EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2019

COM(2019) 486 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2020

1Uvod

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo 1 (v nadaljnjem besedilu: program dela) za leto 2020 opredeljuje prednostne naloge za evropsko standardizacijo. Določa posebne cilje in politike za evropske standarde in standardizacijske dokumente v prihodnjem obdobju ter navaja vrste ukrepov, ki jih Komisija namerava sprejeti 2 . Ti ukrepi za evropsko standardizacijo so vključeni v politike Unije, na primer na področju digitalnega in enotnega trga, energijske učinkovitosti in podnebja ter mednarodne trgovine. Standardi podpirajo te politike za zagotavljanje konkurenčnosti evropskih proizvodov in storitev po vsem svetu ter upoštevanje najnovejših vidikov varnosti, zaščite, zdravja in okolja.

Program dela opisuje tudi ukrepe, ki jih Komisija namerava začeti v letu 2020, da bi izboljšala upravljanje, vključenost in mednarodni vpliv evropskega sistema za standardizacijo.

Proračunske posledice programa dela ne presegajo tistega, kar je že določeno v osnutku proračuna za leto 2020.

2Prednostne naloge za evropsko standardizacijo 

Standardi imajo pomemben gospodarski vpliv, podjetja in potrošniki na enotnem trgu pa vsak dan uživajo njihove koristi. Dobro delujoči sistem za standardizacijo pomaga Evropi ohraniti prednost prvega na trgu ter slediti spremembam in priložnostim, ki jih prinaša razvoj trga. Hkrati pa standardi zagotavljajo visoko raven varnostnih, zdravstvenih, potrošniških in okoljskih vidikov za zaščito evropskih državljanov.

Imajo pomembno vlogo, saj proizvajalcem ponujajo stabilno podlago za vlaganje v nove tehnologije in digitalizacijo proizvodnih postopkov.

Ta oddelek opisuje zahteve za razvoj in/ali revizijo harmoniziranih 3 evropskih standardov v podporo zakonodaji Unije in vsebuje pregled širših strateških prednostnih nalog Komisije na področju evropske standardizacije. Komisija bo pozorno spremljala programe dela evropskih organizacij za standardizacijo, da bi zagotovila ustrezno oblikovanje spodaj obravnavanih zahtev in upoštevanje strateških prednostnih nalog Komisije.

2.1Harmonizirani evropski standardi v podporo zakonodaji EU

Evropski sistem za standardizacijo temelji na javno-zasebnem partnerstvu med Komisijo in standardizacijsko skupnostjo. Njegova edinstvenost temelji na uporabi harmoniziranih evropskih standardov. Ti standardi se razvijajo (ali revidirajo, odvisno od primera) na podlagi zahteve Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije 4 . Sprejeti standardi postanejo del prava Unije, pri uporabi pa proizvajalcem po vsem enotnem trgu zagotavljajo domnevo o skladnosti proizvodov z zahtevami zakonodaje Unije.

To uporabnikom harmoniziranih standardov zagotavlja pomembno pravno varnost in stabilnost. S tem se znižajo stroški za proizvajalce, kar je pomembno za vlagatelje, malim in srednjim podjetjem pa se omogoči, da proizvode, ki so skladni z zakonodajo Unije, dajejo na trg brez dodatnih stroškov. Povečuje se tudi javna odgovornost regulatorjev, ki morajo te harmonizirane standarde ustrezno nadzorovati. Komisija namerava leta 2020 zahtevati razvoj harmoniziranih standardov v podporo zakonodaji EU in/ali revizijo na več ključnih področjih, kot sta varstvo okolja in enotni trg blaga.

Komisija bo zahtevala razvoj standardov za recikliranje in ponovno uporabo plastičnega ribolovnega orodja 5 . Ti harmonizirani standardi bodo podprli izvajanje Direktive 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.

V skladu s cilji Uredbe (EU) 2017/1369 o označevanju z energijskimi nalepkami in Direktive 2009/125/ES o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo bo Komisija predlagala razvoj standardov za merjenje energijske učinkovitosti elektromotorjev, grelnikov vode, pralnih strojev in gospodinjskih pralno-sušilnih strojev. Ti standardi bodo podprli izvedbene pravne akte 6 , povezane s posebnimi kategorijami proizvodov.

