EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.1.2019

COM(2019) 22 final

PRILOGE

k

dokumentu za razpravo

Za trajnostno Evropo do leta 2030

PRILOGA I Prispevek Junckerjeve Komisije k ciljem trajnostnega razvoja

V agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 , ki so jo  Združeni narodi  sprejeli 25. septembra 2015, je določen svetovni okvir za dosego ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. V njej je tudi sklop 17 visokih ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG) in z njimi povezanih 169 ciljnih vrednosti, ki naj bi jih prevzele države članice in zainteresirane strani.

EU je imela ključno vlogo pri oblikovanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in se je skupaj s svojimi državami članicami zavezala, da bo imela vodilno vlogo tudi pri njenem izvajanju v EU, s podporo prizadevanjem za izvajanje preko svojih zunanjih politik pa tudi v drugih državah, zlasti tistih, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Ključni vidiki trajnostnega razvoja so sestavni del vseh desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije, to pa so: delovna mesta, rast in naložbe (prednostna naloga 1); enotni digitalni trg (prednostna naloga 2); zanesljivejša, cenovno dostopna in trajnostna oskrba z energijo (prednostna naloga 3); bolj povezan in pravičnejši notranji trg (prednostna naloga 4); bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija (prednostna naloga 5); odprta in pravična trgovina (prednostna naloga 6); pravosodje in temeljne pravice (prednostna naloga 7); migracije (prednostna naloga 8); močnejši svetovni akter (prednostna naloga 9); Unija demokratičnih sprememb (prednostna naloga 10).

Junckerjeva Komisija je od začetka svojega mandata novembra 2014 z uporabo svojih orodij boljšega pravnega urejanja vključevala trajnostni razvoj v ključne medsektorske agende, sektorske politike in pobude. Vse Komisijine ocene učinka, pripravljene pred zakonodajnimi predlogi, vključujejo analizo družbenih, okoljskih in gospodarskih učinkov, da bi bili v njih ustrezno obravnavani in upoštevani vidiki trajnostnega razvoja. Poleg tega vsi nedavni trgovinski sporazumi EU vključujejo poglavje o trajnostnem razvoju, da bi spodbujali trajnostno gospodarsko rast, razvoj in dostojno zaposlitev za vse.

Junckerjeva Komisija je na več področjih naredila prve korake na poti k politikam naslednje generacije za trajnostno prihodnost Evrope: od evropskega stebra socialnih pravic, evropskega soglasja o razvoju in globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko do strategije „Trgovina za vse“, zasnovane na vrednotah, strateškega sodelovanja za enakost spolov in evropskega izobraževalnega prostora; od svežnja o krožnem gospodarstvu ter svežnjev o mobilnosti in čisti energiji do strategije modre rasti; od Naložbenega načrta za Evropo in akcijskega načrta za trajnostno financiranje do agende za mesta EU in akcijskega načrta za naravo, če navedemo samo nekatere. Komisija je predlagala tudi okrepitev povezave med financiranjem EU in pravno državo, ocenjevanje vseh sofinanciranih dejavnosti raziskav in inovacij glede na njihov vpliv na okolje in družbo in postavitev višje ciljne vrednosti cilja glede izdatkov v zvezi s podnebnimi spremembami za prihodnji proračun EU. Nedavno je predstavila dolgoročno evropsko strateško vizijo za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki utira pot k strukturnemu premiku evropskega gospodarstva, pospešuje rast in zaposlovanje ter je obenem podnebno nevtralna. Za to bodo potrebne prelomne rešitve ter naložbe v raziskave in inovacije.

V tem dokumentu je podan pregled prispevkov Junckerjeve Komisije k agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Najprej so orisani glavni poudarki politik, sledi pa seznam različnih ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z vsakim od ciljev trajnostnega razvoja.

Ta priloga se sicer osredotoča na pobude Junckerjeve Komisije, vendar k doseganju ciljev trajnostnega razvoja seveda prispeva tudi veliko drugih politik EU, ki so bile sprejete že pred začetkom mandata sedanje Komisije. Med njimi so Listina EU o temeljnih pravicah, strategija Unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, sveženj za čisti zrak, nadaljevanje izvajanja strategije družbene odgovornosti podjetij, evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, predpisi o trajnostni rabi pesticidov in predpisi EU o tobačnih izdelkih.

Poudarki politike

Evropski steber socialnih pravic

Evropski steber socialnih pravic, sprejet novembra 2017, določa 20 načel, katerih neposredni cilj je spodbujanje navzgor usmerjene konvergence v smeri boljših delovnih pogojev in življenjskih razmer v Evropi. Prispeva k boju proti revščini v vseh njenih razsežnostih in zagotavljanju poštenih, primernih in trajnostnih sistemov socialnega varstva. Podpira enake možnosti in dostop do trga dela, vključno z enakostjo spolov in poštenimi delovnimi pogoji, ter spodbuja socialno vključevanje in zaščito. Spremlja ga pregled socialnih kazalnikov, ki skupaj z drugimi orodji prispeva k njegovemu spremljanju.  

