EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.4.2019
COM(2019) 176 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI
o izvajanju strateškega akcijskega načrta za baterije: zgraditev strateške vrednostne verige baterij v Evropi
I.ZAKAJ EVROPA POTREBUJE STRATEŠKI PRISTOP K BATERIJAM
Zaradi potekajočega prehoda na čisto energijo se pričakuje, da bo v prihajajočih letih povpraševanje po baterijah zelo hitro naraščalo, zato bo ta trg postajal strateško pomembnejši na globalni ravni. Po nekaterih virih bi lahko bil potencial evropskega trga od leta 2025 vreden do 250 milijard EUR letno. 1 Ta trend dalje krepi novi in celoviti zakonodajni in upravni okvir za energetsko unijo, ki je bil uspešno sprejet v tej Komisiji, da bi se pospešil prehod na trajnostno, varno in konkurenčno gospodarstvo EU.
Komisija je torej prepoznala baterije kot strateško vrednostno verigo, pri čemer mora EU pospešiti naložbe in inovacije v okviru okrepljene strategije industrijske politike, usmerjene v zgraditev globalno integrirane, trajnostne in konkurenčne industrijske osnove. 2
V dolgoročni viziji za podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, tj. „Čist planet za vse“, Komisija prikazuje, kako lahko Evropa utre pot do podnebne nevtralnosti z zagotavljanjem trdne osnove za prizadevanja, usmerjena v sodobno in uspešno podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. 3 V tej viziji je jasno navedeno, da bo elektrifikacija postala ena glavnih tehnoloških poti za doseganje ogljične nevtralnosti. 4 Baterije bodo med ključnimi pospeševalci tega prehoda, saj imajo pomembno vlogo pri stabilizaciji električnega omrežja in vzpostavitvi čiste mobilnosti. 5
Baterije ponujajo zelo oprijemljivo priložnost, da se s to globoko preobrazbo ustvarijo visokokakovostna delovna mesta in poveča gospodarski donos. Postanejo lahko ključno gonilo za industrijsko konkurenčnost in vodilni položaj EU, zlasti za evropsko avtomobilsko industrijo.
Za to so potrebne velike naložbe. Ocenjeno je, da bo treba v Evropi zgraditi 20–30 gigatovarn samo za proizvodnjo baterijskih celic in občutno okrepiti njihov pripadajoči ekosistem. 6 Obseg in hitrost potrebnih naložb pomenita, da bo hitro izkoriščanje zasebnih naložb ključni dejavnik uspeha.
Danes evropski delež globalne proizvodnje baterijskih celic znaša le 3 odstotke, medtem ko ima Azija 85odstotni delež. 7 Če se ne sprejmejo nobeni ukrepi, s katerimi bi se podprlo ustvarjanje vzdržnega sektorja proizvodnje baterij, obstaja tveganje, da bo Evropa nepopravljivo zaostala za svojimi konkurenti na globalnem trgu baterij ter postala odvisna od uvoza baterijskih celic in surovin, ki se uporabljajo v verigi oskrbe.
Da bi preprečila tehnološko odvisnost od konkurentov in izkoristila potencial baterij za zaposlovanje, rast in naložbe, mora biti Evropa hitra v svetovni tekmi za utrditev tehnološke in industrijske vodilne vloge po celotni vrednostni verigi. Komisija sodeluje s številnimi državami članicami in ključnimi deležniki iz industrije pri gradnji konkurenčnega, trajnostnega in inovativnega ekosistema baterij v Evropi, ki zajema celotno vrednostno verigo.
To je glavni namen evropskega zavezništva za baterije (EBA), pobude, ki jo vodi industrija in ki jo je Komisija uvedla oktobra 2017, da bi podprla krepitev inovativnih rešitev in proizvodne zmogljivosti v Evropi. EBA pomaga spodbujati sodelovanje med industrijami in po vrednostni verigi, pri tem pa ima podporo na ravni EU in od držav članic EU. 8
Ta pristop se lahko obravnava kot referenčni primer za ukrepanje EU v drugih strateških sektorjih, da se z nadaljevanjem skupnih prizadevanj na podlagi industrijskih in inovativnih prednosti Evrope zapolnijo vrzeli v vrednostni verigi.
V tem smislu je Komisija maja 2018 sprejela strateški akcijski načrt za baterije kot del tretjega svežnja o mobilnosti „Evropa v gibanju“. 9 S tem je bila sestavljena vrsta ukrepov v podporo nacionalnim, regionalnim in industrijskim prizadevanjem za gradnjo vrednostne verige baterij v Evropi, ki zajemajo ekstrakcijo, pridobivanje in obdelavo surovin, baterijske materiale, proizvodnjo celic, baterijske sisteme ter ponovno uporabo in recikliranje.
Manj kot leto po sprejetju strateškega akcijskega načrta je prišlo do znatnega napredka pri ključnih ukrepih, določenih v njem, industrija pa je oznanila več večjih naložb. To poročilo predstavlja trenutno stanje glavnih ukrepov, do zdaj izvedenih po vrednostni verigi baterij, ter opredeljuje izzive in priložnosti za EU v tem strateškem sektorju za razogljičenje in posodobitev gospodarstva.
Prizadevanje za čisto mobilnost bo pospešilo povpraševanje po električnih vozilih na baterijski pogon
Srednjeročno bosta pri povpraševanju po baterijskih celicah prevladovala na splošno prometni sektor in zlasti avtomobilski sektor, kakor velja že danes. 10 To bo imelo ključno vlogo pri zniževanju stroškov na podlagi pomembne ekonomije obsega. 11 Trenutno je na cestah po svetu več kot 4 milijone električnih vozil. Število naj bi se povečalo na 50 do 200 milijonov do leta 2028 in doseglo do 900 milijonov do leta 2040. 12 Baterije predstavljajo do 40 odstotkov vrednosti avtomobila. 13
Globalna ponudba in povpraševanje po litij-ionskih baterijah danes in v prihodnosti ter evropski delež v proizvodnji. Vir: JRC
Zakonodajne pobude in pomožni ukrepi v okviru strategije Komisije za mobilnost z nizkimi emisijami ter trije svežnji o mobilnosti „Evropa v gibanju“ bodo vplivali na ponudbo in povpraševanje po električnih vozilih, s tem pa tudi po baterijah. 14 To vključuje pred kratkim sprejeto uredbo o standardih emisijskih vrednosti CO2 za nove avtomobile 15 in večino težkih vozil 16 ter revidirano direktivo o čistih vozilih, ki določa cilje za javno naročanje voznih parkov nizko- in brezemisijskih vozil. 17 Zaradi krize, povezane z emisijami avtomobilov in visokimi stopnjami onesnaženosti zraka v nekaterih mestih, je javnost zaskrbljena in se povečuje povpraševanje po čistejših vozilih (občutno zmanjšanje povpraševanja po vozilih na dizelski pogon). 18 To je spodbudilo vladne ukrepe (npr. prepoved prihodnje prodaje vozil s pogonom na motor z notranjim zgorevanjem, omejitev in prepoved dizelskih vozil v urbanih območjih) ter prevetritev poslovnih in naložbenih strategij proizvajalcev avtomobilov (npr. preklop proizvodnje z dizelskih na hibridna in električna vozila ter vozila na gorivne celice). Preoblikovanje prevoznih stroškov in davkov, da bodo odražali infrastrukturne in zunanje stroške, vključno z uporabo načela „onesnaževalec plača“ pri plačevanju cestnin, bo prav tako spodbudilo povpraševanje po nizko- in brezemisijskih vozilih. 19
Shranjevanje energije iz obnovljivih virov bo glavno gibalo povpraševanja po baterijah
Do leta 2050 se bo delež električne energije pri končnem povpraševanju po energiji vsaj podvojil, tako da bo znašal 53 odstotkov. Pričakovano je, da bo do leta 2030 okoli 55 odstotkov električne energije, porabljene v EU, pridobljene iz obnovljivih virov (povečanje s trenutne ravni 29 odstotkov). Do leta 2050 naj bi ta številka narasla na več kot 80 odstotkov. 20 Za učinkovito vključevanje te obnovljive električne energije bo potreben celovit razpon tehnologij za shranjevanje energije, vključno s črpalnimi hidroelektrarnami, baterijami in kemičnim shranjevanjem energije (vodik). Izbira rešitev bo odvisna od lokacije, zahtevane zmogljivosti in storitev, ki bodo zagotovljene.
Z zagotavljanjem priložnosti za začasno shranjevanje električne energije in dovajanjem nazaj v omrežje lahko baterije pomagajo družbi, da bolje izrabi spremenljive in decentralizirane obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija. Baterije bodo pomagale uravnovesiti električno omrežje in bodo dopolnjevale prilagodljivost, ki jo bodo zagotavljali tudi izboljšane medomrežne povezave, odziv na povpraševanje in druge tehnologije za shranjevanje energije. Baterije, ki se uporabljajo za uravnoteženje zmogljivosti električnega omrežja, so lahko stacionarne ali mobilne (tj. baterije v električnih vozilih, če so dvosmerne 21 ).
Svetovna širitev energije iz obnovljivih virov je v zadnjem desetletju že povzročila ogromno zmanjšanje stroškov, zlasti na področju sončne in vetrne energije ter vetrne energije na morju. To na primer pomeni, da lahko milijoni potrošnikov po svetu zdaj proizvajajo lastno električno energijo (večinoma s sončnimi paneli na strehah) ter jo shranjujejo in prodajajo nazaj omrežju.
Obeta se občutno povečanje vloge in pomembnosti shranjevanja energije, zlasti tehnologij shranjevanja v baterijah. Pričakovano je, da bodo stacionarne baterije dosegle približno 10 odstotkov trga baterij, njihova vloga pa se bo dalje povečevala. V perspektivi za leto 2050 bo shranjevanje postalo glavni način za vključevanje obnovljivih virov v energetski sistem, saj bo pridobivanje termalne energije sčasoma upadlo in bo potencial za odziv na povpraševanje uporabljen celoviteje. Po nekaterih scenarijih, ki so ocenjeni v sporočilu Komisije „Čist planet za vse“, naj bi se letno shranjevanje električne energije v letu 2050 najmanj desetkratno povečalo v primerjavi z letom 2015.