Ena od ključnih pobud v zvezi s tem bo posodobitev sedanjih harmoniziranih standardov s strani evropskih organizacij za standardizacijo, ki jo Komisija namerava zahtevati, da bi se tako upoštevali zahteve Direktive 2013/29/EU o pirotehničnih izdelkih in najnovejši tehnološki razvoj 7 . S to posodobitvijo se bo povečala varnost pirotehničnih izdelkov in izboljšala kakovost ugotavljanja skladnosti takih izdelkov, tako da se bodo obstoječi standardi na tem področju uskladili s sedanjimi zakonodajnimi in varnostnimi zahtevami ter najnovejšimi tehnologijami.

Na medicinskem področju namerava Komisija v skladu z zahtevami temeljnega varnostnega standarda, tj. Direktive Sveta 2013/59/Euratom, zahtevati harmonizirane standarde za zasnovo, proizvodnjo, namestitev, uporabo in preverjanje učinkovitosti radionuklidnih kalibratorjev 8 . Ti standardi bodo izboljšali proces optimizacije doz s preverjanjem uporabljenega odmerka pri bolnikih z uporabo radionuklidnih kalibratorjev.

Poleg tega namerava Komisija zaradi upoštevanja tehnoloških posodobitev od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati tudi revizijo harmoniziranih standardov, ki se uporabljajo v podporo Direktivi 2014/34/EU v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah 9 .

Novosprejeta Uredba (EU) 2019/1009 o gnojilih razširja področje uporabe in poleg gnojil iz anorganskih materialov, pridobljenih z izkopom ali kemičnimi postopki, zajema tudi gnojila iz recikliranih ali organskih materialov. Uskladitev analitičnih metod testiranja za preverjanje skladnosti sredstev za gnojenje iz sekundarne surovine bo omogočila izvajanje skupnih inšpekcijskih pregledov in testiranja zaradi uskladitve s pravnimi zahtevami, kar bo olajšalo trgovino na enotnem trgu 10 .

Komisija namerava na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati, naj razvijejo meje migracije omejenih snovi (policikličnih aromatskih ogljikovodikov) v materialih iz gume in plastike, ki se uporabljajo v izdelkih za potrošnike 11 .

Za ustrezno delovanje sistema usklajevanja, oblikovanega v Uredbi (EU) št. 305/2011 o gradbenih proizvodih ali na podlagi navedene uredbe, je potreben skupen tehnični jezik. Komisija namerava v zvezi s tem zahtevati razvoj vrste standardov 12 .

Glede na vpliv, ki ga imajo organi za skladnost na notranjem trgu in zlasti na MSP, je pomembno zagotoviti enako stroge postopke akreditacije in ugotavljanja skladnosti v vseh državah članicah. Komisija bo zato zahtevala razvoj harmoniziranih standardov 13 v podporo Uredbi (ES) št. 765/2008 o akreditaciji in Uredbi (ES) št. 1221/2009 o nadzoru trga.

Potrebni bodo tudi harmonizirani standardi v podporo skladnosti z zahtevami glede dostopnosti za proizvode in storitve, določenimi v Direktivi (EU) 2019/882 14 . Ti standardi bodo pomagali uskladiti pristope, ki jih proizvajalci in ponudniki storitev trenutno uporabljajo pri izpolnjevanju zahtev, kadar proizvajajo/zagotavljajo proizvode in storitve s posebnimi elementi dostopnosti, s čimer invalidom omogočajo boljši dostop do proizvodov in storitev na notranjem trgu.

2.2Strateške prednostne naloge za evropski sistem za standardizacijo

Komisija namerava še naprej sodelovati s svojimi partnerji v evropskem sistemu za standardizacijo na strateško pomembnih področjih, da bi tako zagotovila, da razviti standardi podpirajo njene širše prednostne naloge politike, s čimer bo zagotovljen v celoti delujoč enotni trg.

Umetna inteligenca bo imela velik vpliv na gospodarstvo in celotno družbo. Komisija je leta 2018 v svojem sporočilu z naslovom „Umetna inteligenca za Evropo“ 15 prepoznala pomen umetne inteligence za enotni trg. Sporočilo opredeljuje evropsko pobudo za umetno inteligenco kot del enotnega digitalnega trga in poudarja njen pomen za industrijo Unije na konkurenčnem svetovnem trgu. Standardizacija pomaga pri spopadanju z izzivi, ki jih prinaša ta ključna tehnologija, zlasti v zvezi z varnostnimi vidiki, vidiki odgovornosti in etičnimi vidiki. Razvoj standardov, ki upoštevajo evropski vidik delovanja sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, bi morala biti pomembna prednostna naloga evropskih organizacij za standardizacijo.

