraj EGP, da bi se podprla priprava globalnega ukrepa ICAO za ohranitev emisij iz mednarodnega letalstva na ravneh iz leta 2020. Zato je bilo število pravic za letalstvo, ki so bile dane v obtok v obdobju 2013–2016, precej manjše od prvotne zgornje meje. Leta 2017 je bila omejitev na lete znotraj EGP podaljšana do leta 2023, da bi se podprl razvoj globalnega ukrepa ICAO (glej poglavje 4).
* Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.
V preglednici 1 so prikazani podatki o zgornji meji za nepremične naprave in število pravic za letalstvo, ki so letno dane v obtok, za vsako leto tretje faze EU ETS.
Preglednica 1: Zgornja meja EU ETS v obdobju 2013–2020
Leto
|
Letna zgornja meja (naprave)
|
Letne pravice za letalstvo, dane v obtok
|
2013
|
2 084 301 856
|
32 455 296
|
2014
|
2 046 037 610
|
41 866 834
|
2015
|
2 007 773 364
|
50 669 024
|
2016
|
1 969 509 118
|
38 879 316
|
2017
|
1 931 244 873
|
38 711 651
|
2018
|
1 892 980 627
|
38 909 625
|
2019
|
1 854 716 381
|
35 172 897
|
2020
|
1 816 452 135
|
|
3.1.2 Izdane pravice
3.1.2.1 Brezplačna dodelitev
Čeprav je prodaja na dražbi v tretji fazi EU ETS privzeta metoda dodeljevanja, se precej pravic dodeli brezplačno. Uporabljajo se naslednja načela:
Brezplačne pravice se dodelijo industrijskim napravam za obravnavo tveganja selitve virov CO2 (situacija, ko podjetja selijo proizvodnjo v tretje države z manj strogimi omejitvami glede emisij TGP, kar lahko povzroči povečanje njihovih skupnih emisij). Sektorji in podsektorji, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO2, se vključijo na seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2*. Seznam je prvotno zajemal obdobje 2015–2019, z revidirano direktivo o EU ETS pa je bila njegova veljavnost podaljšana do 31. decembra 2020.
* Veljavni seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, je na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32014D0746.
·proizvodnja električne energije brezplačnih pravic ne prejema;
·brezplačne pravice za proizvodnjo se razdelijo v skladu z usklajenimi pravili na ravni EU;
·brezplačna dodelitev temelji na referenčnih merilih uspešnosti, da se okrepijo spodbude za zmanjšanje emisij TGP in inovacije ter nagradijo najučinkovitejše naprave;
·vzpostavljena je bila rezerva za nove udeležence na ravni EU, ki se uporablja za nove industrijske naprave in naprave, ki znatno povečajo zmogljivost, ter je enaka 5 % skupne količine pravic za tretjo fazo.
V tretji fazi bo približno 43 % skupne količine razpoložljivih pravic brezplačno dodeljenih, delež pravic, ki jih bodo države članice prodale na dražbi, pa znaša približno 57 %.
Začetna rezerva za nove udeležence, zmanjšana za 300 milijonov pravic za program NER300, je zajemala 480,2 milijona pravic. Do junija 2019 je bilo za celotno tretjo fazo rezerviranega 167,9 milijona pravic za 937 naprav. Ostanek rezerve za nove udeležence znaša 312,3 milijona pravic. Predvidoma bo precej teh pravic ostalo nedodeljenih. Te bodo ob koncu tretje faze vključene v rezervo za stabilnost trga, iz katere se bo 200 milijonov pravic uporabilo za vzpostavitev rezerve za nove udeležence za četrto fazo.
Do konca junija 2019 se je zaradi zaprtja naprav ali zmanjšanja njihove proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti število brezplačno dodeljenih pravic zmanjšalo za približno 457 milijonov v primerjavi s številom, ki se je na začetku uporabilo za izračun dodelitve v tretji fazi.
Razpredelnica 2: Število brezplačnih pravic, dodeljenih industriji med letoma 2013 in 2019 (v milijonih)
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
Brezplačna dodelitev
(EU-28 + države Efte, ki so del EGP)
|
903,0
|
874,8
|
847,6
|
821,3
|
796,2
|
771,9
|
748,1
|
Dodelitev iz rezerve za nove udeležence (greenfield naložbe in povečanja zmogljivosti)
|
11,7
|
15,3
|
18,6
|
21,8
|
23,4
|
23,6
|
22,9
|
Nedodeljene brezplačne pravice zaradi zaprtja ali sprememb v proizvodnji ali proizvodni zmogljivosti
|
40,1
|
58,9
|
70,8
|
67,5
|
71,6
|
75,9
|
71,9
|
Ker je povpraševanje po brezplačni dodelitvi preseglo razpoložljivo količino, so se dodelitve za vse naprave, vključene v EU ETS, zmanjšale za enak delež z uporabo „medsektorskega korekcijskega faktorja“ (v nadaljnjem besedilu: CSCF). Leta 2017 so bile prvotne vrednosti CSFC revidirane.
Za preprečitev tveganja selitve virov CO2 se bo brezplačno dodeljevanje nadaljevalo po letu 2020 na podlagi posodobljenih referenčnih vrednosti, določenih s sklicevanjem na delovanje 10 % najučinkovitejših naprav v EU. Raven izpostavljenosti selitvi virov CO2 v sektorjih je bila ocenjena na podlagi združenega kazalnika, pri čemer je bila intenzivnost trgovanja sektorja s tretjimi državami pomnožena z intenzivnostjo emisij sektorja. Komisija je februarja 2019 na podlagi te ocene sprejela seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, za naslednje obdobje trgovanja, ki bo veljal za celotno četrto fazo.
Da bi se izrazil napredek tehnologije in inovacij, bodo referenčne vrednosti v četrti fazi dvakrat posodobljene na podlagi dejanskih podatkov. Za naprave, za katere je bila predložena vloga za brezplačno dodelitev za prvo obdobje dodelitve (2021–2025), je bilo treba potrebne podatke pristojnim organom predložiti do 30. maja 2019. Komisija bo te podatke uporabila za izračun dodelitve posamezni napravi in za posodobitev referenčnih vrednosti za obdobje 2021–2025. Delegirani akt o reviziji pravil o brezplačni dodelitvi za obdobje 2021–2030 je bil sprejet decembra 2018
, začelo pa se je tudi delo v zvezi s posodobitvijo referenčnih vrednosti za obdobje 2021–2025 (glej Dodatek 7 k Prilogi).
V četrti fazi bodo dodelitve posameznim napravam pravočasno prilagojene, da se bo upoštevalo pomembno povečanje in zmanjšanje delovanja. Da bi se preprečili manipulacija in zloraba sistema za prilagoditev dodelitev ter neupravičeno upravno breme, bo Komisija sprejela izvedbeni akt za opredelitev dodatnih ureditev za prilagoditve (glej Dodatek 7 k Prilogi).
3.1.2.2 Program NER300 in sklad za inovacije
Program NER300 je obsežen program financiranja inovativnih predstavitvenih projektov nizkoogljične energije. Namenjen je predstavitvi okoljsko varnega zajemanja in shranjevanja CO2 (v nadaljnjem besedilu: CCS) ter inovativnih tehnologij na področju obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) v komercialnem obsegu v EU. Financiral se je z monetizacijo 300 milijonov pravic do emisije iz rezerve za nove udeležence. Sredstva so bila dodeljena projektom, izbranim z dvema razpisoma za zbiranje predlogov, in sicer decembra 2012 in julija 2014.
Sklad za inovacije je eden od dveh mehanizmov financiranja rešitev z nizkimi emisijami ogljika, vzpostavljenih z revidirano direktivo o EU ETS za četrto fazo. Na konkurenčni podlagi bo podpiral prvi razvoj na trgu ter komercialno predstavitev inovativnih tehnologij in prelomnih inovacij v sektorjih, vključenih v EU ETS, vključno z inovativnimi obnovljivimi viri energije, energetsko intenzivnimi panogami, zajemanjem in uporabo CO2 (CCU) ter shranjevanjem energije. Financiral se bo s prodajo najmanj 450 milijonov pravic na dražbi in vsemi neizplačanimi proračunskimi sredstvi iz programa NER300. Prvi razpis za zbiranje predlogov je v pripravi in predviden za leto 2020.
Na podlagi dveh razpisov za zbiranje v predlogov v okviru programa NER300 so bila v 20 državah članicah EU dodeljena sredstva v vrednosti 2,1 milijarde EUR, ki jih je prejelo 38 projektov OVE in en projekt CCS. Od tega se jih izvaja sedem: bioenergijska projekta BEST v Italiji in Verbiostraw v Nemčiji, projekta s poljem vetrnic na kopnem Windpark Blaiken na Švedskem in Windpark Handalm v Avstriji, projekta s poljem vetrnic na morju Veja Mate in Nordsee One v Nemčiji ter projekt pametnega omrežja Puglia Active Network v Italiji.
Pet projektov iz prvega razpisa za zbiranje predlogov se bo predvidoma začelo izvajati do konca leta 2019, pri štirih projektih iz drugega razpisa pa se izvajajo priprave za začetek izvajanja do 30. junija 2021. Zaradi težkega ekonomskega in političnega ozadja od vzpostavitve programa NER300 pri 19 projektih ni bilo mogoče pridobiti zadostne dodatne finančne podpore, zato so bili preklicani, s čimer se je sprostilo skupno 1,358 milijarde EUR. Še štirje projekti so v različnih fazah razvoja.
Na podlagi spremenjenega sklepa o NER300
je bilo mogoče sproščena sredstva iz preklicanih projektov iz prvega razpisa za zbiranje predlogov (doslej 623 milijonov EUR) ponovno vložiti v obstoječe finančne instrumente, tj. v demonstracijske projekte na področju energije InnovFin in dolžniški instrument v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, ki ju upravlja Evropska investicijska banka (EIB). Tako bo mogoče zagotoviti čim večje koristi programa NER300 in izkoristiti dodatne zasebne naložbe v nizkoogljične inovacije.
Doslej so bili izbrani trije projekti za dodelitev neporabljenih sredstev programa NER300 v okviru demonstracijskih projektov na področju energije InnovFin, pri čemer bo ta podpora znašala približno 73 milijonov EUR (glej Dodatek 9 k Prilogi).
Sproščena sredstva iz preklicanih projektov iz drugega razpisa za zbiranje predlogov (doslej 735,5 milijona EUR) bodo dodana razpoložljivim sredstvom za sklad za inovacije.
Preglednica 3: Projekti programa NER300, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru prvega in drugega razpisa za zbiranje predlogov
|
Prvi razpis za zbiranje predlogov
|
Drugi razpis za zbiranje predlogov
|
Projekti, ki se pripravljajo
|
6
|
7
|
Projekti, ki se izvajajo
|
6
|
1
|
Preklicani projekti
|
8
|
11
|
Skupaj
|
20
|
19
|
V četrti fazi bo skupna vrednost razpoložljivih sredstev za predstavitev inovativnih tehnologij in prelomnih inovacij na podlagi sklada za inovacije verjetno precej presegla 2,1 milijarde EUR za program NER300. Februarja 2019 je bila sprejeta delegirana uredba o delovanju sklada za inovacije. Do podpore iz sklada bodo upravičeni projekti v vseh državah članicah, vključno z manjšimi projekti.
Za ozaveščanje o skladu za inovacije Komisija v letu 2019 in prvi polovici leta 2020 dejavno izvaja dejavnosti obveščanja, da bi z industrijo in državami članicami razpravljala o ključnih vprašanjih za posamezne sektorje v zvezi z izbiro in izvajanjem projektov. Prvi razpis za zbiranje predlogov na podlagi sklada za inovacije je predviden za leto 2020, sledili pa bodo redni razpisi do leta 2030.