Po pričakovanjih bodo do leta 2050 baterije imele veliko pomembnejšo vlogo kakor tehnologija shranjevanja v črpalnih hidroelektrarnah, ki je trenutno glavna tehnologija shranjevanja v elektroenergetskem sistemu, saj pomeni 90 odstotkov zmogljivosti shranjevanja energije v EU. 22
Premagovanje odvisnosti Evrope od energije in surovin – strateška priložnost
Po napovedih za globalni trg bo povpraševanje po litij-ionskih baterijah do leta 2023 občutno naraslo na vse do 660 GWh in do leta 2028 na 1 100 GWh ter bi lahko do leta 2040 doseglo kar 4 000 GWh, v primerjavi z le 78 GWh danes. 23 S povečevanjem globalnega trga naj bi Evropa razvila zmogljivost 207 GWh do leta 2023, medtem ko naj bi evropsko povpraševanje zgolj po baterijah za električna vozila znašalo približno 400 GWh do leta 2028 24 , pri čemer bi bilo ustvarjenih najmanj 3–4 milijonov delovnih mest. 25
Vendar pa bi lahko današnja velika odvisnost EU od uvoza baterijskih celic industrijo izpostavila visokim stroškom in tveganjem v verigi oskrbe ter spodkopala zmožnost avtomobilske industrije, da konkurira tujim konkurentom, zlasti pri morebitnem primanjkljaju glede napovedanega povečanja povpraševanja.
Ta odvisnost ni omejena le na proizvodnjo baterijskih celic; dostop do petih bistvenih surovin za baterije (litij, nikelj, kobalt, mangan in grafit) je prav tako velik izziv za evropsko zanesljivost oskrbe, saj so na voljo samo iz nekaj držav. 26 Za skoraj vse te materiale so obrati za prečiščevanje in predelavo na baterijsko kakovost trenutno skoncentrirani na Kitajskem, ki posledično prevladuje v verigi oskrbe z litijionskimi baterijami. Enako velja pri vrednostnih verigah drugih ključnih materialov v električnih vozilih, zlasti pri redkih zemeljskih elementih za trajne magnete z visoko energijsko gostoto, ki so danes ključni za izdelavo električnih motorjev z najvišjo energijsko gostoto. 27 V nekaterih primerih je lahko dostop do teh surovin ogrožen zaradi politične nestabilnosti, ki bi lahko privedla do prekinitve dostopa (vključno z izpostavljenostjo visokim izvoznim davkom in dajatvam), ali pa ga ovira prevladujoča uporaba neetičnih in netrajnostnih praks rudarjenja.
Širitev trga električnih vozil bo v naslednjem desetletju zelo močno povečala povpraševanje po vseh teh surovinah. 28 Zato mora EU gospodarsko in geostrateško zagotoviti, da ne postane odvisna od primarnih surovin in drugih predelanih materialov po vrednostni verigi baterij, ki so pridobljeni iz tujine. EU mora povečati raznolikost svojih virov teh materialov, vključno z domačimi viri, popolnoma izkoristiti svojo trgovinsko politiko, da bi zagotovila trajnostno in zanesljivo oskrbo, ter poglobiti premik h krožnemu gospodarstvu s predelavo, ponovno uporabo in recikliranjem.
II.„Ekosistem“ baterij v Evropi: GRADNJA KONKURENČNIH, TRAJNOSTNIH IN INOVATIVNIH STRATEŠKIH VREDNOSTNIH VERIG
Cilj Komisije je, da EU postane vodilna v industriji in si poveča strateško avtonomijo v sektorju baterij po vrednostni verigi. Prizadeva si torej, da bi položila temelje za trajnostni, konkurenčni in inovativni ekosistem baterij v EU. Čeprav je bila Komisija zgodnja podpornica razvoja baterij, je glede na tempo sprememb na tem področju prepoznala potrebo po bolj sodelovalnem in celovitejšem pristopu.
Komisija je v prenovljeni strategiji EU za industrijsko politiko poudarila potrebo, da gradimo na evropskih prednostih in sredstvih v strateških vrednostnih verigah v novih tehnologijah ter jih okrepimo. 29 Pri tem je prepoznala baterije kot vrednostno verigo strateškega pomena in predlagala pristop, ki ga vodi industrija. Komisija podpira razvoj sodelovanja med ključnimi akterji v industriji, spodbuja oblikovanje evropskega konzorcija za raziskave, inovacije in proizvodnjo ter v tesnem partnerstvu z Evropsko investicijsko banko (EIB) in državami članicami lajša učinkovitejšo uporabo obstoječih mehanizmov sredstev in financiranja. Ta pristop podpira evropsko zavezništvo za baterije. 30
Obsežnost izzivov, s katerimi se spopada sektor baterij v Evropi, zahteva celovite in dosledne ukrepe po vrednostni verigi. Komisija je zato v strateškem akcijskem načrtu za baterije predlagala ukrepe, ki zajemajo ekstrakcijo, pridobivanje in obdelavo surovin, proizvodnjo baterijskih celic in baterijske sisteme ter recikliranje in ponovno uporabo. 31 Ukrepi vključujejo zagotavljanje oskrbe s primarnimi surovinami za baterije iz EU in zunanjih virov, povečevanje prispevka sekundarnih surovin, podpiranje raziskav in inovacij, sodelovanje z vlagatelji pri spodbujanju razširljivosti in proizvodne zmogljivosti za inovativne rešitve ter vlaganje v specializirana znanja in spretnosti. Nadaljnjo priložnost pomeni razvoj najnaprednejše tehnologije recikliranja in zmogljivosti. Trajnostne baterije, proizvedene z odgovornim pridobivanjem, kar najmanjšim ogljičnim odtisom in po pristopu krožnega gospodarstva, so lahko bistvo konkurenčne prednosti EU. Razviti je treba zahteve za celotno EU in harmonizirane standarde za podkrepitev naše konkurenčne sposobnosti v tem sektorju.
Podpora Komisije, zagotovljena v okviru strateškega akcijskega načrta za baterije, je v celoti skladna z mednarodnimi obveznostmi EU, zlasti iz Svetovne trgovinske organizacije, ter s prizadevanji EU, da se zagotovijo enotni pogoji delovanja in odpravijo izkrivljanja trga.
Raziskave, inovacije in predstavitve: načrtovanje in uvajanje naslednje generacije tehnologij baterij
Evropa potrebuje trajnostna in usklajena prizadevanja za podpiranje naložb v raziskave in inovacije v naprednih materialih in kemijskih tehnologijah za baterije, da bi okrepila svojo uspešnost pri tehnologijah litijionskih (Li-ion) baterijskih celic in dosegla vodilno vlogo v naslednji generaciji baterijskih tehnologij. Trenutne najsodobnejše baterije pretežno temeljijo na litijionski kemijski tehnologiji, toda povpraševanje po višji gostoti energije in zmogljivosti zahteva kratko- do srednjeročne izboljšave, skupaj z radikalnejšimi spremembami v smeri nove generacije baterij na osnovi novih naprednih materialov, ki bo nasledila litijionske. Podjetja v EU imajo dobro izhodišče, da izkoristijo ta tehnološki razvoj. 32
EU na področju baterij mobilizira vse svoje podporne instrumente, ki pokrivajo celoten inovacijski cikel, od temeljnih in uporabnih raziskav do predstavitve, prve uvedbe in komercializacije.
Za izkoriščanje potenciala tega sektorja je ključno usklajevanje raziskovalnih dejavnosti v zvezi z baterijami. Na podlagi skupnih prizadevanj v okviru strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET) 33 ter agende za strateško raziskovanje in inovacije (STRIA) 34 je Komisija uvedla evropsko tehnološko in inovacijsko platformo (ETIP) „Evropa baterij“ 35 za pospešitev prednostnih nalog pri raziskavah na področju baterij, da bi s povezovanjem deležnikov iz industrije, raziskovalne skupnosti in držav članic EU spodbudila sodelovanje in sinergijo med relevantnimi raziskovalnimi programi na področju baterij. Ta platforma omogoča sodelovanje med številnimi raziskovalnimi programi v zvezi z baterijami, uvedenimi na ravni EU in nacionalni ravni, ter pobudami zasebnega sektorja.
V prihodnje bo platforma ETIP pripravljala temelje za partnerstvo z industrijo na področju raziskav in inovacij s skupnim programom o baterijah, ki ga Komisija predvideva v prihodnjem okvirnem programu za raziskave in inovacije „Obzorje Evropa“, ki se bo začel leta 2021. Cilj partnerstva je podpirati vodilno vlogo EU z združitvijo vseh dejavnosti raziskav in inovacij programa Obzorje Evropa pod eno streho, da se v sodelovanju z akterji v industriji in raziskovalno skupnostjo razvije koherenten in strateški program.
Proračun EU že zagotavlja pomembne možnosti financiranja za podporo raziskav in inovacij na področju baterij. V okviru Obzorja 2020, okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020, je bilo projektom za shranjevanje energije v omrežju in nizkoogljično mobilnost podeljenih 1,34 milijarde EUR. Leta 2019 je bil v Obzorje 2020 v okviru evropskega zavezništva za baterije dodan razpis za financiranje projektov na področju baterij, vreden 114 milijonov EUR. Temu bo leta 2020 sledil razpis v vrednosti 132 milijonov EUR, ki bo zajemal baterije za promet in energijo.
Evropski sklad za regionalni razvoj prav tako zagotavlja podporo za raziskave in inovacije, da se spodbudi energijsko učinkovit in razogljičen prometni sektor.
Regije EU kažejo interes za vzpostavitev partnerstev za nadgradnjo skupnih projektov in nadaljnji razvoj močnih inovacijskih ekosistemov na področju baterij. Eno takšno medregionalno partnerstvo, ki se osredotoča na napredne baterijske materiale za elektromobilnost in shranjevanje energije, je bilo uvedeno oktobra 2018 v okviru platforme za pametno specializacijo o industrijski modernizaciji. To odprto partnerstvo 36 je že bilo razširjeno, tako da vključuje 22 regij, in vzpostavljenih je bilo več pilotnih območij po vrednostni verigi, da bi se prepoznali projekti v zvezi z baterijami, iz katerih bi se lahko razvila uspešna komercialna podjetja. 37
Poleg tega so predstavitveni in pilotni projekti pomembni za preskušanje novih tehnologij pod skorajda tržnimi pogoji, preden se proizvodnja poveča na komercialno raven. Da se podprejo prvi tovrstni predstavitveni projekti na področju energije na komercialni ravni, Evropska investicijska banka (EIB) zagotavlja posojila, jamstva in financiranje lastniškega tipa z instrumentom InnovFin za predstavitvene projekte na področju energije (EDP). 38 Instrument je že zagotovil posojilo v višini 52,5 milijona EUR predstavitvenemu obratu na Švedskem za proizvodnjo naprednih litijionskih celic za baterije v prometu, stacionarnem shranjevanju in industriji. 39 Več projektov industrije baterij na Hrvaškem, v Franciji, Grčiji in na Švedskem je prav tako imelo korist od podpore v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. V naslednjem večletnem finančnem okviru naj bi sklad InvestEU pod eno streho združil obstoječe finančne instrumente, na podlagi katerih bo podpora EU učinkovitejša in bolj prilagodljiva tudi na področju baterij.