Standardizacija je pomembna za razvoj interneta stvari, saj so zaščita, varnost, zanesljivost in interoperabilnost ključnega pomena v svetu, ki se vrti okrog pametnih naprav. Zato bi se morale evropske organizacije za standardizacijo osredotočati na razvoj standardov za krepitev varnostnih protokolov, predvidevanje in zmanjševanje kibernetskih napadov ter zagotavljanje interoperabilnosti različnih omrežij za internet stvari.

Zaščita tehnologij pred kibernetskimi grožnjami s kibernetsko varnostjo je predpogoj za njihovo izvajanje in uporabo. To ni pomembno samo zaradi varstva zasebnosti, temveč tudi zaradi varstva ključne evropske infrastrukture, kot so obrati za proizvodnjo energije ter prenosna in telekomunikacijska omrežja. „Akt o kibernetski varnosti“ 16 vzpostavlja evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost za proizvode, storitve in postopke IKT. V tem novem okviru ima standardizacija pomembno vlogo. Komisija zato pričakuje tesno sodelovanje med evropskimi organizacijami za standardizacijo in Agencijo EU za kibernetsko varnost (ENISA) 17 pri zadevah na področju kibernetske varnosti, kar bo nadalje prispevalo k dokončni vzpostavitvi evropskega enotnega trga, odzivanju na hitro spreminjajoče se in zahtevno področje zasebnosti ter splošnemu dviganju ravni kibernetske varnosti v EU.

Komisija je sprejela Priporočilo o evropski obliki izmenjave elektronskih zdravstvenih zapisov 18 . To priporočilo podpira digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva v EU z zavzemanjem za sprostitev čezmejnega pretoka zdravstvenih podatkov in podpiranjem držav članic v prizadevanjih, da se ljudem zagotovi varen dostop do zdravstvenih podatkov ter njihova izmenjava povsod v EU. Ta tehnologija bo ljudem omogočila hiter dostop do njihovih zdravstvenih podatkov in deljenje teh podatkov z zdravstvenimi delavci, na primer pri posvetovanju s specialisti ali nujnem zdravljenju v drugi državi EU.

Evropske organizacije za standardizacijo bi morale podpreti izvajanje priporočene oblike izmenjave evropskih elektronskih zdravstvenih zapisov z razvojem najnovejših standardov za varstvo zdravstvenih podatkov ter zagotovitev varnosti omrežja in informacijskih sistemov, na katere se zanašajo takšni sistemi elektronskih zdravstvenih zapisov. To bo pomagalo preprečiti kršitve varstva podatkov in zmanjšati tveganja za varnostne incidente.

Sporočilo z naslovom „Na poti do avtomatizirane mobilnosti: strategija EU za mobilnost prihodnosti“ 19 je bilo sprejeto leta 2018 in poudarja, da bi povezana in avtomatizirana mobilnost lahko spremenila način našega gibanja, način, kako se vozila uporabljajo in prodajajo, ter lastništvo vozil. Odprlo bo tudi nova področja za poslovni razvoj in utrlo pot novim storitvam za mobilnost na spreminjajočem se energetskem trgu. Uspešnost takega prehoda na področju mobilnosti je odvisna od učinkovitosti, cenovne dostopnosti in trajnosti novega sistema. Vloga standardizacije je podpreti interoperabilnost in medsebojno povezljivost različnih podsistemov, tj. sistemov vozil ter cestnih in energetskih sistemov. Evropske organizacije za standardizacijo bi morale tesno sodelovati z avtomobilsko industrijo, ponudniki energije in sektorjem IKT, da bi razvile standarde, povezane z interoperabilnostjo sistemov sodelovanja, ki zajemajo vse razrede vozil, ne glede na meje med državami in znamke, zlasti pomembna pa je podpora standardizaciji komunikacijskih protokolov za samodejno vožnjo tovornjakov različnih proizvajalcev v koloni.

Podobno je razvoj standardov za digitalizacijo, avtomatizacijo in kibernetsko varnost ključnega pomena za železniški sektor. Taki standardi 20 bodo olajšali vključevanje različnih železniških podsistemov v multimodalni prometni sistem in zavarovali njegove potencialne šibke točke ali sestavne dele pred nepooblaščenim dostopom.