3.1.2.3 Nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij
Poleg brezplačne dodelitve za kritje neposrednih stroškov zmanjševanja emisij lahko države članice EU dodelijo državno pomoč za nadomestilo nekaterim intenzivnim porabnikom električne energije v industriji za posredne stroške zmanjševanja emisij, tj. stroške, nastale zaradi višjih cen električne energije, ki so posledica tega, da proizvajalci električne energije na potrošnike prenesejo stroške nakupa pravic.
Komisija je zaradi zagotovitve usklajene uporabe nadomestila za posredne stroške zmanjševanja emisij v vseh državah članicah in zmanjšanja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu sprejela smernice za državno pomoč v okviru EU ETS*, ki veljajo do konca leta 2020. V smernicah so med drugim določeni upravičeni sektorji in najvišji zneski nadomestila za posredne stroške zmanjševanja emisij.
V skladu z revidirano direktivo o ETS lahko države članice v četrti fazi še naprej zagotavljajo nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij, to pa je dopolnjeno z določbami za večjo preglednost in izboljšano poročanje. Zato je Komisija začela revizijo smernic za državno pomoč v okviru EU ETS za naslednje obdobje trgovanja (glej Dodatek 7 k Prilogi). V okviru tega postopka bo Komisija na podlagi posvetovanj z deležniki in državami članicami, organiziranih na začetku leta 2019, pregledala seznam upravičenih sektorjev in dejavnikov, na podlagi katerih se določijo najvišji zneski pomoči.
* Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4).
Doslej je Komisija odobrila 13 ureditev nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij v 12 državah članicah. Leta 2018 so bila izplačana prva nadomestila v okviru ureditve Valonije in ureditve Luksemburga. Španska vlada je Komisiji priglasila revizijo svoje ureditve zaradi povečanja proračuna. Leta 2019 je Poljska Komisiji priglasila osnutek ukrepa in pridobila odobritev državne pomoči za ureditev, v okviru katere se bo leta 2020 začela izplačevati podpora za posredne stroške, nastale leta 2019.
Direktiva o EU ETS določa, da bi morale države članice, ki imajo vzpostavljeno ureditev nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij, v treh mesecih po koncu vsakega leta v preprosto dostopni obliki javno objaviti skupni znesek zagotovljenih nadomestil ter razčlenitev po upravičenih sektorjih in podsektorjih.
Preglednica 4 vsebuje povzetek podatkov, ki so jih države članice objavile za nadomestila, izplačana v letu 2018.
Preglednica 4: Nadomestila za posredne stroške zmanjševanja emisij, ki so jih države članice izplačale v letu 2018
Država članica
|
Trajanje ureditve
|
Nadomestilo, izplačano leta 2018 za posredne stroške, nastale leta 2017 (v milijonih EUR)
|
Število upravičencev (naprav)
|
Prihodki od dražb v letu 2017 (brez pravic za letalstvo, v milijonih EUR)
|
Odstotek prihodkov od dražb, porabljenih za nadomestilo za posredne stroške
|
UK
|
2013–2020
|
22,36
|
60
|
1 607
|
3,7 %
|
DE
|
2013–2020
|
202
|
891
|
1 141,7
|
17,6 %
|
BE (FL)
|
2013–2020
|
31,7
|
106
|
143,5
|
27,3 %
|
BE (WL)
|
2017–2020
|
7,5
|
30
|
|
|
NL
|
2013–2020
|
36,9
|
96
|
189
|
19,5 %
|
EL
|
2013–2020
|
16,8
|
50
|
196,6
|
8,5 %
|
LT
|
2014–2020
|
0,24
|
1
|
31,4
|
0,8 %
|
SK
|
2014–2020
|
10
|
7
|
87
|
11,4 %
|
FR
|
2015–2020
|
98,7
|
296
|
309,8
|
31,8 %
|
FI
|
2016–2020
|
26,7
|
58
|
94,6
|
28,2 %
|
ES
|
2013–2015
|
6
|
151
|
488,8
|
1,2 %
|
LU
|
2018–2020
|
3,4
|
2
|
6,8
|
50 %
|
Nadomestila za posredne stroške, ki jih je navedenih 11 držav članic izplačalo v letu 2018, so skupaj znašala približno 462 milijonov EUR oziroma skoraj 11 % prihodkov teh držav članic od dražb. Države članice z vzpostavljenimi ureditvami nadomestil skupaj obsegajo približno 70 % BDP EU. Največji prejemniki nadomestila so bili sektor kemičnih proizvodov, sektor neželeznih kovin ter sektor železa in jekla.
V skladu z eno od odločb o preglednosti iz revidirane direktive o EU ETS morajo države članice, ki so v posameznem letu porabile več kot 25 % svojih prihodkov od dražb za nadomestilo za posredne stroške, objaviti poročilo in v njem navesti razloge za prekoračitev zneska. Na podlagi prihodkov od dražb za koledarsko leto 2017 so v letu 2018 štiri države prekoračile prag 25 %
.
3.1.2.4 Prodaja pravic na dražbi
V tretji fazi je prodaja na dražbi privzeti način za dodelitev pravic. Primarne dražbe zakonsko ureja uredba o prodaji na dražbi*, ki določa časovni načrt, upravljanje in druge vidike izvajanja dražb, da bi se zagotovil odprt, pregleden, usklajen in nediskriminatoren postopek.
* Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 302, 18.11.2010, str. 1).
Leta 2018 je bila uredba o prodaji na dražbi spremenjena, da bi se European Energy Exchange (v nadaljnjem besedilu: sistem EEX) znova imenoval za samostojni dražbeni sistem Nemčije in da bi se omogočila monetizacija prvih 50 milijonov pravic iz rezerve za stabilnost trga za financiranje sklada za inovacije v letu 2020.
Komisija je avgusta 2019 sprejela dodatno spremembo uredbe o prodaji na dražbi, da bi določila okvir za dražbo pravic in upravljanje projektov na podlagi sklada za inovacije in sklada za modernizacijo v četrti fazi. Pri spremembi se upošteva uvrstitev pravic EU ETS med finančne instrumente na podlagi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID2).
V skladu z zaščitnimi ukrepi, sprejetimi za zaščito okoljske celovitosti EU ETS (glej poglavje 2.2), so bile pravice, ki jih je izdalo Združeno kraljestvo za leto 2018, sprejete za predajo, vendar v letu 2019 nobena pravica ni bila prodana na dražbi v imenu Združenega kraljestva.
V letu 2018 so se dražbe izvajale prek naslednjih dražbenih sistemov:
·sistema EEX, ki se uporablja kot skupni dražbeni sistem za 25 držav članic, ki sodelujejo v skupnem postopku za oddajo naročil, in za Poljsko, ki se je odločila, da ne bo sodelovala v skupnem postopku za oddajo naročil, vendar še ni imenovala ločenega dražbenega sistema. Sistem EEX od 5. septembra 2016 izvaja dražbe kot drugi skupni dražbeni sistem, imenovan 13. julija 2016;
·sistema EEX, ki izvaja dražbe za Nemčijo kot samostojni sistem;
·sistema ICE, ki izvaja dražbe za Združeno kraljestvo kot samostojni dražbeni sistem.
Islandija, Lihtenštajn in Norveška so začeli prodajati pravice na dražbi junija 2019 po spremembi Sporazuma EGP, v skladu s katero so lahko sodelovali pri sporazumu o skupni oddaji naročil za skupni dražbeni sistem. Na podlagi dogovora s temi tremi državami so bile količine pravic za prodajo na dražbi za obdobje 2013–2018 razporejene med leti 2019 in 2020, da bi se zagotovila stabilna in predvidljiva ponudba pravic na trgu ter preprečili morebitni negativni učinki na trg ogljika zaradi te dodatne ponudbe. Revidirana časovna razporeda dražb za leti 2019 in 2020 tako vključujeta del prejšnjih količin, ki niso bile ponujene na dražbah.
Leta 2018 je bilo v okviru dražbenega sistema EEX, ki prodaja pravice v imenu 27 držav članic, prodanih 89 % vseh pravic, prodanih na dražbi, v okviru dražbenega sistema ICE pa je bilo v imenu Združenega kraljestva prodanih 11 % vseh pravic, prodanih na dražbi. Do 30. junija 2019 je bilo opravljenih več kot 1 480 dražb.
V preglednici 5 je prikazan pregled količin pravic, prodanih v okviru dražbenih sistemov EEX in ICE do 30. junija 2019, vključno z zgodnjimi dražbami
splošnih pravic.
Razpredelnica 5: Skupna količina pravic iz tretje faze, prodanih na dražbi v obdobju 2012–2019
Leto
|
Splošne pravice
|
Pravice za letalstvo
|
2012
|
89 701 500
|
2 500 000
|
2013
|
808 146 500
|
0
|
2014
|
528 399 500
|
9 278 000
|
2015
|
632 725 500
|
16 390 500
|
2016
|
715 289 500
|
5 997 500
|
2017
|
951 195 500
|
4 730 500
|
2018
|
915 750 000
|
5 601 500
|
2019 (do 30. junija 2019)
|
292 975 500
|
2 032 500
|
Vir: EEX
Podatki za leto 2019 kažejo učinek začetka veljavnosti rezerve za stabilnost trga januarja 2019, zaradi katere se je ponudba pravic za prodajo na dražbi leta 2019 precej zmanjšala (glej poglavje 3.3). Dražbe so praviloma potekale nemoteno, končne cene na dražbi pa so bile na splošno tesno usklajene s cenami na sekundarnem trgu.
Med januarjem 2018 in junijem 2019 je bilo pet dražb preklicanih bodisi zaradi neizpolnjevanja pridržane cene bodisi zato, ker skupna količina ponudb ni dosegla količine, prodane na dražbi. Skupaj s temi petimi dražbami je bilo skupaj preklicanih 13 od več kot 1 480 dražb, opravljenih od konca leta 2012. Na sliki 1 je prikazan pregled končnih cen na dražbi od leta 2013 do 30. junija 2019.
Slika 1: Končna cena splošnih pravic na dražbi od leta 2013 do 30. junija 2019
Vir: EEX
___ Končna cena na dražbi
V Dodatku 2 je navedeno število udeležencev na dražbah splošnih pravic od leta 2013 do 30. junija 2019. Dražbeni sistemi podrobne rezultate posameznih dražb pravočasno objavijo na posebnih spletnih mestih. Dodatne informacije o uspešnosti dražb, vključno z informacijami o udeležbi, deležih pokritosti in cenah, so navedene v poročilih držav članic, objavljenih na spletnem mestu Komisije
.
Skupni prihodki, ki so jih države članice ustvarile na dražbah med letom 2012 in 30. junijem 2019, so presegli 42 milijard EUR (glej preglednico 2.1 v Dodatku 2). Samo v letu 2018 so skupni ustvarjeni prihodki znašali 14 milijard EUR. V skladu z direktivo o EU ETS bi morale države članice najmanj 50 % prihodkov od dražb, vključno z vsemi prihodki, ustvarjenimi s pravicami, razdeljenimi zaradi solidarnosti in rasti, nameniti podnebnim in energetskim ukrepom. Po informacijah, ki so jih države članice predložile Komisiji, so države članice leta 2018 približno 70 % teh prihodkov porabile ali nameravale porabiti za posebne podnebne in energetske ukrepe. V obdobju 2013–2018 je bilo za take namene porabljenih približno 80 % prihodkov od dražb.
3.1.2.5 Odstopanje od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote
* Do tega odstopanja so upravičeni Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Romunija. Malta in Latvija sta se odločili, da ga ne bosta uporabili v tretji fazi.
** Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4).
Skupna vrednost podpore za naložbe iz poročil za obdobje 2009–2018 znaša približno 12,4 milijarde EUR. Približno 82 % tega zneska je bilo namenjenih nadgradnji in dodatnemu opremljanju infrastrukture, ostalo pa naložbam v čiste tehnologije ali diverzifikacijo oskrbe.
Število brezplačnih pravic, ki so bile proizvajalcem električne energije dodeljene leta 2018, je navedeno v preglednici 1.1 v Dodatku 1 k Prilogi, največje število pravic na leto pa je navedeno v preglednici 1.2 v Dodatku 1.
Nedodeljene pravice se lahko prodajo na dražbi ali dodelijo v obdobju 2021–2030 za naložbe iz člena 10c, izbrane na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka, v skladu z določbami revidirane direktive o EU ETS. Na sliki 2 je prikazano število pravic, dodeljenih v obdobju 2013–2018.
Slika 2: Brezplačne pravice, ki so bile dodeljene v skladu s členom 10c
Vir: GD za podnebno politiko.
Poljska je decembra 2018 Komisijo obvestila, da namerava leta 2019 na dražbi prodati 55,8 milijona pravic, ki niso bile dodeljene na podlagi odstopanja iz člena 10c. Maja 2019 je Poljska Komisijo obvestila še, da namerava količini pravic, ki jih bo Poljska prodala na dražbi leta 2020, dodati 49,52 milijona nedodeljenih pravic iz člena 10c.
Na sliki 3 je v zvezi s pravicami iz člena 10c prikazan obseg, v katerem so bile te dodeljene, dodane dražbam ali ostale neuporabljene (niti dodeljene niti dodane dražbam).
Slika 3: Porazdelitev pravic (dodeljene, prodane na dražbi, preostale neuporabljene)
Vir: GD za podnebno politiko
|
Dodeljene pravice
|
|
Pravice, prodane na dražbi
|
|
Preostale neuporabljene pravice
|
V preglednici 6 je prikazano število pravic iz člena 10c, ki so bile prodane na dražbi v obdobju 2013–2018, in število preostalih neuporabljenih pravic.
Preglednica 6: Ravnanje z neuporabljenimi pravicami iz člena 10c v obdobju 2013–2018
Država članica
|
Število pravic iz člena 10c,
ki so bile prodane na dražbi (v milijonih)
|
Število preostalih neuporabljenih pravic (v milijonih)
|
BG
|
9,5
|
0,8
|
CY
|
0,0
|
0,0
|
CZ
|
0,3
|
0,1
|
EE
|
2,1
|
0,0
|
LT
|
1,1
|
0,1
|
PL
|
55,8
|
68,9
|
RO
|
15,4
|
2,8
|
HU
|
0
|
0,9
|
Skupaj
|
84,2
|
73,5
|
Vir: GD za podnebno politiko.
V preglednici 1.3 v Dodatku 1 k Prilogi je prikazano število nedodeljenih pravic, ki so jih države članice prodale na dražbi (ali predvidele za prodajo na dražbi) na podlagi odstopanja iz člena 10c, za vsako leto tretje faze.
3.1.3 Mednarodni dobropisi
Udeleženci v EU ETS lahko del svojih obveznosti v okviru EU ETS do leta 2020 še naprej izpolnijo z uporabo mednarodnih dobropisov iz mehanizma čistega razvoja in skupnega izvajanja iz Kjotskega protokola, pri čemer veljajo kvalitativne in kvantitativne omejitve. Ti dobropisi so finančni instrumenti, ki predstavljajo tono CO2, odstranjeno iz ozračja ali zmanjšano v njem zaradi projekta zmanjševanja emisij. V tretji fazi se dobropisi ne predajo več neposredno, ampak jih je mogoče kadar koli v koledarskem letu zamenjati za pravice.
V skladu z določbami revidirane direktive o EU ETS se mednarodni dobropisi v naslednjem obdobju trgovanja ne bodo več uporabljali za skladnost EU ETS.
* S projekti mehanizma čistega razvoja in skupnega izvajanja se ustvarijo kjotski dobropisi za ogljik: potrjena zmanjšanja emisij (CER) oziroma enote zmanjšanja emisij (ERU).
Čeprav bo natančna količina upravičenosti do mednarodnih dobropisov v drugi in tretji fazi (2008–2020) deloma odvisna od količine prihodnjih preverjenih emisij, tržni analitiki ocenjujejo, da bo znašala približno 1,6 milijarde dobropisov. Ob koncu junija 2019 je skupno število uporabljenih ali zamenjanih mednarodnih dobropisov znašalo približno 1,51 milijarde, kar je več kot 90 % ocenjene najvišje dovoljene vrednosti.
Za celoten pregled nad zamenjavo mednarodnih dobropisov glej Dodatek 3 k Prilogi.
3.2 Povpraševanje: pravice, vzete iz obtoka
Po podatkih iz registra Unije so se emisije iz naprav, ki sodelujejo v EU ETS, leta 2018 po ocenah zmanjšale za 4,1 % v primerjavi z letom 2017. Kot prikazuje preglednica 7, je zmanjšanje emisij temeljilo predvsem na proizvodnji električne energije in toplote, medtem ko so se emisije iz industrije le rahlo zmanjšale.
Preglednica 7: Preverjene emisije (v milijonih ton ekvivalenta CO2)
Leto
|
2011
|
2012
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
Preverjene emisije skupaj
|
1 904
|
1 867
|
1 908
|
1 814
|
1 803
|
1 750
|
1 755
|
1 682
|
Sprememba glede na leto x – 1
|
–1,8 %
|
–2 %
|
2,2 %
|
–4,9 %
|
–0,6 %
|
–2,9 %
|
0,2 %
|
–4,1 %
|
Preverjene emisije iz proizvodnje električne energije in toplote
|
1 190
|
1 184
|
1 125
|
1 037
|
1 032
|
992
|
985
|
913
|
Sprememba glede na leto x – 1
|
|
–0,5 %
|
–5,0 %
|
–7,8 %
|
–0,5 %
|
–3,8 %
|
–0,7 %
|
–7,3 %
|
Preverjene emisije iz industrijskih naprav
|
715
|
683
|
783
|
777
|
771
|
758
|
769
|
769
|
Sprememba glede na leto x – 1
|
|
–4,5 %
|
14,7 %
|
–0,9 %
|
–0,7 %
|
–1,7 %
|
1,4 %
|
–0,1 %
|
Stopnja realne rasti BDP v EU-28
|
1,8 %
|
–0,4 %
|
0,3 %
|
1,8 %
|
2,3 %
|
2,0 %
|
2,5 %
|
2,0 %
|
Vir: EUTL, podatki o BDP, kot so navedeni na spletnem naslovu
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00115
(dostop julija 2019). Preverjene emisije iz letalstva so sporočene ločeno v poglavju 4.
Preglednica 5.1 v Dodatku 5 k Prilogi prikazuje razčlenitev preverjenih emisij iz naprav po vrsti toplogrednega plina (CO2, N2O in PFC).
Leta 2018 je bilo prostovoljno ukinjenih 36 559 pravic. Skupno je bilo do konca junija 2019 evidentiranih 345 893 prostovoljnih ukinitev pravic.
3.3 Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja
Za EU ETS je bilo na začetku tretje faze leta 2013 značilno veliko strukturno neravnotežje med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih, enakovredno 2,1 milijarde pravic. V sedanjem obdobju trgovanja se je presežek zmanjševal, pri čemer je leta 2014 ostal nespremenjen ter se leta 2015 znatno zmanjšal na 1,78 milijarde pravic, leta 2016 na 1,69 milijarde pravic, leta 2017 pa na 1,65 milijarde pravic. Leta 2018 je presežek še naprej znašal 1,65 milijarde pravic.
Slika 4 prikazuje razvoj presežka na evropskem trgu ogljika do konca leta 2018.
Slika 4: Razvoj presežka na evropskem trgu ogljika v obdobju 2013–2018
Vir: GD za podnebno politiko.
Za odpravo strukturnega neravnotežja med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih je bila leta 2015 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga (MSR), da bi bila ponudba pravic do emisij za prodajo na dražbi bolj prilagodljiva. V okviru revizije EU ETS
so bile uvedene pomembne spremembe delovanja rezerve za stabilnost trga, kot je predstavljeno v spodnjem besedilnem polju. Rezerva za stabilnost trga se je začela izvajati na začetku leta 2019.
Ključni pojem za delovanje rezerve za stabilnost trga je skupno število pravic v obtoku. Če bo skupno število pravic v obtoku nad predhodno določeno zgornjo mejo (833 milijonov pravic), bodo pravice rezervi dodane, po drugi strani pa bodo iz rezerve sproščene, če bo število pravic v obtoku pod predhodno določeno spodnjo mejo (manj kot 400 milijonov pravic)*. Pravice se torej dodajo v rezervo za stabilnost trga ali pa se iz nje sprostijo, če je skupno število pravic v obtoku zunaj predhodno določenega razpona. V rezervo se dodajo tudi odložene pravice iz obdobja 2014–2016** in tako imenovane nedodeljene*** pravice.
Skupno število pravic v obtoku, ki je pomembno za določitev njihovega dodajanja v rezervo za stabilnost trga in sproščanja iz nje, se izračuna po naslednji formuli:
skupno število pravic v obtoku = ponudba – (povpraševanje + pravice v rezervi za stabilnost trga).
Sestavni deli ponudbe in povpraševanja, ki se uporabljajo v formuli, so podrobno opisani v preglednici 4.1 v Dodatku 4 k Prilogi.
Z revidirano direktivo o EU ETS sta bili uvedeni dve pomembni spremembi delovanja rezerve za stabilnost trga. Prvič, delež skupnega števila pravic v obtoku, ki bodo vključene v rezervo med letoma 2019 in 2023, se podvoji z 12 % na 24 %. S tem se precej pospeši zmanjševanje presežka. Drugič, od leta 2023 pravice, ki se hranijo v rezervi za stabilnost trga in presegajo količino pravic, ki se prodajo na dražbi v predhodnem letu, ne bodo več veljavne.
*Ali če se sprejmejo ukrepi iz člena 29a direktive o EU ETS.
** Sklep št. 1359/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi pojasnitve določb glede časovnega načrta za prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbah (UL L 343, 19.12.2013, str. 1).
*** Nedodeljene pravice so pravice, ki niso dodeljene v skladu s členom 10a(7) direktive o EU ETS, tj. pravice, ki ostanejo v rezervi za nove udeležence, in pravice, ki izhajajo iz uporabe člena 10a(19) in (20), tj. pravice, predvidene za brezplačno dodelitev napravam, ki pa so ostale nedodeljene zaradi (delnega) prenehanja dejavnosti ali znatnega zmanjšanja zmogljivosti. Dejansko „nedodeljene“ pravice, ki izhajajo iz uporabe ustreznega faktorja selitve virov CO2 za sektorje, ki v sedanjem obdobju niso vključeni na seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, ter pravice, ki se ne dodelijo v skladu s členom 10c direktive o EU ETS, niso predvidene za vključitev v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/1814. Take pravice torej niso zajete (glej stran 225 Ocene učinka (SWD(2015) 135 final), ki je priložena predlogu spremembe direktive o EU ETS v četrti fazi).
Poročilo o trgu ogljika dopušča konsolidacijo številčnih podatkov za ponudbo in povpraševanje, ki so objavljeni v skladu s časovnim razporedom obveznosti poročanja iz direktive o EU ETS in njenih izvedbenih določb.
Na sliki 5 je prikazana sestava ponudbe in povpraševanja v letu 2018. Ustrezni podatki so bili objavljeni tudi v tretjem sporočilu o skupnem številu pravic v obtoku za namene rezerve za stabilnost trga
.