Izvajanje načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic bo tudi bistveno prispevalo k trajnostni Evropi, saj bo dejavno podpiralo varno zaposlitev in poštene plače, ki bodo omogočale dostojen življenjski standard, in pomagalo pri usposabljanju ljudi za znanja in spretnosti 21. stoletja, ki jim bodo omogočila dostop do kakovostnih delovnih mest ter blažila vpliv staranja prebivalstva na trg dela in sisteme socialne zaščite. Evropski steber socialnih pravic bo podpiral konkurenčnost in inovacije, hkrati pa spodbujal socialno pravičnost, enake možnosti, socialni dialog in dostop do kakovostnih storitev oskrbe, vključno s cenovno dostopnim in kakovostnim zdravstvom za vse, otroškim varstvom in dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko pomočjo in drugimi osnovnimi storitvami.

Ukrepi EU za enakost spolov

Komisija je leta 2015 sprejela Strateško pobudo za enakost spolov v obdobju 2016–2019. To je okvir za nadaljevanje dela Komisije pri spodbujanju enakosti spolov in krepitve vloge žensk. V evropskem stebru socialnih pravic je potrjena zaveza EU za enako obravnavo in enake priložnosti moških in žensk na vseh področjih. Leta 2017 je Komisija predlagala obsežen sveženj za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z zakonodajnimi ukrepi in ukrepi politik, ki spodbujajo večjo udeležbo žensk na trgu dela.

Akcijski načrt EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020 je okvir EU za spodbujanje enakosti spolov ter krepitev vloge žensk in deklet v naših zunanjih odnosih s tretjimi državami, pa tudi v mednarodnih forumih in agendah. EU svoj akcijski načrt za enakost spolov uresničuje z revidirano evropsko sosedsko politiko in razvojno politiko.

Strategija EU za mlade

Komisija je maja 2018 v sporočilu „Angažiranje, povezovanje in krepitev vloge mladih: nova strategija EU za mlade“ predstavila zamisli za novo strategijo EU za mlade, ki jo je Svet podprl novembra 2018. Cilj novega okvira za sodelovanje na področju mladih za obdobje 2019–2027 je približati EU mladim in pomagati pri reševanju vprašanj, ki jih zadevajo. Cilji nove strategije EU za mlade so: spodbujati sodelovanje mladih v državljanskem in demokratičnem življenju (angažiranje); povezati mlade po vsej EU in drugod, da bi spodbujali prostovoljstvo, priložnosti za učenje v tujini, solidarnost in medkulturno razumevanje (povezovanje) ter krepiti vlogo mladih s spodbujanjem inovacij pri mladinskem delu ter kakovosti in priznavanja tega dela (krepitev vloge). Med instrumenti, predlaganimi za dosego ciljev strategije, so prenovljeni dialog z mladimi, uporaba planerjev prihodnjih nacionalnih dejavnosti ter delovni načrt Sveta za mladino za obdobje 2019–2020.

Evropska komisija evropskim državam članicam pomaga tudi pri spodbujanju zaposlovanja mladih. Vsako leto več kot 3,5 milijona mladih, registriranih v programu jamstva za mlade, prejme podporo v obliki ponudbe za zaposlitev, nadaljnjega izobraževanja, pripravništva ali vajeništva.

Povezovanje financiranja s sredstvi EU in spoštovanja pravne države

Predlog Komisije za naslednji večletni evropski proračun za obdobje 2021–2027 je proračun, ki ga zaznamujejo načela blaginje, trajnostnosti, solidarnosti in varnosti.

Predlog vključuje nov mehanizem za krepitev povezave med financiranjem s sredstvi EU in pravno državo. Splošne pomanjkljivosti glede pravne države v državi članici imajo resne posledice za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje s sredstvi EU. To ni mehanizem sankcij, ampak proračunsko orodje, ki omogoča zaščito proračuna EU in zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja ob hkratnem spodbujanju pravne države.

Naložbeni načrt za Evropo / Junckerjev načrt

Evropsko unijo je po svetovni gospodarski in finančni krizi pestil premajhen obseg vlaganja. Cilj naložbenega načrta za Evropo, t. i. Junckerjevega načrta, je odpravljati ovire za naložbe, zagotavljati prepoznavnost in tehnično pomoč za naložbene projekte ter doseči smotrnejšo uporabo virov financiranja.