Jeklarska industrija je v preteklih desetletjih dosegla znatna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov z izboljšanjem energijske učinkovitosti in uporabo novih tehnologij. Vendar so sedanji postopki dosegli svoje meje, zato je treba razviti nove tehnologije za nadaljnje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, da bi se dosegli cilji okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 ter dolgoročne strategije do leta 2050. Ustrezno upoštevanje standardov v fazi raziskav novih inovativnih proizvodnih postopkov bo pomagalo zagotoviti nemoten prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Poleg tega lahko evropski standardi podprejo usklajeno izvajanje inovativnih tehnologij za proizvodnjo jekla na enotnem trgu.

Cilj evropskega programa za razvoj obrambne industrije 21 je podpreti konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije. Gre za pilotni program Evropskega obrambnega sklada, ki bo državam članicam zagotovil finančne spodbude za sodelovanje v skupnih raziskavah na področju obrambne opreme in tehnologij v EU v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira (2021–2027). Namen evropskega programa za razvoj obrambne industrije kot dela evropskega obrambnega akcijskega načrta je evropski obrambni industriji zagotoviti finančno podporo v fazi razvoja novih proizvodov in tehnologij na izbranih področjih. Delovni program evropskega programa za razvoj obrambne industrije za obdobje 2020–2021 je bil sprejet 19. marca 2019, razpisi za zbiranje predlogov za leto 2019 pa so bili objavljeni 4. aprila 2019. Večje sodelovanje med državami članicami pri obrambi ustvarja ekonomije obsega z zniževanjem stroškov proizvodnje in nakupa vojaškega materiala. Standardi bi to sodelovanje morali podpreti z zagotavljanjem skupne nomenklature za zasnovo, razvoj in naročanje zadevnega materiala.

3Mednarodno sodelovanje

Po srečanju predsednika Junckerja in predsednika Trumpa julija 2018 in posledični skupni izjavi 22 , v kateri je sodelovanje na področju standardov izrecno navedeno kot prednostna naloga za povečanje trgovine in rasti v obeh regijah, je bila ustanovljena izvršna delovna skupina EU-ZDA, ki med prednostne teme za razpravo uvršča sodelovanje na področju standardizacije.

21. vrh EU-Kitajska, ki je potekal 9. aprila 2019 23 , je zagotovil nov zagon v odnosih med trgovinskima partnericama. Standardizacija se zdaj pozorno spremlja kot ključni kazalnik odprtja kitajskega trga, zlasti pa se spremljata vidika dostopa podjetjih/podružnic EU do postopkov kitajske standardizacije in stopnje sprejemanja mednarodnih standardov na Kitajskem. Da bi se učinkoviteje podprli evropski standardi, bo pripravljena sistematična opredelitev področja kitajske standardizacije. V tem okviru je delovna skupina EU-Kitajska za „standardizacijo“ pomembna platforma za dialog in sodelovanje.

Standardizacija je vedno temeljni del poglavja o tehničnih ovirah v trgovini v okviru vsakega sporazuma o prosti trgovini, doseženega s pogajanji, in bo to ostala tudi v prihodnje. Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem bo začel veljati v začetku leta 2020 in nadaljevala se bodo pogajanja o sporazumih z Avstralijo, Novo Zelandijo, Indonezijo in Mercosurjem, pri čemer bo poudarjena odprtost EU do svetovnega prizorišča v njenih prizadevanjih za povečanje evropske konkurenčnosti, zaposlovanja in rasti.

4Javno-zasebno partnerstvo

4.1Upravljanje

Pravočasna priprava standardov visoke kakovosti je še naprej prednostna naloga Komisije. Harmoniziranim standardom bi zato bilo treba nameniti posebno pozornost, da bi se upoštevala nedavna sodna praksa Sodišča. Harmonizirani standardi, ki so del evropskega prava, morajo izpolnjevati opredeljena merila kakovosti v smislu oblike in tehnične vsebine.

Zlasti morata obe strani posebno pozornost nameniti kakovosti harmoniziranih standardov, ki zagotavljajo pravni učinek domneve o skladnosti. Na tej podlagi je Komisija 22. novembra 2018 sprejela sporočilo z naslovom „Harmonizirani standardi: krepitev preglednosti in pravne varnosti za popolnoma delujoč enotni trg“ 24 . Sporočilo vsebuje pregled delovanja evropskega sistema za standardizacijo in opredeljuje posebne ukrepe, ki jih bo Komisija sprejela v podporo izvajanju uredbe o evropski standardizaciji 25 .