Slika 5: Sestava kumulativne ponudbe in povpraševanja do konca leta 2018
Ponudba (kumulativno, v milijonih)
Povpraševanje (kumulativno, v milijonih)
Vir: GD za podnebno politiko.
|
Prodaja na dražbi
|
|
Brezplačna dodelitev
|
|
Brezplačna dodelitev (rezerva za nove udeležence)
|
|
Brezplačna dodelitev (člen 10c)
|
|
Zamenjani mednarodni dobropisi
|
|
Monetizacija NER300 s strani EIB
|
|
Zgodnje dražbe
|
|
Shranjevanje
|
|
Preverjene emisije
|
|
Ukinjene pravice
|
Komisija je med pripravami na začetek izvajanja rezerve za stabilnost trga leta 2019 od sredine maja 2017
redno objavljala skupno število pravic v obtoku za predhodno leto. Maja 2019 je to storila tretjič, skupno število pravic v obtoku pa je znašalo 1 654 909 824 pravic
. Zaradi dokumenta, objavljenega leta 2019, se vključevanje pravic v rezervo za stabilnost trga nadaljuje, s čimer se bodo zmanjšale količine za prodajo na dražbi v letih 2019 in 2020.
Zato so se količine pravic za prodajo na dražbi leta 2019 na podlagi skupnega števila pravic v obtoku v letih 2017 in 2018 ter revidirane zakonodaje zmanjšale za skoraj 40 % oziroma približno 397 milijonov pravic. Prav tako se bodo ustrezno zmanjšale količine pravic za prodajo na dražbi leta 2020
. Zato bo leta 2019 na dražbi prodanih približno 30 %
manj pravic
kot leta 2018. Dodatek 8 vsebuje informacije o prispevkih držav članic v rezervo za stabilnost trga za celotno leto 2019 in obdobje od januarja do avgusta 2020.
4. LETALSTVO
Letalski sektor je del EU ETS od leta 2012. Prvotna zakonodaja je zajemala vse lete v Evropski gospodarski prostor (EGP) in iz njega. Vendar je EU omejila obveznosti za obdobje 2012–2016 na lete znotraj EGP, da bi podprla pripravo globalnega ukrepa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) za zmanjševanje emisij iz letalstva.
Oktobra 2016 je skupščina ICAO sprejela resolucijo o shemi za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA). CORSIA je po svoji zasnovi sistem za izravnavo emisij CO2, katerega cilj je ohraniti emisije iz mednarodnega letalstva na ravneh iz leta 2020. Zaradi tega je bila direktiva o EU ETS leta 2017 spremenjena, da bi se omejitev na lete znotraj EGP podaljšala do 31. decembra 2023. Zatem naj bi znova začelo veljati prvotno celotno področje uporabe, če se pregled ne bi opravil.
V revidirani direktivi o EU ETS je določeno, da bi morala Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o načinih izvajanja CORSIA v pravu EU na podlagi revizije direktive. Določeno je tudi, da se za letalstvo od leta 2021 uporablja linearni faktor zmanjšanja.
Leta 2018 so bile pravice izdane skladno s področjem uporabe, ki je omejeno na EGP. Brezplačna dodelitev je znašala malo več kot 32,3 milijona pravic. Ta podatek zajema brezplačno dodelitev (malo več kot 31,2 milijona pravic) za uveljavljene operaterje in skoraj 1,1 milijona pravic, dodeljenih iz posebne rezerve za nove udeležence in hitro rastoče operaterje. Dodelitve iz te rezerve se v obdobju 2017–2020 podvojijo, saj se nanašajo na celotno obdobje 2013–2020. Na dražbi je bilo leta 2018 prodanih približno 5,6 milijona pravic.
Preverjene emisije iz letalstva so se še naprej povečevale in so leta 2018 znašale 67 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je 4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2017.
V preglednici 8 je prikazan povzetek preverjenih emisij, brezplačnih dodelitev in količin za prodajo na dražbi za letalski sektor od začetka tretje faze.
Preglednica 8: Preverjene emisije in dodelitve letalskemu sektorju
Leto
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
Preverjene emisije (v milijonih ton ekvivalenta CO2)
|
53,5
|
54,8
|
57,1
|
61,5
|
64,4
|
67,0
|
|
Sprememba preverjenih emisij glede na leto x – 1
|
|
+2,5 %
|
+4,1 %
|
+7,6 %
|
+4,7 %
|
+4 %
|
|
Brezplačna dodelitev (EU-28 + države Efte, ki so del EGP)
|
32,4
|
32,4
|
32,1
|
32,0
|
33,1
|
31,2
|
31,2
|
Brezplačna dodelitev iz posebne rezerve za nove udeležence in hitro rastoče operaterje
|
0
|
0
|
0
|
0
|
1,1
|
1,1
|
1,1
|
Količine pravic, ki so bile prodane na dražbi
|
0
|
9,3
|
16,4
|
5,9
|
4,7
|
5,6
|
2,0
|
Viri: EUTL, GD za podnebno politiko, sistem EEX.
Leta 2013 je bil sprejet sklep
o omejitvi obveznosti glede podnebja na lete znotraj EGP. Izpolnjevanje zahtev za letalski sektor je bilo odloženo za leti 2012 in 2013. Odložene količine pravic za leto 2012 so se zato na dražbi prodajale leta 2014, med januarjem in aprilom 2015 pa so se izpolnjevale zahteve za emisije iz letalstva iz let 2013 in 2014.
Junija 2018 je ICAO sprejela standarde in priporočene prakse CORSIA (Standards and Recommended Practices – SARP). Te skupaj z elementi izvajanja podrobno določajo delovanje CORSIA. Pomembni elementi izvajanja, kot so upravičene enote in okvir za alternativna goriva, še niso bili sprejeti. EU in njene države članice so uradno sprejetje SARP s strani ICAO priznale in podprle, vendar so za sporočanje obstoječih razlik med ustrezno zakonodajo EU in CORSIA uporabljale postopke ICAO. Od 1. januarja 2019 morajo operaterji zrakoplov spremljati svoje emisije in poročati o njih tudi za CORSIA. Okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje na podlagi EU ETS je bil revidiran, da se je uvedla pravno zavezujoča obveznost za to (glej poglavje 6.1). S takim celovitim pristopom za oba instrumenta se zagotovi čim manjše upravno breme.
5. NADZOR TRGA
V skladu z revidirano direktivo o trgih finančnih instrumentov* (MiFID2) so pravice do emisije od 3. januarja 2018 razvrščene kot finančni instrumenti. To pomeni, da se bodo pravila, ki se uporabljajo za tradicionalne finančne trge (tiste, ki vključujejo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na ogljik na glavnih platformah ali na prostem trgu (OTC)), uporabljala tudi za promptni segment sekundarnega trga ogljika (transakcije s pravicami do emisije za takojšnjo dostavo na sekundarnem trgu). S tem se bo ta segment z vidika preglednosti, zaščite vlagateljev in celovitosti obravnaval enakopravno s trgom izvedenih finančnih instrumentov. Nadzor primarnega trga še naprej ureja uredba o prodaji na dražbi, razen vprašanj v zvezi z zlorabo trga.
Na podlagi navzkrižnih sklicevanj na opredelitve finančnih instrumentov v svežnju MiFID2 se uporabljajo tudi drugi zakonodajni akti o finančnih trgih. To zlasti velja za uredbo o zlorabi trga**, ki zajema transakcije in ravnanje v zvezi s pravicami do emisije na primarnih in sekundarnih trgih. Podobno bo navzkrižno sklicevanje na sveženj MiFID2 v direktivi o preprečevanju pranja denarja*** sprožilo obvezno skrbno preverjanje strank pri trgovcih z ogljikom, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi direktive o trgih finančnih instrumentov, za njihove stranke na sekundarnem promptnem trgu pravic do emisij****.
* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU.
** Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES.
*** Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES.
**** Skrbno preverjanje strank je že obvezno na primarnem in sekundarnem trgu izvedenih finančnih instrumentov na pravice do emisije.
Po reformi EU ETS za četrto fazo so se trgu znova pridružili številni udeleženci, kot so pomembni finančni akterji in posredniki. Število udeležencev, ki so upravičeni do licitiranja na dražbah na skupnem dražbenem sistemu, se je povečalo s 73 (januarja 2018) na 79 (decembra 2018). Velika večina udeležencev je bila upravljavcev (73 %), preostali pa so bili investicijska podjetja in kreditne institucije (19 %) ter osebe, izvzete iz zahtev MiFID (8 %). Za primerjavo, leta 2012, ko so se začele dražbe, je bilo 42 udeležencev upravičenih do licitiranja, od tega jih je bilo 67 % upravljavcev, 26 % investicijskih podjetij in kreditnih institucij, 7 % pa nefinančnih posrednikov
.
V skladu z veljavnimi pravili o zlorabi trga so pristojni nacionalni organi
odgovorni za spremljanje trga, in to v zvezi z dražbami in sekundarnim trgom. Njihove ukrepe na evropski ravni usklajuje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), tako kot velja za druge finančne instrumente.
Pristojni nacionalni organi so pooblaščeni za naložitev popravnih ukrepov ali sankcij, ko ugotovijo, da zadevno ravnanje pomeni zlorabo trga. Da bi lahko opravljali svojo nalogo spremljanja trga, so z zakonodajo o finančnih trgih določene številne zahteve za poročanje in preglednost, ki se uporabljajo za mesta trgovanja in investicijska podjetja. Na podlagi zahtev za poročanje morajo mesta trgovanja in investicijska podjetja pristojnim organom sporočiti podrobne podatke o transakcijah s pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančni instrumenti, ki se izvedejo na mestih trgovanja in na prostem trgu (OTC)
. V skladu z zahtevami za poročanje morajo mesta trgovanja in investicijska podjetja pristojnim organom predložiti tudi podatke o pozicijah v zvezi s pravicami do emisije
. Na podlagi zahtev za preglednost mesta trgovanja in investicijska podjetja objavijo podatke o trgovanju in zbirne tedenske podatke o pozicijah
.
5.1 Pravna narava pravic do emisije in njihova fiskalna obravnava
Pravna narava pravic do emisije in njihova fiskalna obravnava se razlikujeta med državami, saj ta vidika nista opredeljena v direktivi o EU ETS. Države morajo vsako leto v okviru poročil iz člena 21 poročati o nacionalnih ureditvah v zvezi s pravno naravo pravic in njihovo fiskalno obravnavo. Veljavni regulativni okvir kljub neusklajenosti na tem področju zagotavlja potrebno pravno podporo za zrel, pregleden in likviden trg ogljika, hkrati pa tudi njegovo stabilnost in celovitost.
Komisija je julija 2019 na podlagi priporočila Evropskega računskega sodišča objavila študijo o pravni naravi pravic. V študiji, ki jo je opravil neodvisen svetovalec, niso bile ugotovljene praktične težave, povezane z neobstojem opredelitve pravne narave pravic. Sklenjeno je bilo, da usklajena opredelitev ne bi niti zagotovila večje pravne varnosti niti ne bi nujno vplivala na likvidnost trga ogljika. Čeprav v študiji niso bila oblikovana priporočila zakonodajnih pobud, je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba upravljavcem zaradi razvrstitve pravic med finančne instrumente v skladu z MiFID2
zagotoviti informacije, nasvete, usposabljanje in krepitev zmogljivosti.
Kar zadeva fiskalno obravnavo pravic, tri države poročajo, da se ob izdaji pravic do emisije obračuna davek na dodano vrednost (DDV). Nasprotno pa obveznost za DDV v 27 sodelujočih državah nastane pri transakciji pravic do emisij na sekundarnem trgu. Večina držav poroča o uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za domače transakcije, ki vključujejo pravice do emisije. Pri odstopanju z obrnjeno davčno obveznostjo se odgovornost za plačilo DDV s prodajalca prenese na kupca blaga ali storitve, kar pomeni učinkovito zaščito pred goljufijami na področju DDV. Novembra 2018 je bila možnost, da države članice uporabijo odstopanje, podaljšana do 30. junija 2022. Države članice se spodbuja, naj še naprej uporabljajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti, da bi zagotovile nenehno ustrezno zaščito za trg ogljika.