Sklad za inovacije, ki je bil uveden v okviru sistema trgovanja z emisijami EU, bi moral v obdobju 2020–2030 zagotoviti okoli 10 milijard EUR v podporo predkomercialnim predstavitvenim projektom v nizkoogljičnih tehnologijah, vključno s shranjevanjem energije. 40 Zagotovil bo priložnost za izdelavo, preskušanje in predstavitev inovativnih baterijskih tehnologij na primerljivi ravni, s čimer bo pomagal premostiti vrzel med rezultati raziskav in inovacij (na primer doseženimi v Obzorju 2020) ter komercialnim uvajanjem proizvodnje baterij, kakor si prizadeva evropsko zavezništvo za baterije. Izvajal se bo v popolni uskladitvi z drugimi ustreznimi programi EU in bi lahko z mešanjem prispeval tudi v program InvestEU.
Obseg naložbenega izziva je tolikšen, da ga ni mogoče doseči samo z javnimi sredstvi; zato so pomembni učinkoviti mehanizmi za privabljanje zasebnega kapitala. Bistvena je torej kombinacija javnih in zasebnih virov. 41
V skladu s ciljem EU o inovacijah za čisto energijo se uporabljajo inovativne sheme financiranja, ki vključujejo javni in zasebni sektor. Oktobra 2018 sta se Komisija in skupina „Breakthrough Energy“ dogovorili, da bosta uvedli nov model javnozasebnega sodelovanja, s katerim se bodo spodbujale bolj neposredne zasebne naložbe v prodorna evropska podjetja in inovatorje na področju nizkoogljičnih tehnologij, ki zagotavljajo rešitve za podnebne spremembe. 42 V okviru tega skupnega naložbenega nosilca je predvidena začetna kapitalska zaveza v višini 100 milijonov EUR. To zajema 50 milijonov EUR od skupine „Breakthrough Energy“ (ali povezanih oseb) in 50 milijonov EUR, ki jih bo Komisija zagotovila prek finančnega instrumenta Obzorja 2020 InnovFin, ki ga upravlja Evropska investicijska banka.
Poleg tega evropsko zavezništvo za baterije preučuje potencial za čezmejne prodorne inovativne projekte z namenom dostopa do javnega financiranja, ki bi bilo združljivo s pravili EU o državni pomoči v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI). 43 Več držav članic EU je že začelo postopke za prepoznavanje potencialnih konzorcijev in medsebojno sodeluje pri načrtovanju enega ali več pomembnih projektov skupnega evropskega interesa na tem področju. 44 Komisijo nameravajo za odobritev zaprositi takoj, ko bo mogoče.
Vlaganje v industrijsko uvedbo inovativnih rešitev po vrednostni verigi baterij
Evropsko zavezništvo za baterije deluje kot katalizator za ustvarjanje vrednostne verige baterij v Evropi. Okoli 260 akterjev v industriji in s področja inovacij se je že pridružilo temu omrežju. InnoEnergy pri EIT (skupnost znanja in inovacij pri Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo) usmerja to omrežje in je že napovedala konsolidirane zasebne naložbe v višini do 100 milijard EUR, ki bodo pokrile celotno vrednostno verigo. 45
To vključuje napovedi za proizvodnjo primarnih in sekundarnih surovin v EU ter načrtovane naložbe v proizvodnjo baterij iz več evropskih konzorcijev. Med njimi je konzorcij, ki je s podporo Evropske investicijske banke začel na Švedskem graditi pilotno linijo. Drug konzorcij vlaga v razvoj naprednih litijionskih baterij, ki jim bodo sledile litijionske polprevodniške baterije, ter bi lahko začel proizvodnjo v naslednjih nekaj letih. Skupine za materiale in recikliranje gradijo obrate na Poljskem in Finskem, da bi do leta 2020 začeli proizvajati ključne materiale, ki se uporabljajo v baterijah za električna vozila.
Določanje standardov za čiste, varne, konkurenčne in etično proizvedene baterije
Cilj, da bi Evropa zavzela vodilno mesto v proizvodnji trajnostnih baterij, mora biti podprt predvsem z robustnim pravnim okvirom, ki ga dopolnjujejo evropski harmonizirani standardi. Pravne zahteve, veljavne za baterije, da bi se lahko dale na trg EU, in za zadevne proizvodne postopke, bodo močno vplivale na razvoj in uvedbo tehnologij baterij ter na učinek, ki ga bodo imele na javno zdravje, varnost, podnebje in okolje.
Prihodnje regulativne zahteve se bodo verjetno nanašale na značilnosti baterij, kot so varnost, povezljivost, delovanje, trajnost, dvosmernost, ponovna uporabnost in možnost recikliranja, učinkovitost virov ali celo učinki celotnega življenjskega cikla, na primer „ogljični odtis“. 46 Dopolnjevati bodo morale širše zahteve za vrednostno verigo na področjih odgovornega pridobivanja, prometa in shranjevanja ter zbiranja odpadkov in recikliranja. V primeru baterij bi lahko bile te zahteve določene na primer v okviru uredbe o okoljsko primerni zasnovi in direktive EU o baterijah. 47 Rezultati ocene navedene direktive, ki jo je izvedla Komisija, so izdani skupaj s tem poročilom. 48
Komisija se je tudi lotila razvoja minimalnih zahtev glede delovanja in trajnosti za baterije. Ta merila morajo podpirati znanstveno utemeljeni harmonizirani standardi, ki jih bo industrija uporabljala za dokumentiranje skladnosti z regulativnimi zahtevami, določenimi v zakonodaji EU. Komisija in evropski organi za standardizacijo (CEN/CENELEC) tesno sodelujejo, da bi zagotovili koordiniran in pravočasen pristop k razvoju standardov.
Evropski proizvajalci baterij so že pokazali pripravljenost za harmonizacijo okoljskih zahtev za izračun okoljskega odtisa svojih proizvodov v celotnem življenjskem ciklu baterij. Ta dogovorjena pravila so spodbudna podlaga za ustvarjanje trajnosti evropskega sektorja baterij. 49
Trg dela in kvalificirana delovna sila: naložbe v ljudi
Delovna sila EU je visoko usposobljena, manjkajo pa ji dovolj specializirano znanje in spretnosti, povezani s področjem baterij, zlasti o uporabnem oblikovanju postopkov in proizvodnji celic. Ukrepi na ravni EU in držav članic bodo pripomogli k zapolnitvi vrzeli v znanju in spretnostih, da bi Evropa postala privlačna za vrhunske znanstvenike na področju razvoja in proizvodnje baterij.
Skladno z evropskim stebrom socialnih pravic 50 so za to potrebna skupna prizadevanja ustanov za izobraževanje in usposabljanje, socialnih partnerjev in deležnikov v vrednostni verigi baterij pri pripravi in izvajanju programov usposabljanja, prekvalifikacije in izpopolnjevanja. 51
Komisija je zato vključila baterije kot ključno temo za financiranje kot del načrta za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti v okviru programa Erasmus+, štiriletni projekt pa naj bi se začel do konca leta 2019. 52
Vzporedno InnoEnergy pri EIT sodeluje z omrežjem pristojnih akterjev (akademiki, centri za usposabljanje itd.) pri razvoju robustnih učnih načrtov in diplom magistrske stopnje, skupaj z usposabljanjem vodilnih delavcev v podjetjih, v zvezi z energetskim prehodom.
Komisija je v strateškem akcijskem načrtu za baterije spodbudila raziskovalne centre, naj odprejo dostop do svojih laboratorijev za baterije, da bi se izboljšala razpoložljivost zmogljivosti za usposabljanje in raziskave. V ta namen je Skupno raziskovalno središče Komisije že odprlo dostop do laboratorijev EU za preskušanje baterij.
Strateški pristop k zagotavljanju trajnostnega dostopa do baterijskih surovin
Zagotavljanje dostopa do baterijskih surovin je bistveno za doseganje ambicije EU, da postane konkurenčna v globalnem sektorju baterij. Po nedavnih ocenah naj bi bilo leta 2030, že samo za ohranjanje prihodnjega uveljavljanja elektromobilnosti, v EU povpraševanje po litiju, kobaltu in naravnem grafitu za hibridna in električna vozila občutno večje kot leta 2015. 53 Za zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza baterijskih surovin je treba olajšati dostop do primarnih in sekundarnih domačih virov EU ter zagotoviti varno in trajnostno oskrbo iz držav zunaj EU, ki so bogate z viri. Skladno z obveznostmi EU iz Svetovne trgovinske organizacije (STO) so potrebni ukrepi, da se takšno pridobivanje izvaja pošteno, trajnostno in etično ter da pozitivno vpliva na cilje trajnostnega razvoja. 54 V tem smislu je uporaba trajnostno pridelanih surovin ključna za okoljski odtis baterije in celotnega električnega vozila.
Kar zadeva trgovinsko politiko na dvostranski ravni, poleg obstoječih določb v zvezi s surovinami v sporazumih o prosti trgovini s partnerji, kot sta Kanada in Mehika, EU predlaga določbe za trajnostno pridobivanje surovin v potekajočih pogajanjih za sporazume o prosti trgovini s pomembnimi partnerji za baterijske materiale, kot sta Čile in Avstralija. Komisija se pogaja tudi o odpravi izvoznih dajatev in kvantitativnih omejitev glede surovin v dvostranskih pogajanjih z Indonezijo. Na večstranski ravni v STO je Evropa že uspešno izpodbijala izvozne omejitve, ki jih je uvedla Kitajska. 55
Komisija poleg tega preučuje vse zahtevke za tarifno opustitev od primera do primera, da bi zagotovila, da se v skladu s politikami Unije začasno odobrijo, kadar je jasno izkazano, da za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, tudi ob upoštevanju tekočih industrijskih projektov za zapolnitev obstoječih vrzeli v vrednostni verigi EU.