V zvezi s tem bo Komisija po posvetovanju izdala tudi smernice o praktičnih vidikih izvajanja uredbe o evropski standardizaciji, v katerih bo posebno pozornost namenila porazdelitvi nalog in odgovornosti v postopku razvoja harmoniziranih standardov ter učinkovitosti, vključenosti in hitrosti postopkov standardizacije. V navedenih smernicah bo upoštevala nedavno sodno prakso in posebne pogoje, potrebne za uskladitev z uredbo o evropski standardizaciji ter izboljšanje postopka standardizacije v praksi. Na tej podlagi bo še naprej ponovno ocenjevala svoje postopke v okviru razprave z vsemi vključenimi zainteresiranimi stranmi.

Komisija priporoča, naj evropske organizacije za standardizacijo ustrezno upoštevajo smernice, zlasti glede pravočasne predložitve vseh dokumentov, potrebnih za oceno osnutka harmoniziranih standardov, kar omogoča nemoten napredek postopka ocenjevanja.

Komisija bo še naprej podpirala postopek upravljanja na podlagi vseh ustreznih razpoložljivih sredstev, tj. prek odbora za standarde, platforme več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT in strukturnih dialogov z evropskimi organizacijami za standardizacijo. V tem okviru Komisija spodbuja evropske organe za standardizacijo k dejavni udeležbi na teh platformah, da bi tako pripomogli k nadaljnjemu oblikovanju evropske industrijske in digitalne politike.

4.2Vključenost

Vključenost in preglednost sta ključni lastnosti evropskega sistema za standardizacijo. Komisija bo zato še naprej podpirala vključevanje zainteresiranih strani, ki predstavljajo MSP, potrošnike, okoljske interese in sindikate, v postopek standardizacije (tj. organizacije 26 iz Priloge III 27 ).

Finančna podpora za organizacije, ki predstavljajo MSP ter socialne in družbene interese na evropski ravni, je utrla pot postopnemu vključevanju njihovih članov v dejavnosti standardizacije. Kljub temu obstaja še nekaj izzivov za njihovo učinkovito udeležbo v postopku standardizacije.

Komisija bo pozorno spremljala, kako evropske organizacije za standardizacijo izvajajo zahteve učinkovite udeležbe organizacij iz Priloge III v skladu s členom 5 uredbe o evropski standardizaciji.

Evropski organizaciji za standardizacijo CEN in CENELEC ter mednarodne organizacije za standardizacijo temeljijo na načelu nacionalnih delegacij. Praviloma se pričakuje, da je udeležba pri pripravi standardov odprta za vse strokovnjake. Komisija organizacije iz Priloge III poziva, naj v svoja letna poročila vključijo vsak primer, v katerem so zainteresirane strani zahtevale sodelovanje v dejavnostih standardizacije, vendar nato niso mogle sodelovati; to poročanje bi moralo vključevati tudi mednarodno raven (ISO, IEC).

4.3Financiranje evropske standardizacije

Sedanji okvirni sporazumi o partnerstvu, ki zagotavljajo pravne okvire za financiranje evropskih organov za standardizacijo s strani Unije, se bodo iztekli decembra 2020. Prihodnje financiranje evropske standardizacije je del „programa za enotni trg“ 28 . Učinek tega programa se bo ocenil z vmesnimi in končnimi ocenami ter stalnim spremljanjem sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti na visoki ravni. Sprejet kazalnik za evropsko standardizacijo je „Delež evropskih standardov, ki jih države članice izvajajo kot nacionalne standarde v skupnem številu aktivnih evropskih standardov“.

Študija o gospodarskih in družbenih učinkih standardizacije

Evropski standardi so nujno potrebni za pravilno delovanje enotnega trga. Z odpravo ovir, ki preprečujejo dajanje inovativnih, konkurenčnih proizvodov in storitev na obstoječe trge, ter širitvijo trgovine na nove trge med drugim podpirajo gospodarsko rast. Vendar se njihovi možni in dejanski učinki in naloge še vedno premalo preučujejo in treba je zagotoviti njihovo podrobnejše razumevanje.

Na tej podlagi Komisija na poziv Sveta in skladno s skupno pobudo za standardizacijo v letu 2019 začenja študijo o nalogah in učinkih evropskih standardov in standardizacije v EU. Rezultati študije bodo na voljo do leta 2021.