6. SPREMLJANJE IN PREVERJANJE EMISIJ TER POROČANJE O NJIH
Zahteve EU ETS glede spremljanja, poročanja, preverjanja in akreditacije so usklajene v okviru uredbe o spremljanju in poročanju (MRR)* ter uredbe o preverjanju in akreditaciji (AVR)**.
Sistem spremljanja v okviru EU ETS je zasnovan kot pristop „gradnikov“, ki upravljavcem omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti, da lahko zagotavljajo stroškovno učinkovitost, hkrati pa se z njim dosega tudi visoka zanesljivost podatkov o emisijah, ki se spremljajo. Pri tem je dovoljenih več metod spremljanja („na podlagi izračuna“ ali „na podlagi meritev“, izjemoma pa so dovoljeni tudi „nadomestni pristopi“). Za posamezne dele naprave se lahko uporabijo tudi kombinacije metod. Za operaterje zrakoplovov so izvedljivi samo pristopi na podlagi izračuna, pri čemer je poraba goriva osrednji parameter, ki ga je treba določiti za lete, vključene v EU ETS. Poljubno izbiro metod spremljanja in časovne spremembe preprečuje zahteva, da morajo imeti upravljavci naprav in operaterji zrakoplovov načrt za spremljanje, ki ga na podlagi uredbe o spremljanju in poročanju odobri pristojni organ.
Z uredbo o preverjanju in akreditaciji za tretjo fazo in obdobje po njej se uvaja usklajen pristop k akreditaciji preveriteljev na ravni EU. Preveritelje, ki so pravne osebe ali pravni subjekti, mora akreditirati nacionalni akreditacijski organ, da lahko opravljajo preverjanja v skladu z uredbo o preverjanju in akreditaciji. S tem enotnim sistemom za akreditiranje lahko preveritelji svoje dejavnosti zaradi medsebojnega priznavanja opravljajo v vseh sodelujočih državah ter tako v celoti izkoristijo notranji trg in pomagajo zagotoviti zadostno splošno razpoložljivost preveriteljev.
* Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).
** Uredba Komisije (EU) št. 600/2012 z dne 21. junija 2012 o preverjanju poročil o emisijah toplogrednih plinov in poročil o tonskih kilometrih ter o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 1).
6.1 Splošni razvoj
Izkušnje z izvajanjem uredbe o spremljanju in poročanju ter uredbe o preverjanju in akreditaciji kažejo, da je treba pravila dodatno izboljšati, pojasniti in poenostaviti, da bi se dodatno spodbujala uskladitev, zmanjšalo upravno breme za upravljavce in sodelujoče države ter dodatno izboljšala učinkovitost sistema.
Od februarja 2017 so bila s sodelujočimi državami opravljena posvetovanja, da bi se uredbi posodobili v okviru priprav na četrto fazo EU ETS ter izboljšal in poenostavil postopek spremljanja, poročanja, preverjanja in akreditacije. Prva tovrstna posodobitev je bila izvedena leta 2018. Revidirani različici uredbe o spremljanju in poročanju
ter uredbe o preverjanju in akreditaciji
sta se začeli uporabljati 1. januarja 2019, da bi se vzpostavila sistem preverjanja za zbiranje podatkov o brezplačni dodelitvi leta 2019 ter posodobljen sistem spremljanja, poročanja, preverjanja in akreditacije pred začetkom zbiranja podatkov za CORSIA (glej poglavje 4). Poleg tega se izvajajo dodatno delo in posvetovanja, da bi se postopek revizije spremljanja, poročanja, preverjanja in akreditacije končal dovolj zgodaj pred začetkom četrte faze.
Učinkovitost sistema za zagotavljanje skladnosti se je izboljšala, saj uredba o spremljanju in poročanju državam omogoča uvedbo obveznega elektronskega poročanja. Leta 2019 je 17 sodelujočih držav poročalo o uporabi elektronskih predlog ali posebnih oblik datotek za načrte za spremljanje, poročila o emisijah, poročila o preverjanju in/ali poročila o izboljšavah na podlagi minimalnih zahtev, ki jih je določila Komisija. Trinajst sodelujočih držav je poročalo, da uporabljajo neko obliko avtomatiziranega informacijskega sistema za poročanje v okviru EU ETS.
6.2 Uporabljena metodologija spremljanja
Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2019, večina naprav uporablja metodologijo na podlagi izračuna
. Le za 182 naprav (1,7 %) v 23 državah je bilo sporočeno, da uporabljajo sisteme za neprekinjeno merjenje emisij, pri čemer jih je največ v Nemčiji, Franciji in na Češkem. Medtem ko je število držav enako kot lani, se je skupno število naprav, ki uporabljajo ta pristop, povečalo za tri.
O uporabi nadomestnega pristopa je poročalo le 11 držav za 38 naprav in približno 2,6 milijona ton ekvivalenta CO2 (leto prej pa 3,4 milijona ton ekvivalenta CO2). Ena naprava na Nizozemskem obsega 31 % skupnih emisij, sporočenih v zvezi z metodologijo nadomestnega pristopa.
Privzete najnižje stopnje
iz uredbe o spremljanju in poročanju upošteva velika večina naprav. V skladu s poročili je le 97 naprav kategorije C (v primerjavi s 106 lani), tj. 13,4 % vseh naprav, pri najmanj enem parametru odstopalo od zahteve po uporabi najvišjih stopenj za glavne tokove vira. Ta odstopanja so dovoljena le, če upravljavec dokaže, da najvišja stopnja tehnično ni izvedljiva, ali če mu ta povzroči nerazumno visoke stroške. Ko ti pogoji ne veljajo več, mora upravljavec ustrezno izboljšati sistem za spremljanje. Leta 2013 16 % naprav kategorije C tako ali drugače ni dosegalo najvišjih stopenj. Zato je od začetka tretje faze mogoče opaziti izboljšanje skladnosti naprav kategorije C z najvišjimi stopnjami.
Podobno je v poročilih iz 22 sodelujočih držav navedeno, da je na splošno za 19 % naprav kategorije B dovoljeno kakšno odstopanje od privzetih zahtev iz uredbe o spremljanju in poročanju (v primerjavi z 21 % v predhodnem letu in 22 % v letu pred tem), kar dokazuje, da se skladnost z najvišjimi stopnjami stalno izboljšuje.
6.3 Preverjanje, ki ga izvajajo akreditirani preveritelji
V poročilih iz člena 21 skupno število preveriteljev ni navedeno. Vendar Evropsko združenje za akreditacijo (EA) zagotavlja centralno povezavo z zadevnimi nacionalnimi akreditacijskimi organi in njihovimi seznami akreditiranih preveriteljev v okviru sistema EU ETS
.
Vzajemno priznavanje preveriteljev med sodelujočimi državami uspešno deluje; 24 držav je poročalo, da na njihovem ozemlju deluje vsaj en tuji preveritelj.
Ugotovljeno je bilo, da je stopnja skladnosti preveriteljev z uredbo o preverjanju in akreditaciji visoka. Poljska je poročala o začasnem odvzemu akreditacije enega preveritelja, medtem ko nobena država za leto 2018 ni poročala o preklicu akreditacije. Leta 2017 so bili sporočeni en začasni odvzem in trije preklici. Nemčija, Francija in Poljska so poročale o zmanjšanju obsega akreditacije dveh, enega oziroma treh preveriteljev za leto 2018, medtem ko je bilo leta 2017 sporočeno zmanjšanje obsega v zvezi z dvema preveriteljema iz Poljske.
To leto je o prejetih pritožbah v zvezi s preveritelji poročalo deset držav (ena več kot lani). Vendar je skupno število pritožb (71) manjše za 14 %. Sporočeno je bilo, da je bilo 93 % prejetih pritožb rešenih (lani je bil ta delež 95-odstoten). O ugotovljenih neskladnostih preveriteljev je v okviru izmenjave informacij med nacionalnimi akreditacijskimi organi in pristojnimi organi poročalo deset držav (lani 12).
7. PREGLED UPRAVNIH UREDITEV
Države, ki sodelujejo v EU ETS, uporabljajo različne pristope glede pristojnih organov, odgovornih za izvajanje EU ETS. V nekaterih državah je vključenih več lokalnih organov, druge pa imajo veliko bolj centraliziran pristop.
Glede na informacije, ki so bile leta 2019 predložene v skladu s členom 21, je pri izvajanju EU ETS v posamezni državi v povprečju sodelovalo pet pristojnih organov
. V zvezi z usklajevanjem med organi so države poročale o različnih orodjih, med drugim o zakonodajnih instrumentih za centralno upravljanje načrtov za spremljanje (14 držav), zavezujočih navodilih in smernicah, ki jih osrednji pristojni organ zagotavlja lokalnim organom (10 držav), ter rednih delovnih skupinah ali srečanjih organov (15 držav). Sedem držav je navedlo, da nimajo nobenih takih orodij.
Kar zadeva upravne pristojbine, zaračunane v zvezi z izdajo dovoljenj in odobritvijo načrtov za spremljanje, je leta 2019 13 držav (ena manj kot lani) poročalo, da jih upravljavcem naprav ne zaračunavajo (Ciper, Nemčija, Estonija, Grčija, Irska, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Švedska in Slovaška). Tako kot lani operaterji zrakoplovov ne plačujejo pristojbin v 15 državah (Belgija, Ciper, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Grčija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Švedska in Slovaška). Pristojbine so v posameznih državah in za posamezno vrsto storitve zelo različne, pri čemer segajo od 5 EUR do 6 913,31 EUR za izdajo dovoljenja in odobritev načrta za spremljanje v zvezi z napravami ter od 5 EUR do 2 400 EUR za isto storitev za operaterje zrakoplovov.
Na splošno je upravna organizacija ETS v sodelujočih državah večinoma učinkovita. Še naprej bi bilo treba krepiti in spodbujati komunikacijo in izmenjavo dobrih praks, tudi v okviru dejavnosti foruma za skladnost EU ETS in letne konference o skladnosti EU ETS.
8. SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE
Direktiva o EU ETS določa kazen za presežne emisije, ki znaša 100 EUR (indeksirano) za vsako izpuščeno tono CO2, za katero pravice niso bile predane pravočasno. Druge kazni, ki se uporabljajo za kršitve pri izvajanju EU ETS, so v skladu z nacionalnimi določbami, ki jih določi zadevna država.
Stopnja skladnosti z EU ETS je zelo visoka: vsako leto je približno 99 % emisij pravočasno pokritih s potrebnim številom pravic. Leta 2018 manj kot 0,5 % naprav, ki so poročale o emisijah, do roka 30. aprila 2019 ni predalo pravic, ki pokrivajo vse njihove emisije. V letalskem sektorju so zahteve izpolnjevali operaterji zrakoplovov, ki povzročajo 99,1 % emisij iz letalstva, vključenih v EU ETS. Zahtev običajno niso izpolnjevali mali operaterji ali operaterji, ki so prenehali delovati leta 2018.
Pristojni organi še naprej izvajajo različne preglede skladnosti v zvezi z letnimi poročili o emisijah. Glede na informacije ki so bile leta 2019 predložene v skladu s členom 21, so vse sodelujoče države preverile popolnost letnih poročil o emisijah (100 % poročil razen Belgije, ki jih je preverila 31 %, Španije, ki jih je preverila 95 %, Francije, ki jih je preverila 99 %, in Švedske, ki jih je preverila 1 %). V poročilih je tudi navedeno, da države v povprečju preverijo skoraj 80 % poročil v zvezi s skladnostjo z načrti za spremljanje (vse države razen Hrvaške) in približno 75 % poročil v zvezi s podatki o dodelitvi (vse države razen Finske, Hrvaške, Malte, Norveške in Švedske). Štiriindvajset držav je poročalo, da izvedejo tudi navzkrižne preglede glede na druge podatke.