Na domačem prizorišču je Komisija uvedla dialog z državami članicami EU, da bi v Evropi popisala razpoložljivost surovin za baterije, vključno s kobaltom, litijem, naravnim grafitom in nikljem. Rezultati kažejo, da je kljub geološkemu potencialu v Evropi ekstrakcija baterijskih surovin omejena in skoncentrirana v samo nekaj evropskih državah. Večja uporaba tega potenciala bi zmanjšala tveganje v zvezi z zagotavljanjem oskrbe s surovinami za baterije. 56 In čeprav v Evropi obstaja predelovalna zmogljivost za kobalt in nikelj, je ni za litijeve spojine ali naravni grafit na baterijsko kakovost. To pomeni, da tudi če bi lahko v Evropi povečali ekstrakcijo litija in naravnega grafita, bi bilo treba vse materiale – vsaj kratkoročno – pošiljati v države zunaj Evrope v predelavo v materiale na baterijsko kakovost. Komisija sodeluje z Evropsko investicijsko banko (EIB), ključnimi akterji v industriji in državami članicami pri obravnavanju te vrzeli v vrednostni verigi. 57
Trajnostno rudarjenje je predpogoj za čiste vrednostne verige baterij. Komisija bo olajševala prizadevanja za razvoj skupnega sklopa načel za socialen in okoljsko trajnosten rudarski sektor v Evropi ter bo spodbujala države članice, naj jih integrirajo v svoje strategije na področju surovin. Poleg tega bo raziskala možnosti za vključitev obstoječih referenčnih meril trajnostnega rudarjenja v taksonomijo vzdržnih financ, da bi usmerila vlagatelje k rudarskim projektom, ki izpolnjujejo visoke standarde trajnosti.
Glede na veliko odvisnost od uvoza v tem sektorju ima industrija nižje v proizvodni verigi pomembno vlogo pri ustvarjanju potrebnih tržnih pričakovanj glede čistih baterijskih surovin, na primer z odgovornim pridobivanjem. Komisija bo pomagala pri razvoju kodeksa trajnosti upravljanja za evropske proizvajalce baterij, ki se zavežejo k izpolnjevanju priznanega mednarodnega odgovornega poslovnega ravnanja in trajnostnih standardov, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali. Raziskala bo razvoj standardne pogodbene klavzule za dobavitelje v čistih vrednostnih verigah baterij, da bi spodbudila podobne zaveze po vrednostni verigi baterij. Komisija bo tudi poiskala možnosti za vključitev trajnostnih elementov pridobivanja, kar zadeva baterijske minerale, v direktivi o nefinančnem poročanju ter svoj sistem podpore MSP pri izvajanju potrebne skrbnosti glede konfliktnih mineralov dala na voljo tudi podjetjem v vrednostni verigi baterij, ki uporabljajo druge kovine in minerale. 58 Z razpisom v okviru Obzorja 2020 v zvezi z „odgovornim pridobivanjem surovin v globalnih vrednostnih verigah“ se bo zagotovilo strokovno znanje o tem, kako okrepiti obstoječe sheme industrije, omogočiti preglednost podatkov za čiste vrednostne verige baterij in spremljati napredek. Komisija bo na tem področju še naprej tesno sodelovala z OECD.
Poglabljanje krožnega gospodarstva: zagotavljanje dostopa do sekundarnih baterijskih materialov
Recikliranje rabljenih baterij lahko občutno pomaga pri zagotavljanju dostopa do surovin za baterije. Tako bi lahko na primer prispevek iz recikliranja baterij za električna vozila k doseganju potreb po kobaltu ob vzpostavljenem primernem regulativnem okviru v EU leta 2030 dosegel okoli 10 odstotkov, kar presega prispevek iz rudarskega sektorja EU. 59
Evropa ima potencial za ustvarjanje vodilne svetovne industrije za varno in okoljsko odgovorno ravnanje z izrabljenimi baterijami. Zaradi hitre širitve trgov za ključne tipe baterij, kot so litijionske, ki se uporabljajo v električnih vozilih (recikliranja teh trenutno skoraj ni), bodo ustvarjene ustrezno velike količine izrabljenih baterij nižje v proizvodni verigi v Evropi in po svetu ter bo nastala potreba po primernem upravljanju teh tokov odpadkov in predelavi koristnih materialov. Komisija je za te baterije ocenjevala priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva v Evropi. 60 Direktiva o baterijah na primer vzpostavlja cilje za zbiranje odpadnih prenosnih baterij in določa minimalne zahteve učinkovitosti za recikliranje odpadnih baterij, da bi se dosegla visoka stopnja predelave materialov. Komisija je ovrednotila, ali direktiva o baterijah dosega svoje cilje ter ali primerno pokriva nove tehnologije baterij in kemijske tehnologije (npr. litijionske baterije), nove uporabe baterij in drugotni namen baterij. 61 Prav tako je ocenila skladnost med določbami direktive in politikama EU o krožnem gospodarstvu in surovinah. V ta postopek je vključena ocena prispevka direktive k racionalni uporabi virov in izvajanju nizkoogljičnih politik. Komisija bo po potrebi pripravila predloge za revizijo direktive.
Ponovna uporaba baterij za stacionarno uporabo lahko zmanjša okoljske učinke med življenjskim ciklom. 62 Komisija je na primer podpisala dogovor za inovativnost o baterijah, da bi raziskala, ali trenutna zakonodaja na ravni EU ali držav članic omogoča ponovno uporabo baterij 63 . Poleg tega Komisija stalno spremlja skladnost drugih regulativnih instrumentov, na primer uredb REACH in CLP (razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi), ki se nanašajo na surovine iz recikliranih baterij.
Regulativni in pomožni ukrepi, ki spodbujajo povpraševanje po baterijah za shranjevanje in e-mobilnost
Poročilo o stanju energetske unije za leto 2019 kaže napredek pri širokem razponu regulativnih in pomožnih ukrepov za uresničevanje prehoda na nizkoogljično, varno in konkurenčno gospodarstvo EU. 64 Ti vključujejo pobude, ki so bile sprejete kot del strategije za mobilnost z nizkimi emisijami in svežnja „Čista energija za vse Evropejce“ ter se nanašajo na baterije za shranjevanje energije in čisto mobilnost.
Z revidirano direktivo o energiji iz obnovljivih virov se delež obnovljivih virov povečuje na 32 odstotkov do leta 2030 z mogočo spremembo navzgor v letu 2023. 65 To bo verjetno spodbudilo povpraševanje po baterijah, saj bodo lahko baterije dalje prispevale k boljši uporabi spremenljivih obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija, na primer v smislu proizvodnje v velikem obsegu in lastne porabe, povezane z malimi objekti, kakršni so sončni paneli na strehah. Stacionarne in mobilne baterije bodo dopolnjevale prilagodljivost, ki izvira iz izboljšanih medsebojnih povezav, odziva na povpraševanje in drugih tehnologij za shranjevanje energije.
Standardi emisijskih vrednosti CO2 v EU za obdobje po letu 2020 bodo spodbudili panogo k razvoju več brez- in nizkoemisijskih vozil, vključno s hibridnimi ali popolnoma električnimi vozili. Povpraševanje po električnih vozilih bo še bolj podprto, ko bodo države članice EU, regije in mesta povečevali čiste prometne storitve za državljane s spodbujanjem čistih vozil, kot so električni avtobusi, v razpisih za javna naročila. Hkrati bo nova zakonodaja o energiji iz obnovljivih virov, ki izhaja iz svežnja „Čista energija za vse Evropejce“, zagotovila postopno razogljičenje mešanice virov električne energije. To je ključni predpogoj za razogljičenje prometnega sektorja, zlasti cestnega prometa.
Povpraševanje po nizko- in brezemisijskih vozilih ter vzpostavitev infrastrukture sta tesno povezana. Pospešeno tržno uveljavljanje nizko- in brezemisijskih vozil, vključno z električnimi vozili, je odvisno od razpoložljivosti celovite in interoperabilne polnilne infrastrukture, ki je preprosta za uporabo. Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva že zagotavlja skupni okvir ukrepov. 66 Komisija bo objavila oceno o izvajanju te direktive do konca leta 2020, da bi jo po potrebi revidirala. Ocenila bo, koliko se trenutno načrtovanje za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, kakor predvidevajo nacionalni okviri politike v skladu z zadevno direktivo, sklada s pričakovanim pospešenim uveljavljanjem nizko- in brezemisijskih vozil v obdobju po letu 2020. Ocenila bo tudi, koliko vzpostavitev infrastrukture izpolnjuje potrebe interoperabilnosti, na primer v plačilnih sistemih, in kako prijazne do potrošnikov so storitve za uporabo infrastrukture.
Komisija je poleg tega sprejela dodatne ukrepe za pospešitev vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva. Kot del drugega svežnja o mobilnosti v letu 2017 je sprejela akcijski načrt, ki je vključeval dodatnih 800 milijonov EUR za financiranje infrastrukture za alternativna goriva na glavnem vseevropskem prometnem omrežju in vozliščih v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). 67 Komisija je odobrila 317 milijonov EUR za 31 ukrepov na področju inovacij in infrastrukture za alternativna goriva, s čimer je mobilizirala do 2 milijardi EUR v skupnih naložbah. Po letu 2021 se bo podpora za čisto energijo in prometno infrastrukturo nadaljevala iz IPE in novega sklada InvestEU. Poleg tega pred kratkim spremenjena direktiva o energetski učinkovitosti stavb vključuje določbe o zahtevanem razvoju infrastrukture, potrebne za pametno polnjenje električnih vozil in sčasoma za storitve „vozilo-stavba“ ali „vozilo-omrežje“. 68
Z zagotavljanjem storitev za omrežje lahko baterije v električnih vozilih omogočijo integriranje obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem, poleg tega pa pomagajo potrošnikom zmanjšati operativne stroške vozila. V zvezi s tem je bil velik napredek k spodbujanju prehoda na čisto energijo dosežen decembra 2018, ko sta se sozakonodajalca dogovorila o novi uredbi o električni energiji in direktivi o električni energiji, ki vzpostavljata nova pravila, da bi trg električne energije EU deloval bolje. Te določbe bi morale novim udeležencem na trgu, vključno z operaterji sistemov shranjevanja energije, omogočiti, da zagotovijo potrebno prilagodljivost sistema in imajo korist od novih poslovnih priložnosti, zlasti v sektorju energije iz obnovljivih virov. Vendar je morda vidikom, kot sta interoperabilnost in dostop do podatkov o bateriji vozila, treba nameniti več pozornosti na ravni EU.
III.SKLEPNE UGOTOVITVE: POT NAPREJ
Strateški pristop Komisije k baterijam pomaga zagotavljati, da se hkrati usklajeno dosega napredek pri različnih medsebojno povezanih vprašanjih. To vključuje razvoj v zvezi s povezanimi in avtomatiziranimi vozili, shranjevanjem energije, uvedbo infrastrukture, do potrošnikov prijazno interoperabilnostjo, surovinami, trgovino in naložbami, delovnimi mesti ter znanjem in spretnostmi. Ta pristop tudi pomaga ključnim akterjem na različnih ravneh v javnem in zasebnem sektorju na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni, da bolje sodelujejo pri doseganju teh ciljev. Nove platforme sodelovanja in partnerstva za sodelovanje z industrijo in deležniki ob upoštevanju vloge mest in regij se izkazujejo za bistvene za uspešno uresničevanje teh ciljev.