Evropski sklad za strateške naložbe, ustanovljen z Junckerjevim načrtom, je julija 2018 dosegel svoj začetni ciljni znesek naložb v višini 315 milijard EUR, v obdobju od leta 2015 do decembra 2018 pa je pritegnil za 371 milijard EUR dodatnih naložb po vsej EU. Podprl je že več kot 750 000 delovnih mest. To število naj bi se do leta 2020 povečalo na 1,4 milijona delovnih mest. Izboljšan dostop do financiranja je izkoristilo več kot 850 000 malih in srednjih podjetij (MSP). Najmanj 40 % financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru dela za infrastrukturo in inovacije podpira sestavne dele projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah.

Obzorje 2020 – program EU za raziskave in inovacije

Obzorje 2020 je največji program na svetu za spodbujanje sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in inovacij v EU in zunaj nje.

Za Obzorje 2020, sedanji okvirni program za raziskave in inovacije, je v obdobju sedmih let (2014–2020) na voljo skoraj 77 milijard EUR sredstev poleg zasebnih in nacionalnih javnih naložb, ki jih bodo ta sredstva pritegnila. Več kot 60 % teh proračunskih sredstev se vlaga v trajnostni razvoj. Še večji proračun je predlagan za program Obzorje Evropa, ki je naslednik programa Obzorje 2020.

Cilj programa Obzorje 2020 je pomagati pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče gospodarske rasti. Zagotovil naj bi, da bo EU ustvarjala vrhunsko znanost in tehnologijo, ki bo koristila tako gospodarstvu kot tudi družbi in okolju, odpravljala ovire za inovacije ter omogočila lažje sodelovanje javnega in zasebnega sektorja pri prinašanju rešitev za velike izzive, s katerimi se sooča naša družba.

Financiranje trajnostne rasti

Naš planet se vse bolj sooča z nepredvidljivimi posledicami podnebnih sprememb in izčrpavanja virov, zato moramo nujno ukrepati za prilagoditev bolj trajnostnemu modelu. Po ocenah je potrebnih je približno 180 milijard EUR dodatnih naložb na leto, da bi dosegli pariške ciljne vrednosti za EU do leta 2030, vključno s 40-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

Zato je Komisija marca 2018 sprejela akcijski načrt za trajnostno financiranje, da bi okrepila vlogo financiranja pri spodbujanju dobro delujočega gospodarstva, ki izpolnjuje tudi okoljske in družbene cilje. S tem EU omogoča finančnemu sektorju, da uporabi vse svoje zmožnosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Trajnostno financiranje EU

Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

V krožnem gospodarstvu se vrednost proizvodov, materialov in virov čim dalj ohranja v gospodarstvu, nastajanje odpadkov pa se zmanjšuje na najmanjšo možno mero (npr. razmetavanje s hrano, plastika, morski odpadki). Med širšimi koristmi krožnega gospodarstva je ustvarjanje novih konkurenčnih prednosti ter zmanjševanje potrebe po redkih virih, porabe energije in emisij ogljikovega dioksida.

Ukrepi, ki jih je Komisija izvedla od sprejetja akcijskega načrta za krožno gospodarstvo leta 2015, podpirajo krožno gospodarstvo na vseh stopnjah vrednostne verige. EU s svojim svežnjem ukrepov za krožno gospodarstvo daje gospodarskim subjektom in družbi jasno znamenje za pot naprej. Ukrepanje na ravni EU lahko pospeši naložbe, ustvari enake konkurenčne pogoje in odstrani ovire na enotnem trgu.

Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

Dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki jo je Komisija sprejela novembra 2018, kaže, kako lahko Evropa prevzame vodilno vlogo glede podnebne nevtralnosti s posodobitvijo energetskega sistema, naložbami v uresničljive tehnološke rešitve, krepitvijo vloge državljanov in usklajevanjem ukrepov na ključnih področjih, kot so industrijska politika, financiranje, krožno gospodarstvo in raziskave, hkrati pa zagotovi socialno pravičnost in podporo pravičnemu prehodu. Docela skladno s cilji trajnostnega razvoja predstavlja tudi več strateških gradnikov za prehod v podnebno nevtralno EU.

Namen dolgoročne vizije je začrtati pot podnebne politike EU in odpreti temeljito razpravo o tem, kako naj se EU pripravi za obdobje do leta 2050, s ciljem, da bi do leta 2020 predložila velikopotezno dolgoročno strategijo EU za Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja.

Pariški podnebni sporazum – sveženj „Čista energija za vse“

Evropa je imela ključno vlogo pri sklenitvi prvega splošnega, pravno zavezujočega podnebnega sporazuma v Parizu, v katerem je določen svetovni akcijski načrt za boj proti podnebnim spremembam. EU se je strinjala, da bo do leta 2030 emisije toplogrednih plinov znižala za najmanj 40 % v primerjavi z letom 1990.