Pristojni organi v 12 državah so izvedli previdne ocene v zvezi z manjkajočimi podatki v primeru 57 naprav (približno 0,5 % vseh naprav), podobno kot leta 2017, ko je število naprav znašalo 52 (0,5 %), in leta 2016, ko je znašalo 57 (0,5 %). Sporočena količina zadevnih emisij za leto 2018 je znašala 11,2 milijona ton CO2 (leta 2017 2,8 milijona ton CO2), kar je približno 0,7 % vseh emisij (v primerjavi z 0,2 % leta 2017). Najpogostejši razlog za previdne ocene je bil, da poročilo o emisijah ni bilo predloženo do 31. marca ali da poročila o emisijah niso bila popolnoma v skladu z zahtevami iz uredbe o spremljanju in poročanju ali uredbe o preverjanju in akreditaciji.
Previdne ocene v zvezi z manjkajočimi podatki za letalstvo je sporočilo sedem držav v zvezi z 31 operaterji zrakoplovov (4,7 % vseh) in 4,7 % emisij iz letalstva.
Pomembni ostajajo tudi pregledi pristojnih organov, ker dopolnjujejo delo preveritelja. Leta 2018 so vse države potrdile, da v zvezi z napravami izvajajo nadaljnje preglede. Večina držav je poročala o podobnem pristopu v zvezi z operaterji zrakoplovov (vse razen Cipra, Estonije, Grčije, Italije in Lihtenštajna). Večina držav (vse razen Grčije, Italije, Luksemburga in Malte) je poročala, da so leta 2018 izvajale preglede naprav na kraju samem.
Za leto 2018 je o naložitvi kazni za presežne emisije poročalo deset držav v zvezi s 36 napravami (Bolgarija 1, Češka 2, Francija 1, Irska 2, Italija 5, Nizozemska 1, Poljska 2, Portugalska 7, Romunija 4 in Združeno kraljestvo 11). V zvezi z letalstvom so države o kaznih za presežne emisije poročale za 26 operaterjev zrakoplovov (Nemčija 2, Francija 1, Italija 9, Litva 1, Nizozemska 1, Portugalska 8, Slovenija 1 in Združeno kraljestvo 3).
Dvanajst držav je potrdilo naložitev kazni (poleg kazni za presežne emisije) v letu 2018. Poročil o zapornih kaznih ni bilo, izrečene pa so bile denarne kazni, uradni opomini in zadnja opozorilna pisma za 36 upravljavcev naprav in 26 operaterjev zrakoplovov v skupnem znesku 5,4 milijona EUR.
Najpogosteje sporočene kršitve za leto 2018 so bile neobstoj ustrezno odobrenega načrta za spremljanje (9 primerov), delovanje brez dovoljenja (8 primerov), neizpolnjevanje pogojev dovoljenja (6 primerov) ter nepredložitev potrjenih letnih poročil o emisijah do roka (5 primerov).
Kot je bilo sporočeno lani, se je na začetku leta 2018 začelo peto ocenjevanje ciklusa skladnosti z EU ETS, da bi se opredelile težave pri skladnosti z EU ETS na ravni sodelujočih držav ter tem državam zagotovila podpora pri izboljšanju izvajanja EU ETS. Ocenjevanje se bo končalo proti koncu leta 2019.
9. ZAKLJUČKI IN OBETI
Leta 2018 je bil dosežen precejšen napredek pri sprejemanju izvedbenih določb za četrto fazo EU ETS. V preteklem letu so bile sprejete določbe v zvezi s selitvijo virov CO2, brezplačno dodelitvijo, prodajo na dražbi, ustanovitvijo sklada za inovacije ter spremljanjem, poročanjem in preverjanjem. Delo za dokončanje preostalih pravil o izvajanju se hitro izvaja, predvidoma pa bodo ta pravila sprejeta pred začetkom novega obdobja trgovanja januarja 2021.
Med letom je bilo ugotovljeno tudi precejšnje zmanjšanje emisij iz naprav, vključenih v EU ETS. Zmanjšanje, ki je bilo v primerjavi z letom 2017 4,1-odstotno, je temeljilo predvsem na proizvodnji električne energije in toplote, medtem ko so se emisije iz industrije le nekoliko zmanjšale. Vendar so se preverjene emisije iz letalstva leta 2018 še naprej povečevale in se v primerjavi z letom 2017 povečale za 3,9 %.
Zakonodajne spremembe, dogovorjene v zadnjih letih za obravnavo presežka pravic, še naprej prinašajo rezultate. Leta 2019 je bil tretjič objavljen kazalnik presežka v rezervi za stabilnost trga, ki je skupaj s kazalnikom iz leta 2017 povzročil zmanjšanje količin pravic za prodajo na dražbi za skoraj 40 % oziroma skoraj 397 milijonov pravic v letu 2019. Zato bo leta 2019 na dražbi prodanih približno 30 % manj pravic kot leta 2018.
Pozitivni razvoj na teh področjih je okrepil zaupanje udeležencev na trgu in je še naprej krepil signal glede cene ogljika. Zaradi višje cene pravic do emisije so se skupni prihodki od prodaje na dražbi, ki so jih ustvarile države članice, precej povečali, in sicer so bili leta 2018 skupni prihodki več kot dvakrat večji od prihodkov, ustvarjenih leta 2017.
Stopnja skladnosti EU ETS je bila tudi leta 2018 zelo visoka in je presegala 99 % za nepremične naprave in operaterje zrakoplovov. Arhitektura EU ETS je ostala zanesljiva, upravna organizacija po vseh državah članicah pa se je izkazala za učinkovito.
Komisija bo še naprej spremljala evropski trg ogljika in naslednje poročilo pripravila proti koncu leta 2020.
PRILOGA
Dodatek 1
Preglednica 1.1: Število brezplačnih pravic, dodeljenih za modernizacijo elektroenergetskega sektorja
|
Število brezplačnih pravic, ki so jih države članice zahtevale v skladu s členom 10c
|
Država članica
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
BG
|
11 009 416
|
9 779 243
|
8 259 680
|
6 593 238
|
3 812 436
|
2 471 297
|
CY
|
2 519 077
|
2 195 195
|
1 907 302
|
1 583 420
|
1 259 538
|
935 657
|
CZ
|
25 285 353
|
22 383 398
|
20 623 005
|
15 831 329
|
11 681 994
|
7 661 840
|
EE
|
5 135 166
|
4 401 568
|
3 667 975
|
2 934 380
|
2 055 614
|
38 939
|
HU
|
7 047 255
|
n. p.
|
n. p.
|
n. p.
|
n. p.
|
n. p.
|
LT
|
322 449
|
297 113
|
269 475
|
237 230
|
200 379
|
158 922
|
PL
|
65 992 703
|
52 920 889
|
43 594 320
|
31 621 148
|
21 752 908
|
31 942 281
|
RO
|
15 748 011
|
8 591 461
|
9 210 797
|
7 189 961
|
6 222 255
|
3 778 439
|
Skupaj
|
133 059 430
|
100 568 867
|
87 532 554
|
65 990 706
|
46 985 124
|
46 987 375
|
Vir: GD za podnebno politiko.
Preglednica 1.2: Največje letno število brezplačnih pravic v okviru odstopanja od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote
Država članica
|
Največje letno število pravic
|
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
Skupaj
|
BG
|
13 542 000
|
11 607 428
|
9 672 857
|
7 738 286
|
5 803 714
|
3 869 143
|
1 934 571
|
54 167 999
|
CY
|
2 519 077
|
2 195 195
|
1 907 302
|
1 583 420
|
1 259 538
|
935 657
|
575 789
|
10 975 978
|
CZ
|
26 916 667
|
23 071 429
|
19 226 191
|
15 380 953
|
11 535 714
|
7 690 476
|
3 845 238
|
107 666 668
|
EE
|
5 288 827
|
4 533 280
|
3 777 733
|
3 022 187
|
2 266 640
|
1 511 093
|
755 547
|
21 155 307
|
HU
|
7 047 255
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
7 047 255
|
LT
|
582 373
|
536 615
|
486 698
|
428 460
|
361 903
|
287 027
|
170 552
|
2 853 628
|
PL
|
77 816 756
|
72 258 416
|
66 700 076
|
60 030 069
|
52 248 393
|
43 355 049
|
32 238 370
|
404 647 129
|
RO
|
17 852 479
|
15 302 125
|
12 751 771
|
10 201 417
|
7 651 063
|
5 100 708
|
2 550 354
|
71 409 917
|
Skupaj
|
151 565 434
|
129 504 488
|
114 522 628
|
98 384 792
|
81 126 965
|
62 749 153
|
42 070 421
|
679 923 881
|
Vir: GD za podnebno politiko.
Preglednica 1.3: Število neuporabljenih brezplačnih pravic v okviru odstopanja od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote, ki so bile prodane na dražbi ali so predvidene za prodajo na dražbi v obdobju 2013–2020
Neuporabljene pravice iz člena 10c, prodane na dražbi
|
Država članica
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
2020
|
BG
|
5 444 169
|
1 461 360
|
920 823
|
604 908
|
1 386 372
|
0
|
CY
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
CZ
|
0
|
90 694
|
77 741
|
66 740
|
54 550
|
80 295
|
EE
|
0
|
188 682
|
134 897
|
1 767 499
|
761 088
|
50 026
|
LT
|
259 924
|
0
|
456 725
|
191 229
|
161 522
|
128 105
|
PL
|
1 196
|
0
|
7 491
|
0
|
55 800 000
|
49 520 000
|
RO
|
2 104 468
|
6 710 664
|
3 540 974
|
3 011 456
|
0
|
0
|
HU
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
Vir: GD za podnebno politiko.
Dodatek 2
Slika 2.1: Število ponudnikov na dražbah splošnih pravic od leta 2013 do 30. junija 2019
Vir: EEX
. Število ponudnikov.