Pred nami so nadaljnji izzivi in priložnosti, povezani s pojavom novih poslovnih modelov ter integracijo sektorjev energije in mobilnosti. Države članice EU bodo morale zdaj opraviti precejšnje delo pri izvajanju svežnja „Čista energija za vse Evropejce“ in zlasti zakonodaje na področju zasnove trga električne energije, kar bo omogočilo novim udeležencem na trgu, vključno z operaterji sistemov shranjevanja, da imajo korist od novih poslovnih priložnosti, potrošnikom pa bo podelilo pomembno vlogo z lastno proizvodnjo in shranjevanjem energije iz obnovljivih virov.
Pristop Komisije k baterijam je tudi poskusni primer za industrijsko strategijo EU enaindvajsetega stoletja. Marca 2019 je Evropski svet pozval Komisijo, naj do konca leta 2019 predstavi dolgoročno vizijo za industrijsko prihodnost EU s konkretnimi ukrepi za izvajanje. Da bi EU ostala globalno konkurenčna v ključnih tehnologijah in strateških vrednostnih verigah, mora spodbujati več tveganja in pospešiti naložbe v raziskave in inovacije ter olajšati izvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, ob tem pa zagotoviti enotne pogoje delovanja ter zakonodajno okolje in okvir državnih pomoči, ki sta naklonjena inovacijam. Sektor baterij in shranjevanja energije je dober primer, kako željo po močnih okoljskih in do podnebja prijaznih standardih združiti s povečano konkurenčnostjo po sektorjih in vrednostnih verigah ter ustvarjanjem trajnostnih delovnih mest in rastjo. Potrošnikom lahko ponudi nov dogovor, z zagotovitvijo, da bo mobilnost v prihodnosti čistejša in dostopna vsem, ter pokaže, da sta podnebno ukrepanje in posodobitev gospodarstva h krožnosti dve plati iste medalje.
Nazadnje, prikazuje nov način sodelovanja po različnih ravneh odločanja (vključno z EU, nacionalno, regionalno in mesti) ter z različnimi akterji v industriji in zasebnimi vlagatelji po vrednostnih verigah z enim prevladujočim ciljem: zagotoviti, da bo Evropa v tem strateškem sektorju globalno gledano še naprej vodila, in ne sledila, s čimer bo dolgoročno zagotavljala kakovostna delovna mesta in storitve vsem evropskim državljanom.
InnoEnergy pri EIT je ena od skupnosti znanja in inovacij (SZI) pri Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo.
Sklepi Evropskega sveta z dne 21.–22. marca 2019.
COM(2018) 773 final z dne 28. novembra 2018: Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo.
https://ec.europa.eu/epsc/publications/other-publications/10-trends-reshaping-climate-and-energy_en.
https://ec.europa.eu/epsc/publications/strategic-notes/towards-low-emission-mobility_en.
InnoEnergy pri EIT.
Tsiropoulos I., et al., Li-ion batteries for mobility and stationary storage applications – Scenarios for costs and market growth (Litij-ionske baterije za uporabo pri mobilnosti in stacionarnem shranjevanju – scenariji za stroške in rast trga), EUR 29440 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018.
https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/european-battery-alliance_sl.
COM(2018) 293 final z dne 17. maja 2018.
Danes je najbolj razširjena elektrifikacija cestnega potniškega prometa, prevoza po morju na kratkih razdaljah in prometa po celinskih plovnih poteh, toda po pričakovanjih bo s pojavom novih tehnologij v prihodnosti omogočena elektrifikacija več načinov prevoza.
S povečevanjem množične proizvodnje se pričakuje, da se bodo stroški za baterijske sklope do leta 2030 prepolovili (JRC).
Tsiropoulos I., et al., Li-ion batteries for mobility and stationary storage applications – Scenarios for costs and market growth (Litij-ionske baterije za uporabo pri mobilnosti in stacionarnem shranjevanju – scenariji za stroške in rast trga), EUR 29440 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018.
Inštitut za okoljske in energetske študije (EESI) (2017). Informativni bilten – električna vozila, ki se polnijo prek vtičnice. Povezava: https://www.eesi.org/papers/view/fact-sheet-plug-in-electric-vehicles-2017#5.
COM(2016) 501 final z dne 20. julija 2016.
COM(2017) 676 final z dne 8. novembra 2017.
COM(2018) 284 final z dne 17. maja 2018.
COM(2017) 653 final z dne 8. novembra 2017.
Z onesnaženostjo zraka je v Evropi povezanih 400 000 prezgodnjih smrti na leto.
COM(2017) 280 final z dne 31. maja 2017.
COM(2018) 773 z dne 28. novembra 2018.
Tehnologija dvosmernih baterij omogoča, da se električna energija pretaka iz električnega omrežja v električno vozilo in obratno (vozilo-omrežje).
Benchmark Mineral Intelligence, oktober 2018.
Reuters, junij 2018.
Skupno raziskovalno središče.
69 odstotkov svetovne oskrbe z naravnim grafitov izvira iz Kitajske, 64 odstotkov svetovne oskrbe s kobaltom pa je pridobljene iz Demokratične republike Kongo. Delovni dokument služb Komisije – Poročilo o surovinah za uporabo pri baterijah, SWD(2018) 245/2 final.
JOIN(2019) 5 final z dne 12. marca 2019.
Blagoeva D., et al., Assessment of potential bottlenecks along the materials supply chain for the future deployment of low-carbon energy and transport technologies in the EU (Ocena morebitnih ozkih grl po verigi oskrbe z materiali za prihodnje uvajanje nizkoogljičnih energetskih in prometnih tehnologij v EU), EUR 28192 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018.
COM(2017) 479 final z dne 13. septembra 2017.
Pri uvedbi te dejavnosti Komisijo podpira InnoEnergy pri EIT.
Na sestanku oktobra 2018, organiziranem v okviru evropskega zavezništva za baterije, so države članice EU in vodilni v industriji pozdravili pristop, ki ga je Komisija predstavila v strateškem akcijskem načrtu, in pozvali vse zadevne akterje k hitremu izvajanju.
Več evropskih proizvajalcev si na primer prizadeva, da bi do leta 2025 proizvajalo polprevodniške baterije.
https://ec.europa.eu/research/energy/index.cfm?pg=policy&policyname=set.
https://trimis.ec.europa.eu/stria-roadmaps/transport-electrification.
To evropsko tehnološko in inovacijsko platformo vodijo Evropska zveza za energetsko raziskovanje (EERA), Evropska zveza za shranjevanje energije (EASE) in InnoEnergy pri EIT. Uvedena je bila februarja 2019 kot del industrijskega foruma za čisto energijo.
To partnerstvo je odprto za druge regije, ki bi se želele pridružiti.
Veliki obrat za baterije Northvolt ETT, sporočilo za javnost EIB, 19. 9. 2018.
Poskus v tej smeri je trenutni naložbeni načrt, ki ga bo nadomestil InvestEU, katerega cilj je mobilizacija zasebnih sredstev na podlagi jamstev, ki jih zagotavlja proračun EU.
Pomembni projekti skupnega evropskega interesa (IPCEI) so projekti, ki vključujejo več držav članic, prispevajo k strateškim ciljem Unije ter širše pozitivno učinkujejo na evropsko gospodarstvo in družbo kot celoto. V primeru raziskovalnih, razvojnih in inovativnih projektov morajo imeti taki projekti pomemben inovativen značaj ali preseči najsodobnejšo tehnologijo v zadevnih sektorjih; glej sporočilo Komisije 2014/C 188/02 iz maja 2014.
Vključno z razpisi za prijavo interesa, objavljenimi v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Italiji.
V času nastajanja tega besedila nekateri od teh zasebnih akterjev vzpostavljajo naložbeni načrt za združevanje projektov in vlagateljev.
Bobba S., et al., Sustainability Assessment of Second Life Application of Automotive Batteries (SASLAB): Final technical report (Ocena trajnosti uporabe avtomobilskih baterij za drugotni namen: končno tehnično poročilo), 2018, JRC112543.
Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).
SWD(2019) 1300 z dne 9. aprila 2019.
Pravila kategorij za okoljski odtis proizvodov (PEFCR) za polnilne baterije, na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/eussd/smgp/pdf/PEFCR_Batteries.pdf.
V okviru InnoEnergy pri EIT je bil izveden popis potreb za vsak segment vrednostne verige, decembra 2018 je bila organizirana delavnica „oblikovanje delovne sile na področju baterij“, razvija pa se širok razpon ponudb za usposabljanja, namenjena za baterije in shranjevanje energije.
https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/erasmus-programme-guide-2019_sl.
Vir: Blagoeva D. T., et al.; Assessment of potential bottlenecks along the materials supply chain for the future deployment of low-carbon energy and transport technologies in the EU. Wind power, photovoltaic and electric vehicles technologies, time frame: 2015-2030 (Ocena morebitnih ozkih grl po verigi oskrbe z materiali za prihodnje uvajanje nizkoogljičnih energetskih in prometnih tehnologij v EU. Tehnologije vetrne energije, fotovoltaike in električnih vozil, obdobje 2015–2030); EUR 28192 EN; Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2016.
Gl. Mancini, L. et al., Mapping the role of Raw Materials in Sustainable Development Goals (Določanje vloge surovin v trajnostnih razvojnih ciljih), EUR 29595 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019.
Po napovedih bi lahko leta 2025 proizvodnja litija v EU zajemala do 30 odstotkov celotne svetovne proizvodnje, če bi imeli ugoden zakonodajni in pomožni okvir ter bi delovali vsi tekoči projekti EU.
S podporo SZI za surovine pri EIT.
Alves Dias P., et al., Cobalt: demand – supply balances in the transition to electric mobility (Kobalt: uravnoteženost ponudbe in povpraševanja ob prehodu na električno mobilnost), EUR 29381 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018.
Prim. Poročilo JRC o vidikih krožnega gospodarstva za upravljanje baterij, ki se uporabljajo v električnih vozilih.
SWD(2019) 1300 z dne 9. aprila 2019.
Bobba S., et al., Sustainability Assessment of Second Life Application of Automotive Batteries (SASLAB): Final JRC technical report (Ocena trajnosti uporabe avtomobilskih baterij za drugotni namen: končno tehnično poročilo JRC), 2018, JRC112543.
https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/law-and-regulations/innovation-friendly-legislation/identifying-barriers_sl.