(1)

Člen 8 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

(2)

Izčrpnejši seznam ukrepov je na voljo v Prilogi k temu sporočilu.

(3)

Pri tem niso izključeni evropski standardi, ki zagotavljajo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami na podlagi Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov.

(4)

Glej člen 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

(5)

Glej ukrepe v zvezi z ribolovnim orodjem, določene v Evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018) 28 final), in ukrep 13 v Prilogi k temu sporočilu.

(6)

Glej podrobnosti v ukrepih od 1 do 3 v Prilogi k temu sporočilu.

(7)

Glej ukrep 7 v Prilogi k temu sporočilu.

(8)

Glej ukrep 8 v Prilogi k temu sporočilu.

(9)

Glej ukrep 6 v Prilogi k temu sporočilu.

(10)

Glej ukrep 5 v Prilogi k temu sporočilu.

(11)

Glej ukrep 4 v Prilogi k temu sporočilu.

(12)

Glej ukrep 9 v Prilogi k temu sporočilu.

(13)

Glej ukrep 11 v Prilogi k temu sporočilu.

(14)

Glej ukrep 12 v Prilogi k temu sporočilu.

(15)

COM(2018) 237.

(16)

COM(2017) 477 final.

(17)

Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij.

(18)

C(2019) 800 z dne 6. februarja 2019.

(19)

COM(2018) 283 final.

(20)

Glej ukrep 10 v Prilogi k temu sporočilu.

(21)

Uredba (EU) 2018/1092.

(22)

STATEMENT/18/4687.

(23)

https://www.consilium.europa.eu/media/39020/euchina-joint-statement-9april2019.pdf.

(24)

COM(2018) 764.

(25)

Uredba (EU) št. 1025/2012.

(26)

  Standardi za mala podjetja (SBS) , Evropski glas potrošnikov pri standardizaciji (ANEC) , Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropska organizacija državljanov za standardizacijo na področju varovanja okolja (ECOS) .

(27)

Priloga III k uredbi o evropski standardizaciji (EU) št. 1025/2012.

(28)