Preglednica 2.1: Prihodki, ki so jih države članice ustvarile s prodajo na dražbi v obdobju 2012–2018
Prihodki od prodaje pravic do emisije na dražbi v obdobju 2012–2018 (v milijonih EUR)
|
|
2012
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
|
Splošne (zgodnje dražbe)
|
Za letalstvo (zgodnje dražbe)
|
Splošne
|
Za letalstvo
|
Splošne
|
Za letalstvo
|
Splošne
|
Za letalstvo
|
Splošne
|
Za letalstvo
|
Splošne
|
Za letalstvo
|
Splošne
|
Za letalstvo
|
AT
|
11,05
|
0,00
|
55,75
|
0,00
|
52,17
|
1,18
|
76,24
|
2,36
|
58,81
|
0,65
|
78,74
|
0,69
|
208,20
|
2,16
|
BE
|
0,00
|
0,00
|
114,99
|
0,00
|
95,03
|
2,05
|
138,96
|
2,69
|
107,14
|
0,74
|
143,52
|
0,79
|
379,00
|
2,47
|
BG
|
22,14
|
0,00
|
52,63
|
0,00
|
36,19
|
0,22
|
120,91
|
0,91
|
85,08
|
0,25
|
130,15
|
0,27
|
367,34
|
0,83
|
CY
|
1,58
|
0,00
|
0,35
|
0,00
|
0,43
|
0,30
|
0,00
|
1,42
|
0,00
|
0,39
|
6,15
|
0,41
|
24,66
|
1,30
|
HR
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
86,40
|
0,49
|
20,09
|
0,16
|
26,97
|
0,18
|
70,96
|
0,55
|
CZ
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
55,24
|
0,47
|
110,30
|
1,20
|
117,63
|
0,33
|
199,43
|
0,35
|
583,33
|
1,10
|
DE
|
166,18
|
17,52
|
791,25
|
0,00
|
749,97
|
0,00
|
1 093,31
|
16,87
|
845,74
|
4,65
|
1 141,74
|
5,07
|
2 565,34
|
16,31
|
DK
|
1,07
|
0,00
|
56,06
|
0,00
|
46,93
|
1,16
|
68,64
|
2,71
|
52,93
|
0,74
|
70,93
|
0,79
|
187,32
|
2,48
|
EE
|
0,00
|
0,00
|
18,07
|
0,00
|
7,41
|
0,04
|
21,13
|
0,15
|
23,57
|
0,04
|
39,31
|
0,05
|
139,89
|
0,14
|
EL
|
14,84
|
0,00
|
147,64
|
0,00
|
129,97
|
1,10
|
190,17
|
4,99
|
146,68
|
1,37
|
196,57
|
1,46
|
518,96
|
4,57
|
ES
|
68,53
|
0,00
|
346,11
|
0,00
|
323,53
|
6,56
|
473,20
|
16,32
|
364,97
|
4,48
|
488,78
|
4,77
|
1 291,07
|
14,97
|
FI
|
13,28
|
0,00
|
66,97
|
0,00
|
62,68
|
0,81
|
91,64
|
2,13
|
70,63
|
0,58
|
94,64
|
0,62
|
249,84
|
1,96
|
FR
|
43,46
|
0,00
|
219,25
|
0,00
|
205,29
|
10,05
|
299,94
|
12,18
|
231,34
|
3,35
|
309,85
|
3,55
|
818,40
|
11,16
|
HU
|
3,99
|
0,00
|
34,59
|
0,00
|
56,21
|
0,29
|
82,28
|
0,99
|
63,43
|
0,27
|
84,94
|
0,29
|
224,48
|
0,91
|
IE
|
0,00
|
0,00
|
41,68
|
0,00
|
35,11
|
0,87
|
51,32
|
2,15
|
39,54
|
0,59
|
52,93
|
0,63
|
140,10
|
1,97
|
IT
|
76,50
|
0,00
|
385,98
|
0,00
|
361,25
|
5,24
|
528,00
|
14,41
|
407,23
|
3,96
|
545,44
|
4,21
|
1 440,10
|
13,22
|
LT
|
3,29
|
0,00
|
19,98
|
0,00
|
17,28
|
0,06
|
28,13
|
0,29
|
20,76
|
0,08
|
31,43
|
0,09
|
80,11
|
0,25
|
LU
|
0,74
|
0,00
|
4,97
|
0,00
|
4,52
|
0,63
|
6,62
|
0,22
|
5,08
|
0,06
|
6,81
|
0,07
|
18,09
|
0,20
|
LV
|
2,13
|
0,00
|
10,79
|
0,00
|
10,08
|
0,14
|
14,76
|
0,53
|
11,36
|
0,15
|
15,24
|
0,15
|
40,20
|
0,49
|
MT
|
0,27
|
0,00
|
4,47
|
0,00
|
3,81
|
0,10
|
5,62
|
0,57
|
4,30
|
0,16
|
5,78
|
0,17
|
15,19
|
0,52
|
NE
|
25,61
|
0,00
|
134,24
|
0,00
|
125,63
|
5,47
|
183,57
|
3,68
|
141,59
|
1,01
|
189,63
|
1,07
|
500,84
|
3,37
|
PL
|
0,00
|
0,00
|
244,02
|
0,00
|
78,01
|
0,00
|
129,84
|
2,98
|
135,57
|
0,58
|
505,31
|
0,69
|
1 209,98
|
1,59
|
PT
|
10,65
|
0,00
|
72,78
|
0,00
|
65,82
|
1,27
|
96,32
|
2,89
|
74,29
|
0,79
|
99,50
|
0,85
|
262,96
|
2,65
|
RO
|
39,71
|
0,00
|
122,74
|
0,00
|
97,57
|
0,32
|
193,62
|
1,60
|
193,56
|
0,44
|
260,29
|
0,47
|
717,64
|
1,45
|
SE
|
7,07
|
0,00
|
35,67
|
0,00
|
33,34
|
1,02
|
48,79
|
3,63
|
37,61
|
1,00
|
50,45
|
1,06
|
132,98
|
3,34
|
SI
|
3,51
|
0,00
|
17,74
|
0,00
|
16,59
|
0,05
|
24,28
|
0,14
|
18,70
|
0,04
|
25,05
|
0,04
|
66,19
|
0,12
|
SK
|
12,19
|
0,00
|
61,70
|
0,00
|
57,59
|
0,04
|
84,31
|
0,20
|
64,99
|
0,06
|
87,01
|
0,06
|
229,74
|
0,18
|
UK
|
75,74
|
0,00
|
409,63
|
0,00
|
387,42
|
14,08
|
567,72
|
18,54
|
418,96
|
5,37
|
604,02
|
5,30
|
1 607,32
|
0,00
|
SKUPAJ
|
603,52
|
17,53
|
3 550,73
|
0,00
|
3 115,11
|
53,53
|
4 815,97
|
117,26
|
3 761,57
|
32,28
|
5 490,60
|
34,14
|
14 090,23
|
90,27
|
Dodatek 3
Preglednica 3.1: Povzetek zamenjave mednarodnih dobropisov do konca junija 2019
Mednarodni dobropisi, zamenjani do konca junija 2019
|
V milijonih
|
V odstotkih
|
Mednarodni dobropisi, zamenjani do konca junija 2019
|
V milijonih
|
V odstotkih
|
CER
|
261,42
|
57,65 %
|
ERU
|
192,07
|
42,35 %
|
Kitajska
|
195,20
|
74,67
|
Ukrajina
|
147,69
|
76,89 %
|
Indija
|
17,27
|
6,61
|
Rusija
|
32,06
|
16,69 %
|
Uzbekistan
|
9,89
|
3,79
|
Poljska
|
2,82
|
1,46 %
|
Brazilija
|
5,43
|
2,08
|
Nemčija
|
1,65
|
0,85 %
|
Čile
|
3,16
|
1,21
|
Francija
|
1,24
|
0,64 %
|
Koreja
|
2,93
|
1,12
|
Bolgarija
|
0,50
|
0,26 %
|
Mehika
|
2,89
|
1,10
|
Drugi
|
6,11
|
3,21 %
|
Drugi
|
24,65
|
9,43
|
|
|
|
CER in ERU skupaj
|
453,49
|
100 %
|
|
|
|
Vir: EUTL
Preglednica 3.2: Povzetek zamenjave mednarodnih dobropisov do konca junija 2019 glede na vrsto naprave
Mednarodni dobropisi, ki so jih do konca junija 2019 zamenjali:
|
CER
v milijonih
|
ERU
v milijonih
|
Premične naprave
|
256,46
|
191,25
|
Operaterji zrakoplovov
|
4,96
|
0,82
|
SKUPAJ
|
261,42
|
192,07
|
Vir: EUTL
Dodatek 4
Preglednica 4.1: Elementi ponudbe in povpraševanja v okviru ETS
Element
|
Ponudba ali povpraševanje?
|
Objava
|
Posodobitev in negotovosti
|
Skupna količina shranjenih pravic iz druge faze
|
Ponudba
|
Poročilo o trgu ogljika
|
Posodobitev ni predvidena, saj se je druga faza končala. Končna številka.
|
Zgodnje dražbe v tretji fazi
|
Ponudba
|
Spletno mesto GD za podnebno politiko, spletni mesti EEX in ICE
|
Niso del skupne količine shranjenih pravic iz druge faze. Končne številke.
|
Pravice za NER300
|
Ponudba
|
Spletno mesto EIB
|
V obdobju 2012–2014 je bilo monetiziranih 300 milijonov pravic. Končne številke.
|
Dražbe pravic za letalstvo
|
Ponudba
|
Spletno mesto GD za podnebno politiko, spletni mesti EEX in ICE
|
Ne. Prilagoditve se kažejo v količinah za naslednje leto.
Dražbe pravic iz let 2013 in 2014 so potekale leta 2015.
|
Dražbe v tretji fazi
|
Ponudba
|
Spletno mesto GD za podnebno politiko, spletni mesti EEX in ICE
|
Ne. Številka ne bo revidirana. Vendar se lahko pravice, ki niso bile ponujene na dražbah (npr. zaradi zamud pri začetku prodaje na dražbi za nekatere države članice, npr. države Efte, ki so del EGP), prodajo na dražbi v naslednjih letih.
|
Brezplačna dodelitev (NIU)
|
Ponudba
|
Evidenca transakcij Evropske unije, preglednice
|
Te številke se posodabljajo vse leto.
– Države članice lahko pozno predložijo informacije za prejšnja leta ali pa je lahko dejanska dodelitev manjša od prvotno predvidene količine.
Evidenca transakcij Evropske unije zagotavlja točno stanje dejanske dodelitve.
|
Brezplačna dodelitev (rezerva za nove udeležence)
|
Ponudba
|
Evidenca transakcij Evropske unije, preglednice
|
|
Brezplačna dodelitev
(letalstvo)
|
Ponudba
|
Evidenca transakcij Evropske unije, objava preglednic dodelitve v državah članicah
|
|
Brezplačna dodelitev
(člen 10c)
|
Ponudba
|
Evidenca transakcij Evropske unije, preglednica stanja
|
|
Emisije (nepremične naprave)
|
Povpraševanje
|
Evidenca transakcij Evropske unije, podatki o skladnosti
|
Podatki o skladnosti, ki so bili objavljeni 1. maja, kažejo emisije in predane pravice za naprave, ki izpolnjujejo obveznosti (tj. naprave, ki so poročale o vseh zadevnih letih).
|
Emisije (letalstvo)
|
Povpraševanje
|
|
Obveznosti operaterjev zrakoplovov za leti 2013 in 2014 so bile izpolnjene leta 2015.
|
Ukinjene pravice
|
Povpraševanje
|
|
Poročilo o trgu ogljika
|
Preglednica 4.2: Časovni razpored za objavo podatkov
Časovni načrt
|
Podatki
|
Obseg
|
1. januar–30. april leta x
|
Posodobitve brezplačne dodelitve proizvodnji električne energije in toplote (člen 10c)
|
Leto x – 1
|
1. april leta x
|
Preverjene emisije
Brezplačna dodelitev (člen 10a(5) – NIU)
|
Leto x – 1
|
1. maj leta x
|
Rok za izpolnitev zahtev: preverjene emisije in predane pravice
|
Leto x – 1
|
Maj/oktober leta x
|
Zamenjani mednarodni dobropisi
|
|
Zadnje četrtletje leta x
|
Poročilo o trgu ogljika
|
Leto x – 1
|
Januar/julij leta x
|
Stanje rezerve za nove udeležence – preglednica rezerve za nove udeležence
|
|
Ni objavljeno na ravni EU
|
Objava brezplačne dodelitve za letalstvo na ravni držav članic
|
|
Dodatek 5
Preglednica 5.1: Preverjene emisije toplogrednih plinov razen CO2 iz naprav glede na vrsto toplogrednega plina za obdobje 2013–2018 (v milijonih ton)
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
PFCs
|
0,40
|
0,74
|
0,58
|
0,64
|
0,47
|
0,60
|
N2O
|
2,47
|
5,49
|
5,32
|
4,62
|
4,96
|
4,11
|
Vir: EUTL
Dodatek 6
Preglednica 6.1: Odločbe Sodišča EU, pomembne za delovanje EU ETS v obdobju od julija 2018 do junija 2019
Številka zadeve
|
Zadevna zakonodaja
|
Stranke
|
Ozadje primera
|
Datum
|
Ugotovitev sodišča
|
Zadeva C-682/17
|
Direktiva 2003/87/ES,
Sklep 2011/278/EU
|
ExxonMobil Production Deutschland GmbH / Nemčija
|
Ali se naprava šteje za proizvajalca električne energije, če razen proizvodnje električne energije ne opravlja nobene druge dejavnosti iz Priloge I; če je odgovor pritrdilen, ali je naprava upravičena do brezplačne dodelitve?
|
20. 6. 2019
|
Sodišče je potrdilo dobesedno razlago opredelitve pojma „proizvajalec električne energije“ iz Direktive 2003/87/ES.
|
Zadeva T-330/18
|
Direktiva (EU) 2018/410, Uredba (EU) 2018/842, Uredba (EU) 2018/841
|
Carvalho in drugi / Parlament in Svet
|
37 fizičnih oseb je zahtevalo razglasitev ničnosti Direktive 2018/410, Uredbe (EU) 2018/842 in Uredbe (EU) 2018/841, pri čemer so trdile, da so predvidena zmanjšanja toplogrednih plinov nezadostna.