COM(2019) 175 final z dne 9. aprila 2019.
Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).
COM(2017) 652 final z dne 8. novembra 2017: K najširši uporabi alternativnih goriv – akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, vključno z oceno nacionalnih okvirov politike na podlagi člena 10(2) Direktive 2014/94/EU.
Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.4.2019
COM(2019) 176 final
PRILOGA
k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki
Zgraditev strateške vrednostne verige baterij v Evropi
PRILOGA
Napredek pri ključnih ukrepih 1
1.ZAGOTAVLJANJE ZANESLJIVE OSKRBE S SUROVINAMI
|
Začetek dialoga z državami članicami prek skupine za oskrbo s surovinami in usmerjevalne skupine evropskega partnerstva za inovacije glede surovin na visoki ravni. |
Predhodna analiza je bila predstavljena v delovnem dokumentu služb Komisije „Poročilo o surovinah za uporabo pri baterijah“, objavljenem novembra 2018. 2 Ta analiza se dopolnjuje in poglablja v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic EU v skupini za oskrbo s surovinami. Predlogi so bili predstavljeni med konferenco evropskega partnerstva za inovacije na visoki ravni 14. novembra 2018 ter se že izvajajo, zlasti tisti v zvezi s pobudami in zbiranjem podatkov iz dejavnosti raziskovanja rudnin. Modeliranje trenutne in prihodnje vrednostne verige za baterijske surovine, kot so kobalt, litij, naravni grafit in nikelj, izvaja Skupno raziskovalno središče. 3 Začelo se je tudi delo za izboljšanje statistike EU o industrijski proizvodnji (PRODCOM), ki se nanaša na baterijske surovine, delovna skupina držav članic PRODCOM pa je odobrila nove šifre za neenergetske surovine in baterije (primarne in sekundarne vrste baterij; kemične spojine, deli baterij). Ustvarjena je bila nova projektna skupina Mednarodne agencije za energijo 40 „Hibridna in električna vozila“ (HEV) za „kritične surovine za električna vozila“. To je program tehnološkega sodelovanja agencije, katerega cilj je zagotavljanje točnih, verodostojnih in posodobljenih informacij o materialih, ki so opredeljeni kot (potencialno) kritični za hitro povečanje prodaje električnih vozil. Baterijske surovine in redki zemeljski elementi (uporabljeni v trajnih magnetih za električne motorje) imajo pri tem osrednjo vlogo. Poročilo o tem je predvideno v letu 2019. Skupno raziskovalno središče je udeleženo v sporazum o sodelovanju z EGS (EuroGeoSurveys, evropske geološke raziskave), pri čemer je ena od tem sodelovanja izmenjava geoznanstvenih informacij in znanja o surovinah, vključno z izmenjavo podatkov in informacij prek sistema za informacije o surovinah. EGS vključuje 37 evropskih nacionalnih geoloških raziskav in nekaj regionalnih raziskav, torej zagotavlja veliko zastopanje držav članic pri izmenjavi podatkov o surovinah. Ključni rezultat prvega popisa stanja surovin, ki ga je izvedla Komisija, je, da Evropa nima predelovalnega obrata za litij. Od začetka leta 2019 se v okviru evropskega partnerstva za inovacije glede surovin financirata dva projekta na tem področju: „EuGeLi“ je namenjen ekstrakciji litija kot stranskega produkta iz geotermalnih slanic, ki se trenutno uporabljajo za proizvodnjo električne energije; „LiRef“ je namenjen vgradnji večdovodne predelovalne enote za litij iz več evropskih virov. |
2.PODPIRANJE PROJEKTOV, KI ZAJEMAJO RAZLIČNE SEGMENTE VREDNOSTNE VERIGE BATERIJ, VKLJUČNO S PROIZVODNJO CELIC
|
Nadaljevanje partnerstva z deležniki v celotni vrednostni verigi baterij, da bi se spodbujali in olajševali obsežni projekti, namenjeni proizvodnji naslednje generacije baterij, ter da bi se vzpostavila inovativna, integrirana, trajnostna in konkurenčna vrednostna veriga baterij v Evropi. |
Napovedanih je bilo več projektov in naložb v okviru evropskega zavezništva za baterije. Pri enem se je že začela gradnja pilotne linije na Švedskem s podporo Evropske investicijske banke 4 , drug vlaga v razvoj cenejših, učinkovitejših polprevodniških baterij in bi lahko začel proizvodnjo v sedmih letih, skupina za materiale in recikliranje pa gradi obrat na Poljskem, da bi se do leta 2020 začela proizvodnja katodnih materialov, ključnih za baterije električnih vozil. Nadaljnje podrobnosti o projektih v zvezi z baterijami je mogoče najti v tem sporočilu za javnost: https://ec.europa.eu/growth/content/eu-battery-alliance-major-progress-establishing-battery-manufacturing-europe-only-one-year_sl. Dve evropski podjetji sta sprejeli odločitve za precejšnje naložbe, da bi vgradili dve napravi za predelavo surovin na Finskem, kjer bi do leta 2021 začeli proizvajati predhodnike materialov baterijske kakovosti. Drugo srečanje na visoki ravni o baterijah s 13 državami članicami in 18 visokimi predstavniki iz industrije je potekalo 15. oktobra 2018. Priznano je bilo, da je od ustanovitve zavezništva prišlo do znatnega napredka. Države članice in industrija so ob tej priložnosti poudarile načrtovane naložbe. Izražena je bila tudi močna podpora strateškemu akcijskemu načrtu Komisije. Glej sporočilo za javnost Evropske komisije: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-6114_sl.htm. Ta prizadevanja se bodo nadaljevala z naslednjim srečanjem držav članic in industrije na visoki ravni 30. aprila 2019. Evropsko partnerstvo za inovacije InnoEnergy pri EIT, ki podpira Komisijo pri mobilizaciji evropskega industrijskega ekosistema o baterijah, je 29. januarja 2019 organiziralo peto srečanje, namenjeno zlasti lažjemu navezovanju stikov med industrijski pobudami in vlagatelji (javni/zasebni vlagatelji). Srečanja se je udeležilo 220 ljudi. Naslednji korak je olajševanje dogovorov med tema skupinama deležnikov. |
|
Vzpostavitev rednega dialoga z ustreznimi državami članicami, da bi se preučili učinkoviti načini za skupno podpiranje inovativnih proizvodnih projektov, ki presegajo najsodobnejšo tehnologijo, ter najboljše združevanje sredstev EU in nacionalnih sredstev v ta namen. To bi se lahko na primer izvedlo v obliki pomembnega projekta skupnega evropskega interesa. |
Evropsko zavezništvo za baterije preučuje potencial za inovativne projekte, povezane s strateško vrednostno verigo baterij, vključno s tehnologijo celic in povezano prvo industrijsko uvedbo, za dostop do javnih sredstev, ki bi lahko bili združljivi z mednarodnimi obveznostmi EU in njenimi pravili o državni pomoči v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI) 5 . Spodbudno je, da je nekaj držav članic EU že začelo postopke za prepoznavanje potencialnih konzorcijev in medsebojno sodeluje pri načrtovanju enega ali več pomembnih projektov skupnega evropskega interesa na tem področju. 6 Njihov cilj je čim prej pridobiti odobritev Komisije. Strateški forum za pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI) je bil vzpostavljen maja 2018 in je opredelil devet ključnih strateških vrednostnih verig posebnega pomena za industrijsko konkurenčnost in razogljičenje. Tri od teh opredeljenih vrednostnih verig, med njimi vrednostno verigo baterij, že obravnavajo pomembne pobude na ravni EU. Za preostalih šest ključnih strateških vrednostnih verig bo strateški forum do junija 2019 razvil priporočila za dobro usklajene ali skupne naložbe in ukrepe po več državah članicah. Za baterije in mobilnost sta pomembni dve od teh vrednostnih verig: povezana, čista in avtomatizirana vozila ter tehnologije vodika. V pobudi strateškega foruma Komisija olajšuje sodelovanje med državami članicami in industrijo, da bi spodbudila obsežne naložbe v inovacije in industrijsko uvedbo. |
|
Olajšanje razvoja „medregionalnega partnerstva za baterije“ v okviru obstoječih tematskih platform pametne specializacije za energijo ali posodobitev industrije na zahtevo zainteresiranih regij in v sodelovanju z ustreznimi državami članicami. |
Septembra 2018 je Slovenija predlagala, da bi vodila novo medregionalno partnerstvo o „naprednih materialih za baterije za elektromobilnost in stacionarno shranjevanje energije“, skupaj s Kastiljo in Leonom, Andaluzijo, Baskijo, regijo Auvergne - Poronje - Alpe, Eindhovnom in Novo Akvitanijo.