COM(2018) 441 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2019

COM(2019) 486 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2020

Št.	Naslov ukrepa	Navedba politike/zakonodaje	Cilj	Vpliv ukrepa
Zahteve za standardizacijo v zvezi z razvojem/revizijo harmoniziranih evropskih standardov v podporo zakonodaji Unije
1	Okoljsko primerna zasnova	Pregled Uredbe (EU) št. 640/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev.	Oceniti izgube energije, ki nastanejo pred pogonom s spremenljivo hitrostjo in za njim, poleg pogonskih izgub, ki so že zajete v standardu IEC 61800-9-2.	Oceniti vpliv pogonov s spremenljivo hitrostjo v sistemskem pristopu, da se zagotovi podpora pogonom s spremenljivo hitrostjo, ki zmanjšujejo izgube energije.
2	Okoljsko primerna zasnova	Uredbi o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju grelnikov vode (pregled Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 812/2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU o zahtevah glede energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne naprave ter Uredbe (EU) št. 814/2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode).	Oceniti energijsko učinkovitost grelnikov vode, njihovih emisij in možnih drugih vplivov na okolje.	Izboljšati okoljsko učinkovitost grelnikov vode in zagotavljati enakovredne pogoje za proizvajalce, ki morajo zagotoviti skladnost z uredbama.
3	Okoljsko primerna zasnova	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih, pralnih in pralno-sušilnih strojev; energijsko označevanje gospodinjskih pomivalnih, pralnih in pralno-sušilnih strojev; štiri uredbe Komisije, ki bodo sprejete leta 2019.	Revidirati harmonizirane preskusne standarde za merjenje učinkovitosti gospodinjskih pomivalnih, pralnih in pralno-sušilnih strojev na podlagi revizije ustreznih uredb o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju.	Olajšati dajanje aparatov, ki so skladni z revidiranimi uredbami, na trg, varčevati z energijo, vodo in drugimi viri ter obravnavati potrebe potrošnikov in konkurenčnost industrije.
4	Registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij	Uredba (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij – Priloga XVII – točka 50.	Izvajati točko 50(5) in (6) o omejitvi (policiklični aromatski ogljikovodiki), pri čemer se lahko v pregledu upošteva uvedba meje migracije v gumi in plastiki.	Zagotoviti možnost proizvodnje/prostega pretoka proizvodov iz plastike/gume za potrošnike na enotnem trgu.
5	Gnojila	Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003.	Uskladiti analitične metode testiranja za preverjanje skladnosti sredstev za gnojenje iz sekundarne surovine z bistvenimi zahtevami nove uredbe o sredstvih za gnojenje.	Omogočiti izvajanje skupnih inšpekcijskih pregledov in testiranja zaradi uskladitve s pravnimi zahtevami, kar bo olajšalo trgovino na enotnem trgu.
6	Eksplozivne atmosfere	Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah.	Razviti tehnične specifikacije, ki v skladu z bistvenimi zahtevami Direktive obravnavajo tehnološke posodobitve opreme in zaščitnih sistemov, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah.	Zasnovati in izdelati opremo v skladu s posodobljenimi najnovejšimi sektorskimi tehnologijami in uporabnikom omogočiti, da izkoristijo najnovejšo raven varnosti.
7	Varnost pirotehničnih izdelkov	Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev).	Standardizacijsko delo za povečanje varnosti pirotehničnih izdelkov: posodobiti sedanje standarde za pirotehnične izdelke zaradi upoštevanja zahtev veljavne Direktive 2013/29/EU in najnovejšega tehnološkega razvoja.	S tem ukrepom se bo povečala varnost pirotehničnih izdelkov in izboljšala kakovost ugotavljanja skladnosti takih izdelkov, tako da se bodo obstoječi standardi na tem področju uskladili z veljavnimi zakonodajnimi in varnostnimi zahtevami ter najnovejšimi tehnologijami.
8	Radionuklidni kalibratorji	Uredba (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih; Direktiva Sveta 2013/59/Euratom o temeljnih varnostnih standardih.	Zasnovati, proizvajati, nameščati, uporabljati in preverjati učinkovitost radionuklidnih kalibratorjev, ki se uporabljajo za merjenje aktivnosti radiofarmakov, preden se dajo bolnikom.	Izboljšati proces optimizacije doz s preverjanjem uporabljenega odmerka pri bolnikih.
9	Gradbeni proizvodi	Uredba o gradbenih proizvodih (EU) št. 305/2011.	Razviti metode in merila za ocenjevanje lastnosti gradbenih proizvodov.	Za ustrezno delovanje sistema za usklajevanje, oblikovanega v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, je potreben skupni tehnični jezik.
10	Železnica	Direktiva (EU) 2016/797 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev).	Zagotoviti podporo tehničnim specifikacijam za interoperabilnost in arhitekturo železniškega sistema, vključno z digitalizacijo za zagotavljanje učinkovitega obratovanja vlakov in koristi za uporabnike, avtomatizacije ter kibernetske varnosti.	Pripraviti nadaljnje vključevanje železniškega sektorja v enotno evropsko železniško območje ter njegovo usklajevanje z njim kot temelj za prihodnje multimodalno in digitalno evropsko prometno omrežje.
11	Akreditacija in ugotavljanje skladnosti	Uredba (ES) št. 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov in Uredba (ES) št. 1221/2009.	Uskladiti merila za medsebojno ocenjevanje nacionalnih akreditacijskih organov. Uskladiti merila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti s strani nacionalnih akreditacijskih organov v državah članicah.	Zagotavljati enako stroge postopke akreditacije in ugotavljanja skladnosti v vseh državah članicah, s čimer se zagotovi visoka raven usposobljenosti akreditacijskih organov in organov za ugotavljanje skladnosti ter omogočijo pravični enakovredni pogoji za izvajalce (zlasti MSP).
12	Dostopnost za invalide	Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.	Uskladiti pristope, ki jih proizvajalci in ponudniki storitev po vsem svetu trenutno uporabljajo pri izpolnjevanju zahtev glede dostopnosti, kadar dejansko proizvajajo/zagotavljajo proizvode in storitve s posebnimi elementi dostopnosti.	Zagotavljati dostop do proizvodov in storitev na notranjem trgu za invalide.
13	Ponovna uporaba ribolovnega orodja	Direktiva 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.	Razviti harmonizirane standarde za krožno zasnovo ribolovnega orodja za spodbuditev priprave za njegovo ponovno uporabo in olajšanje možnosti recikliranja ob koncu njegove življenjske dobe.	Spodbujati pripravo na ponovno uporabo in olajšati možnost recikliranja ob koncu njegove življenjske dobe.