Evropski parlament in Svet EU sta zahtevala razglasitev nedopustnosti tožbe.
|
8. 5. 2019
|
Sodišče je tožbo zavrnilo kot v celoti nedopustno.
|
Zadeva C-561/18
|
Uredba Komisije (EU) št. 601/2012
|
Solvay Chemicals GmbH / Nemčija
|
– Ali Uredba (EU) št. 601/2012, ki določa, da se CO2, ki se ne prenese v smislu člena 49(1), šteje za emisijo naprave, ki ga je proizvedla, ne glede na to, ali je bil izpuščen v ozračje, ni veljavna in je v nasprotju s cilji Direktive 2003/87?
– Ali Uredba (EU) št. 601/2012, ki določa, da je treba CO2, ki se prenese iz naprave za proizvodnjo natrijevega karbonata v drugo napravo zaradi proizvodnje PCC, sistematično vključiti v emisije te naprave, ni veljavna in je v nasprotju s cilji Direktive 2003/87?
|
6. 2. 2019
|
Sodišče je drugi pododstavek člena 49(1) Uredbe (EU) št. 601/2012 in točko 20(B) Priloge IV k navedeni uredbi razglasilo za neveljavna v delu, v katerem se z njima v emisije naprave za proizvodnjo natrijevega karbonata sistematično vključi CO2, prenesen v drugo napravo zaradi proizvodnje oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), ne glede na to, ali je bil ta CO2 izpuščen v ozračje.
|
Dodatek 7
Preglednica 7.1: Stanje izvajanja četrte faze EU ETS
Ukrep
|
Namen
|
Vrsta zakonodajnega akta
|
Predvideno sprejetje
|
|
|
|
|
Seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, 2021–2030
|
Oblikovanje novega seznama sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, za četrto fazo EU ETS na podlagi meril za določitev sektorjev, izpostavljenih visokemu tveganju selitve virov CO2
|
Delegirani sklep Komisije
|
Sprejet 15. februarja 2019 in objavljen v Uradnem listu 8. maja 2019
|
Revizija pravil o brezplačni dodelitvi za obdobje 2021–2030
|
Revizija Sklepa Komisije 2011/278/EU o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev za njegovo prilagoditev novemu pravnemu okviru, določenemu za četrto fazo
|
Delegirana uredba Komisije
|
Sprejeta 19. decembra 2018 in objavljena v Uradnem listu 27. februarja 2019
|
Prilagoditev brezplačne dodelitve zaradi sprememb proizvodnje
|
Opredelitev ureditev za prilagoditev stopnje brezplačne dodelitve napravam na podlagi spremembe ravni obratovanja, če se raven v dveletnem obdobju v povprečju zniža ali poviša za več kot 15 %
|
Izvedbena uredba Komisije
|
2019
|
Posodobitev referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev za obdobje 2021–2025
|
Določitev posodobljenih referenčnih vrednosti za obdobje 2021–2025 na podlagi podatkov, ki so jih države članice predložile do 30. septembra 2019 za leti 2016 in 2017
|
Izvedbeni akt
|
2020
|
Ustanovitev sklada za inovacije
|
Določitev pravil o delovanju sklada za inovacije, vključno z izbirnim postopkom in merili za izbiro
|
Delegirana uredba Komisije
|
Sprejeta 26. februarja 2019 in objavljena v Uradnem listu 28. maja 2019
|
Ustanovitev sklada za modernizacijo
|
Določitev pravil za delovanje sklada za modernizacijo
|
Izvedbeni akt
|
2020
|
Revizija Uredbe (EU) št. 389/2013 (uredba o registru)
|
Določitev zahtev za register Unije za četrto fazo v obliki standardiziranih elektronskih podatkovnih zbirk, ki vsebujejo splošne podatkovne elemente, za sledenje izdaje, posesti, prenosa in ukinitve pravic ter za zagotavljanje dostopa javnosti in zaupnosti
|
Delegirana uredba Komisije
|
Sprejeta 12. marca 2019 in objavljena v Uradnem listu 2. julija 2019
|
Sprememba Uredbe (EU) št. 1031/2010 (uredba o prodaji na dražbi)
|
Omogočanje izvedbe dražbe prvih 50 milijonov pravic, pridobljenih iz rezerve za stabilnost trga, za sklad za inovacije leta 2020
|
Delegirana uredba Komisije
|
Sprejeta 30. oktobra 2018 in objavljena v Uradnem listu 4. januarja 2019
|
Revizija Uredbe (EU) št. 1031/2010 (uredba o prodaji na dražbi)
|
Revizija nekaterih vidikov postopka dražbe za izvedbo zahtev za četrto fazo, zlasti zato, da bi se omogočila izvedba dražbe pravic za sklad za inovacije in sklad za modernizacijo ter da bi se upoštevala uvrstitev pravic EU ETS med finančne instrumente na podlagi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID2).
|
Delegirani akt
|
2019
|
Revizija Uredbe (EU) št. 601/2012 o spremljanju in poročanju
|
Poenostavitev, izboljšanje in pojasnitev pravil o spremljanju in poročanju ter zmanjšanje upravnega bremena na podlagi izkušenj z izvajanjem tretje faze
|
Izvedbena uredba Komisije
|
Sprejeta 19. decembra 2018 in objavljena v Uradnem listu 31. decembra 2018
|
Revizija Uredbe (EU) št. 600/2012 o preverjanju in akreditaciji
|
Poenostavitev, izboljšanje in pojasnitev pravil o akreditaciji in preverjanju ter zmanjšanje upravnega bremena, kolikor je mogoče, na podlagi izkušenj z izvajanjem tretje faze
|
Izvedbena uredba Komisije
|
Sprejeta 19. decembra 2018 in objavljena v Uradnem listu 31. decembra 2018
|
Uredba o nadomestitvi Direktive 2003/87/ES glede CORSIA
|
Dopolnitev direktive o EU ETS v zvezi z ukrepi, ki jih sprejme Mednarodna organizacija civilnega letalstva za spremljanje in preverjanje emisij iz letalstva ter poročanje o njih za namene izvajanja CORSIA
|
Delegirana uredba Komisije
|
2019
|
Smernice za državno pomoč v okviru EU ETS za obdobje 2021–2030
|
Revizija smernic za državno pomoč v okviru EU ETS za četrto fazo, da bi se upoštevale nove določbe, uvedene z revidirano direktivo o EU ETS za ureditve nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij
|
Sporočilo Komisije
|
2020
|
Stanje
|
Načrtovano
|
Poteka
|
Končano
|
Dodatek 8
Preglednica 8.1: Prispevki držav članic v rezervo za stabilnost trga v letih 2019 in 2020
Država članica/država Efte,
ki je del EGP
|
Prispevki v MSR leta 2019
|
Znani prispevki v MSR leta 2020
|
Avstrija
|
5 935 748
|
3 957 699
|
Belgija
|
9 846 994
|
6 565 549
|
Bolgarija
|
8 292 720
|
5 529 227
|
Hrvaška
|
1 614 984
|
1 076 801
|
Ciper
|
932 844
|
621 980
|
Češka
|
15 406 858
|
10 272 626
|
Danska
|
5 340 750
|
3 560 981
|
Estonija
|
2 904 319
|
1 936 474
|
Finska
|
7 130 025
|
4 753 992
|
Francija
|
23 346 791
|
15 566 629
|
Nemčija
|
85 389 770
|
56 934 202
|
Grčija
|
12 684 492
|
8 457 470
|
Madžarska
|
5 115 708
|
3 410 933
|
Islandija
|
166 450
|
110 982
|
Irska
|
3 991 393
|
2 661 288
|
Italija
|
40 304 729
|
26 873 449
|
Latvija
|
865 501
|
577 079
|
Lihtenštajn
|
3 725
|
2 484
|
Litva
|
1 792 324
|
1 195 044
|
Luksemburg
|
467 394
|
311 638
|
Malta
|
354 798
|
236 564
|
Nizozemska
|
14 291 411
|
9 528 894
|
Norveška
|
3 314 570
|
2 210 012
|
Poljska
|
39 282 170
|
26 191 650
|
Portugalska
|
6 478 775
|
4 319 767
|
Romunija
|
14 941 290
|
9 962 205
|
Slovaška
|
4 752 513
|
3 168 770
|
Slovenija
|
1 577 714
|
1 051 951
|
Španija
|
32 660 234
|
21 776 430
|
Švedska
|
3 457 106
|
2 305 049
|
Združeno kraljestvo
|
44 480 623
|
29 657 753
|
Skupaj
|
397 124 723
|
264 785 572
|
Dodatek 9
Preglednica 9.1: Neporabljena sredstva NER300 na podlagi demonstracijskih projektov na področju energije InnovFin: podprti projekti
Ime projekta
|
Opis
|
Slika
|
WAVE ROLLER
|
Namen projekta Wave Roller je dokazati izvedljivost tehnologije energije valov v komercialnem obsegu s premostitvijo vrzeli med demonstracijsko napravo in komercialno izvedbo obalnega oscilacijskega pretvornika sunkov valov (Oscillating Wave Surge Converter – OWSC), ki energijo valov pretvori v električno energijo. Prispevek iz programa NER300 bo znašal 10 milijonov EUR.
|
|
WINDFLOAT
|
Projekt Windfloat se nanaša na inovativno polje vetrnic na morju s plavajočo polpotopno ploščadjo, ki je približno 20 km oddaljena od obale Portugalske. Projekt je usmerjen v razvoj najsodobnejših plavajočih podpornih struktur z dokazovanjem možnosti nadgradnje koncepta WindFloat za namestitev večjih vetrnih turbin. Nato bo usmerjen v spodbujanje uvajanja polj vetrnic na morju daleč stran od obale. Prispevek iz programa NER300 v okviru demonstracijskih projektov na področju energije InnovFin bo znašal 60 milijonov EUR. Za projekt WindFloat so bila zagotovljena tudi nepovratna sredstva v višini skoraj 30 milijonov EUR v okviru prvotnega programa NER300.
|
|
GREENWAY EV CHARGING NETWORK
|
Projekt bo podprl pospešeno uvajanje infrastrukture za električna vozila. Dokazuje izvedljivost uvedbe polnilnih postaj za zelo hitro polnjenje električnih vozil v komercialnem obsegu in pilotne uvedbe integriranega sistema za shranjevanje energije akumulatorja. Predstavitve bodo potekale na Slovaškem, Poljskem, Češkem in v Baltskih državah. Sredstva v okviru demonstracijskih projektov na področju energije InnovFin znašajo 17 milijonov EUR, od katerih je skoraj 3 milijone EUR podprtih z neporabljenimi sredstvi programa NER300.
|
|