S podporo Evropske komisije je bilo to novo partnerstvo uspešno vzpostavljeno 8. oktobra 2018 na delavnici, ki jo je organizirala Komisija. Na delavnici se je zbralo več kot 25 regij, zainteresiranih za združitev moči v medregionalnih partnerstvih za raziskave in inovacije v okviru strategij pametne specializacije držav članic (tematska platforma za industrijsko modernizacijo). Druge zainteresirane regije po Evropi so bile povabljene, da se pridružijo prizadevanjem. V začetku leta 2019 je partnerstvo vključevalo že 22 evropskih regij. Poslanstvo tega partnerstva je pospešiti količinsko proizvodnjo ter uvedbo naprednih materialov in baterijskih celic s trajnostnimi in konkurenčnimi tehnologijami za mobilnost in stacionarne baterije po Evropi do leta 2025. Zato bo ustvarilo niz projektov poslovnih naložb z nadgrajevanjem obstoječih regionalnih sredstev, da bi izkoristilo komplementarna sredstva, ki so na voljo po partnerstvu. Opredelilo in obravnavalo bo ključne manjkajoče elemente v regionalnem ekosistemu in industrijski vrednostni verigi, da bi doseglo končnega uporabnika. Ambicija partnerstva je, da bi predstavljalo regionalno razsežnost deležnikov evropskega zavezništva za baterije. Partnerstvo trenutno zaključuje predhodno študijo, do zdaj opredeljena skupna področja interesa pa so: 1Inovativna proizvodnja celic za generacijo 4 (polprevodniki) – napredni materiali in proizvodnja in proizvodnja celic (glavna regija: Bavarska); partnerske regije: Auvergne - Poronje - Alpe (FR), Nova Akvitanija (FR), Flamska (BE), Bruselj (BE), Baskija (ES), Valencija (ES), Aragonija (ES), Viken (NO), Baden-Würtemberg (DE). 2Trajnostna ekstrakcija in obdelava surovin (glavna regija: Kastilja in Leon); partnerske regije: Nova Akvitanija (FR), Finska, Vestland (NO), Valencija (ES). 3Recikliranje obstoječih litij-ionskih baterij (glavna regija: Bavarska); partnerske regije: Flamska (BE). 4Baterije na osnovi tekočin (stacionarne) (glavna regija: Baskija/Valencija); partnerske regije: Baskija (ES), Valencija (ES), Aragonija (ES), Slovenija, Finska, Bavarska (DE). 5Omrežje raziskovalnih in preskuševalnih središč (glavna regija: Slovenija); partnerske regije: Zahodna Slovenija (SL), Hordaland (NO), Viken (NO), Andaluzija (ES). 6Izboljšane litij-ionske baterije (generacija 3b) – (glavna regija: Auvergne - Poronje - Alpe); partnerske regije: Auvergne - Poronje - Alpe (FR), Nova Akvitanija (FR), Flamska (BE), Bruselj (BE), Baden-Würtemberg (DE). Cilj je premik h konkretnim skupnim naložbam v inovacije na zgornjih področjih (in po možnosti dodatnih področjih). Partnerstvo je odprto za vse evropske regije, ki izrazijo interes za članstvo. |
3.CILJNO USMERJANJE RAZISKAV IN INOVACIJ V PODPORO KONKURENČNI VREDNOSTNI VERIGI BATERIJ
|
V sodelovanju z državami članicami se dajo na voljo finančna sredstva za raziskave in inovacije (program Obzorje 2020) za inovacijske projekte, ki se nanašajo na baterije, v skladu z vnaprej opredeljenimi kratko- in dolgoročnimi raziskovalnimi prednostnimi nalogami v celotni vrednostni verigi baterij. To bi moralo zajemati tudi projekte uvajanja inovacij, vključno s pilotnimi linijami za proizvodnjo baterij in predelavo primarnih/sekundarnih surovin. |
Glej spodaj za Obzorje 2020 (delovni program 2018–2020). Iz zakonodajnega svežnja, ki ga je Komisija predlagala za Obzorje Evropa, so jasne možnosti za shranjevanje energije (elektromobilnost zajema 90 % trga in stacionarne uporabe) opredeljene v sklopu 4 (podnebje, energija, mobilnost) in sklopu 3 (industrija). Naslednji mejnik bo osnutek strateškega načrtovanja, ki bo sprejet do konca leta (SWD). Evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin je vzpostavilo namenski usmerjevalni program za inovacije, imenovan „Trajnostni materiali za prihodnjo mobilnost“. Program vključuje letni dogodek navezovanja stikov, razpise za spodbujanje zagona podjetij, izobraževalne delavnice ter sredstva za inovativne in izobraževalne projekte. Evropsko partnerstvo za inovacije InnoEnergy pri EIT je septembra 2018 objavilo namenski razpis o „shranjevanju električne energije“, za katerega je bilo prejetih več kot 220 prijav. Končni izbor bo potekal v Amsterdamu 21. marca 2019 ( https://eit.europa.eu/newsroom/eit-innoenergy-call-electrical-storage-start-ups ). |
|
Objava razpisov v letih 2019 in 2020 za zbiranje predlogov za dodatni skupni znesek v višini 110 milijonov EUR za raziskovalne in inovativne projekte, ki se nanašajo na baterije (poleg 250 milijonov EUR, že dodeljenih za baterije v okviru programa Obzorje 2020, ter 270 milijonov EUR, ki se bodo dodelili v podporo pametnim omrežjem in projektom za shranjevanje energije, kot je bilo napovedano v svežnju „Čista energija za vse Evropejce“). |
Nov namenski medsektorski razpis „Building a low carbon, climate resilient future: next-generation batteries“ (Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne proti podnebnim spremembam: naslednja generacija baterij) je bil vključen v revidirani delovni program Obzorja 2020 za leto 2019 (Priloga 20), objavljen julija 2018. V letu 2019 bo objavljenih sedem tem s proračunom 114 milijonov EUR. Prvi dan oddaje prijav je 24. januar 2019, zadnji dan pa 25. april 2019. Ocenjeno je, da se bodo projekti začeli januarja 2020. Posodobljeni razpis o baterijah v letu 2020 bo sestavljen iz dveh delov: najprej bodo sporočene štiri teme o baterijah za transport in energijo (90 milijonov EUR), nato pa so predvidene štiri teme v skupnem znesku 42 milijonov EUR za pripravo na obsežno in dolgoročno raziskovalno pobudo o prihodnjih tehnologijah baterij (glej spodaj). Delovni program 2020 s sporočilom teh tem bo objavljen junija 2019. |
|
Podpora ustanovitvi nove evropske tehnološke in inovacijske platforme, da bi se pospešile prednostne naloge raziskav na področju baterij, opredelile dolgoročne vizije, izdelali strateška raziskovalna agenda in časovni načrti. Vodstvo evropske tehnološke in inovacijske platforme bodo prevzeli deležniki v industriji, raziskovalna skupnost in države članice, službe Komisije pa bodo podpirale postopek vzpostavitve in prispevale k ustreznim področjem odgovornosti. |
Prehod z delovne skupine za načrt SET o baterijah k ETIP (evropska tehnološka in inovacijska platforma evropskega zavezništva za baterije) je potekal januarja 2019 in se je uradno začel med dnevi industrije https://ec.europa.eu/info/news/consolidating-industrial-basis-batteries-europe-launch-european-technology-and-innovation-platform-batteries-2019-feb-05_sl . Komisija financira sekretariat nove evropske tehnološke in inovacijske platforme prek pogodbe o storitvah. Nova evropska tehnološka in inovacijska platforma nadaljuje dosežke načrta SET, njen namen pa je združevanje vseh ustreznih delovnih tokov, vključno s sklopom baterij strateške agende za raziskave in inovacije na področju prometa (STRIA), pobudo FET o baterijah ter medregionalnim partnerstvom o naprednih baterijskih materialih. Evropska tehnološka in inovacijska platforma bo razvijala agendo za strateško raziskovanje in tehnološke časovne načrte. Vključujejo se novi udeleženci, zlasti za okrepitev zastopanosti deležnikov iz industrije. Neposrednemu vključevanju dodatnih deležnikov bo sledil odprti razpis za prijavo interesa. Države članice in regionalni zastopniki bodo povabljeni v skupino nacionalnih deležnikov v okviru evropske tehnološke in inovacijske platforme, da bi se zagotovilo boljše usklajevanje nacionalnih in regionalnih prizadevanj na področju raziskav in inovacij. Trenutno se opredeljujejo začasni vodje tehničnih delovnih skupin v okviru evropske tehnološke in inovacijske platforme, med njimi pa je več strokovnjakov iz nekdanje delovne skupine za načrt SET, kar bo pomagalo pri zagotavljanju kontinuitete. Večja prireditev ob začetku je načrtovana za junij 2019, ko bo članstvo v evropski tehnološki in inovacijski platformi dokončno. |
|
Priprava začetka obsežne vodilne raziskovalne pobude Prihodnje in nastajajoče tehnologije, s katero bi se lahko podprle dolgoročne raziskave v napredne tehnologije na področju baterij v časovnem okviru po letu 2025. Takšne vodilne pobude Prihodnje in nastajajoče tehnologije navadno trajajo deset let in prejemajo skupno podporo v višini približno 1 milijarde EUR, ki se sofinancira iz proračuna EU. |
Prva faza priprave je bila dokončana decembra 2018 z objavo manifesta Battery 2030+, ki določa vizijo, utemeljitev, cilje in prednostne naloge te obsežne in dolgoročne raziskovalne pobude o prihodnjih tehnologijah baterij. Manifest Battery 2030+ je objavljen na spletnem mestu http://battery2030.eu/ . To je rezultat številnih delavnic in srečanj, ki so leta 2018 potekala med akademskimi in industrijskimi raziskovalnimi deležniki. Razpis za usklajevalne in podporne ukrepe (CSA) je bil objavljen julija 2018 v okviru delovnega programa 2019 za FET (0,5 milijona EUR). S tem enoletnim ukrepom, ki se je začel marca 2019, bo pripravljen podroben raziskovalni načrt za pobudo Battery 2030+ in bo dodatno mobiliziral akademsko in industrijsko raziskovalno skupnost. V okviru delovnega programa Obzorja 2020 za leto 2020 so predvidena sredstva za zagon pobude in zagotovitev podpore prednostnim nalogam raziskav in inovacij, opredeljenih v manifestu Battery 2030+. Predlagan je proračun 42 milijonov EUR kot del posodobljenega medsektorskega razpisa 2020 o „naslednji generaciji baterij“. Razpravlja se tudi o dodatni podpori financiranja iz ERA-NET (5 milijonov EUR). Nadaljnja podpora se bo obravnavala kot del razprave o Obzorju Evropa. |
|
Podpora prelomnim inovacijam, ki ustvarjajo nove trge na področjih, kot so baterije, s pilotno shemo Evropskega sveta za inovacije. Za obdobje 2018–2020 je na voljo proračun v višini 2,7 milijarde EUR, s katerim bo podprtih 1 000 potencialnih projektov prelomnih inovacij in 3 000 nagrad za izvedljivost. Ta pilotna shema je lahko koristna za prelomno tehnologijo na področju baterij (bila naj bi del projektov za aplikacije v prometu, energetskem sistemu, proizvodnji itd.). |
Kot del pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije je bila objavljena nagrada Obzorja v višini 10 milijonov EUR o „inovativnih baterijah za evozila“ z rokom v decembru 2020. |
|
Črpanje iz izkušenj skupne tehnološke pobude in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo/skupnosti znanja in inovacij, da bi se preučila izvedljivost in primernost različnih oblik javno-zasebnih partnerstev, vključno z razvojem baterij. |
Trenutno na ravni EU poteka razprava o predlogu za partnerstvo za raziskave s skupnim programom o baterijah v okviru Obzorja Evropa. Namensko informativno srečanje o partnerstvih ter evropskih raziskavah in inovacijah o baterijah je načrtovano v dnevih raziskav in inovacij med 24. in 26. septembrom 2019 v Bruslju. |
4.RAZVOJ IN KREPITEV VISOKO USPOSOBLJENE DELOVNE SILE V VSEH DELIH VREDNOSTNE VERIGE
|
Odprtje dostopa do laboratorijev EU za preskušanje baterij, ki jih gosti Skupno raziskovalno središče Komisije, za povečanje znanja in spretnosti ter krepitev zmogljivosti. Drugi raziskovalni centri bodo spodbujeni, da jim sledijo. |
Objavljen je razpis za odprti dostop do infrastrukture za raziskave o baterijah Skupnega raziskovalnega središča v Pettenu (Nizozemska) – https://ec.europa.eu/jrc/en/research-facility/open-access/calls/relevance/2018-1-RD-BESTEST . Prvi rok razpisa je 29. marec 2019, sporočilo o oceni predlogov pa bo sledilo. |
|
Predlaganje, da bi bile baterije ključna tema financiranja v okviru načrta za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti, da bi se obravnavale kratko- in srednjeročne potrebe po znanju in spretnostih v celotni vrednostni verigi baterij. |
Po dogovoru, da bodo baterije vključene v tretji val izvajanja načrta v okviru programa Erasmus+, je bil 24. oktobra 2018 objavljen razpis z rokom 28. februarja 2019. Ocena prejetih predlogov poteka in pričakovano je, da bo uspešni projekt izbran poleti 2019, 4letni projekt pa naj bi se začel konec leta 2019. Pri tem projektu se bo tudi tesno sodelovalo z obstoječim projektom načrta za znanja in spretnosti na področju avtomobilizma „DRIVES“ ter pred kratkim uvedenim projektom COSME o prepoznavanju najboljših praks za podporo MSP v avtomobilski industriji in njihovih potreb po strokovnem izpopolnjevanju. Evropsko partnerstvo za inovacije InnoEnergy pri EIT je 5. novembra 2018 organiziralo delavnico „Oblikovanje delovne sile na področju baterij“: http://www.innoenergy.com/event/eba-skills-brokerage-event/ . Znanja in spretnosti na tem področju so za InnoEnergy že jasna prednostna naloga, popis potreb po vrednostni verigi je bil izveden in programi usposabljanja razviti. |
5.ZAGOTAVLJANJE, DA EVROPA POSTANE VODILNA V SVETU PRI VARNI IN TRAJNOSTNI TEHNOLOGIJI BATERIJ, TER UTIRANJE POTI ZA TRAJNOSTNE BATERIJE V KROŽNEM GOSPODARSTVU
|
Izvedba študije o ključnih odločilnih dejavnikih za proizvodnjo varnih in trajnostnih („zelenih“) baterij. |
Komisija je septembra 2018 začela pripravljalno študijo in študijo ocene učinka s trajanjem 10 mesecev. |
|
Predložitev zahtev za trajnostno „zasnovo in uporabo“ za vse baterije, ki jih je treba upoštevati ob dajanju na trg EU (to zajema oceno in primernost različnih ureditvenih instrumentov, kot so direktiva o okoljsko primerni zasnovi, uredba o označevanju z energijskimi nalepkami in direktiva EU o baterijah). |
Pripravljalna študija Komisije se izvaja, njeni sklepi pa bodo zagotavljali podlago za razvoj evropskih harmoniziranih in drugih standardov za podporo pri izvajanju novega zakonodajnega okvira. Zahteva za standardizacijo bo evropskim organizacijam za standardizacijo podana, ko bo Komisija opredelila obseg svojega zakonodajnega predloga. Upoštevala bo tudi tehnično poročilo, ki ga je oktobra 2018 izdalo Skupno raziskovalno središče Komisije, v katerem so opisani obstoječi standardi in standardi v razvoju, ki se nanašajo na delovanje, degradacijo in življenjsko dobo baterij električnih vozil. V njem so tudi opredeljene merilne in preskusne metode, ki se lahko uporabljajo pri oceni skladnosti baterij električnih vozil, da se izpolnijo potencialne zahteve. Dodatno poteka opredeljevanje vrzeli in potreb, ki jih obstoječi standardi ne zajemajo. Analizirani so bili evropski in mednarodni standardi, da bi se ocenila izvedljivost zakonodaje EU, vključno s posebnimi zahtevami za to skupino proizvodov. Pri projektu CERA, financiranem v okviru evropskega partnerstva za inovacije glede surovin, se razvijajo sheme certifikacije surovin, pri čemer se uporabljajo trije vidiki: standardi pripravljenosti, standardi delovanja in standardi nadzorne verige. Sistem bo omogočal certifikacijo celotne verige predelave mineralnih virov. |
|
Pospešitev sodelovanja z deležniki in evropskimi organi za standardizacijo, da bi se razvili evropski standardi za varno in trajnostno proizvodnjo, (ponovno) uporabo in recikliranje baterij, med drugim z uporabo prednormativnih raziskav. |
Julija 2018 sta se Komisija in CEN/CENELEC sporazumela, da je treba razviti primerne standarde v podporo ciljem strateškega akcijskega načrta za baterije, da se ustvari robustna konkurenčna in trajnostna vrednostna veriga baterij v Evropi. Kot del tega postopka je bilo dogovorjeno, da Skupno raziskovalno središče in CEN/CENELEC izvedeta pregled standardov, ki so že na voljo (na ravni EU ali globalni ravni). Skupno raziskovalno središče je svojo študijo objavilo 15. oktobra 2018, skupina SFEM (Sector Forum Energy Management) pri CEN/CENELEC pa naj bi popolno poročilo objavila kmalu. Temu je sledila delavnica o standardizaciji z organom CEN/CENELEC, Skupnim raziskovalnim središčem in skupnostjo znanja in inovacij InnoEnergy pri EIT. Ključni naslednji korak bodo predlogi iz študije Komisije o potrebah glede standardizacije za baterije. To bo podlaga za razvoj zahteve po standardizaciji organu CEN/CENELEC za morebitne nove prepoznane zahteve standardov. Skupina za usklajevanje glede emobilnosti CEN/CENELEC je vzpostavila novo delovno skupino za „vključevanje znanosti o emobilnosti v standarde“. Namen te skupine je opredeliti „kdo bo storil kaj in do kdaj“, da bi se obravnavale vrzeli v standardizaciji baterij in prednormativnih raziskavah. Obravnava 4 področja – delovanje, varnost, drugotno uporabo in recikliranje baterij. Poleg tega je Komisija zahtevala, da evropske organizacije za standardizacijo dalje razvijejo evropske standarde za materialno učinkovito recikliranje odpadnih baterij in elektronskih odpadkov, zato da se poveča visokokakovostno recikliranje ključnih surovin. To je skupni ukrep z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo. |
|
Analiza, kako najbolje spodbujati drugotno uporabo naprednih baterij in uporabo dvosmernih baterij. |
Del ocene direktive o baterijah in morebitnih spremljevalnih študij. Komisija bo poročilo o oceni izdala aprila 2019. Skupno raziskovalno središče je izvedlo projekt o oceni trajnosti drugotne uporabe za avtomobilske baterije. Rezultati te študije so bili na delavnici 5. junija 2018 razdeljeni ustreznim oddelkom Komisije, da presodijo morebitne posledice za politiko. Z modelom dogovorov za inovativnost je bila marca 2018 podpisana skupna izjava „Od emobilnosti do recikliranja: sklenjena zanka električnega vozila“ med Komisijo in konzorcijem (ki ga zastopajo nacionalni organi in zasebna podjetja), da bi se opredelile regulativne ovire, ki lahko otežujejo drugotno uporabo baterij. Pregledani bodo regulativni okviri o odpadkih in energiji na ravni EU in nacionalni ravni. |
|
Ocena trenutnih ciljev za zbiranje in recikliranje baterij ob koncu njihove življenjske dobe, vključno s predelavo materialov, v okviru pregleda direktive EU o baterijah. |
Poročilo o izvajanju direktive o baterijah ter njenem vplivu na okolje in notranji trg bo Komisija sprejela aprila 2019. Rezultati ocene direktive, ki jih pripravi Komisija, bodo priloženi temu poročilu. Ocena trenutnih ciljev zbiranja in recikliranja ter njihovih prednosti in omejitev je bistven del poročila o oceni. Začela se je študija za opredelitev in oceno izvedljivosti ukrepov za krepitev vpliva direktive o baterijah (dokončana bo v prvem četrtletju 2020). |
|
Opredelitev možnosti razvoja standardizirane sheme EU za oceno življenjskega cikla baterij, pri čemer se bodo zlasti upoštevali rezultati pilotnega projekta „okoljski odtis izdelka“, v tesnem sodelovanju z industrijo. |
Del ocene direktive o baterijah in morebitnih spremljevalnih študij. Komisija bo poročilo o oceni izdala aprila 2019. Namen projekta SUPRIM, financiranega v okviru evropskega partnerstva za inovacije glede surovin, je zagotavljanje metod ocenjevanja učinka na življenjski cikel s poudarkom na izboljšanju naborov podatkov popisa življenjskega cikla za sheme proizvodnje kovin in zbiranja podatkov od rudarskih podjetij. Projekt se bo končal leta 2019. |
|
Spodbujanje etičnega pridobivanja surovin za industrijo baterij. |
Komisija bo (1) preučila trajnostne rudarske prakse v Evropi in ocenila možnosti za razvoj skupnega sklopa načel; (2) spodbujala zaveze za trajnostno pridobivanje med evropskimi proizvajalci baterij; (3) zagotavljala informacije o trajnostnem in odgovornem pridobivanju kot elementih akcijskega načrta za vzdržno financiranje; (4) podala priporočila glede politik in omrežja prek razpisa Obzorja 2020 o „trajnostnem pridobivanju surovin v globalnih vrednostnih verigah“ (začetek do konca leta 2019) ter (5) zagotovila sistem krepitve zmogljivosti o trajnosti v oskrbovalnih verigah za MSP prek sistema podpore MSP pri izvajanju potrebne skrbnosti glede konfliktnih mineralov (začetek leta 2020). |
Priloga podaja posodobljene informacije o tistih ključnih ukrepih v strateškem akcijskem načrtu, pri katerih je prišlo do znatnega napredka.
SWD(2018) 245/2 final.
Alves Dias P., et al., Cobalt: demand – supply balances in the transition to electric mobility (Kobalt: uravnoteženost ponudbe in povpraševanja ob prehodu na električno mobilnost), EUR 29381 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018.
Veliki obrat za baterije Northvolt ETT, sporočilo za javnost EIB, 19. 9. 2018.
Pomembni projekti skupnega evropskega interesa so projekti, ki vključujejo več držav članic, prispevajo k strateškim ciljem Unije ter širše pozitivno učinkujejo na evropsko gospodarstvo in družbo kot celoto. V primeru raziskovalnih, razvojnih in inovativnih projektov morajo imeti taki projekti pomemben inovativen značaj ali preseči najsodobnejšo tehnologijo v zadevnih sektorjih, glej sporočilo Komisije 2014/C 188/02 iz maja 2014.
Vključno z razpisi za prijavo interesa, objavljenimi v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Italiji.