Vodilno vlogo je prevzela s svežnjem „Čista energija za vse“, ki je spodbudil energetski prehod in posodobitev energetskega sistema, da bi bilo mogoče doseči pariške cilje.

Prehod na čisto energijo in boj proti podnebnim spremembam bosta znatno spremenila način, na katerega proizvajamo in porabljamo energijo. Njun vpliv na različne sektorje in regije bo različen. Ogljično intenzivni poslovni modeli, kot je premogovništvo, bodo manj gospodarni in se bodo postopoma opustili.

Komisija je zato začela izvajati posebne pobude za reševanje družbenih in gospodarskih izzivov, s katerimi se soočajo državljani v premogovniških regijah. Te pobude podpirajo razvoj strategij za prehod, konkretne projekte za dosego strukturalne raznovrstnosti in tehnološki prehod. Podporni ukrepi za 41 regij v 12 državah članicah, v katerih se izvajajo premogovniške dejavnosti, naj bi prehod spremenili v priložnosti, saj pospešujejo inovacije, naložbe ter nova znanja in spretnosti.

Evropa v gibanju

Po uvedbi strategije za mobilnost z nizkimi emisijami je Komisija leta 2017 in 2018 sprejela tri svežnje o mobilnosti z naslovom „Evropa v gibanju“. „Evropa v gibanju“ je obsežen sklop pobud, ki bodo izboljšale varnost v prometu, spodbujale pametno cestninjenje, zmanjšale emisije CO2, onesnaževanje zraka in prometne zamaške, zmanjšale upravne ovire za podjetja, preprečevale nezakonito zaposlovanje ter zagotavljale ustrezne pogoje dela in počitka za zaposlene. Dolgoročne koristi teh ukrepov bodo segale daleč izven prometnega sektorja, saj bodo ukrepi spodbujali rast in ustvarjanje delovnih mest, krepili socialno pravičnost, povečali izbiro za potrošnike in utrdili Evropo na poti proti ničelnim emisijam.

V zadnjem svežnju „Evropa v gibanju“ je predstavljena pozitivna agenda, njegov cilj pa je vsem Evropejcem omogočiti koristi od varnejšega prometa, vozil, ki manj onesnažujejo okolje, in naprednejših tehnoloških rešitev ter hkrati podpreti konkurenčnost industrije EU. V ta namen pobude vključujejo celostno politiko za varnost v cestnem prometu v prihodnosti z ukrepi za varnost vozil in varnost infrastrukture; prve standarde nasploh za emisije CO2 za težka vozila; strateški akcijski načrt za razvoj in proizvodnjo baterij v Evropi ter v prihodnost usmerjeno strategijo za povezano in avtomatizirano mobilnost.

Strategija EU za plastiko

Zdravi oceani so temeljnega pomena za naš obstoj. So bistven vir hrane in dohodkov za približno 40 % svetovnega prebivalstva. Morje nam v končni fazi daje in uravnava podnebje, vodo in kisik.

Z agendo EU za mednarodno upravljanje oceanov je bil vzpostavljen krovni okvir za krepitev mednarodnega upravljanja oceanov, da bi zagotovili, da bodo oceani varni, zanesljivi in čisti ter da se bodo zakonito in trajnostno uporabljali. Med ukrepi v agendi za upravljanje oceanov je bil tudi bolj proti morskim odpadkom.

Komisija je maja 2018 predlagala nove predpise za vso EU, usmerjene v deset plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki se največkrat znajdejo na evropskih obalah in morjih, ter zavrženo ribiško orodje. Ti proizvodi namreč skupaj predstavljajo 70 % vseh morskih odpadkov.

Med drugimi pobudami v zvezi s plastiko so ukrepi za preprečevanje smetenja, spreminjanje gospodarjenja s plastiko v krožno gospodarstvo, omejevanje morskih virov morskih odpadkov in boljše razumevanje in spremljanje morskih odpadkov.

Akcijski načrt EU za naravo, ljudi in gospodarstvo

Na področju varstva narave v EU sta najvidnejša zakonodajna akta o pticah in habitatih. Z njima se vzpostavlja največja usklajena mreža zavarovanih območij z bogato biotsko raznovrstnostjo na svetu (Natura 2000), ki h gospodarstvu EU prispeva s čiščenjem vode, shranjevanjem ogljikovega dioksida, opraševanjem ali turizmom (t. i. ekosistemske storitve), ki ustrezajo od 1,7 do 2,5 % BDP EU.

Komisija je aprila 2017 sprejela akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, da bi zagotovila popolno izvajanje zakonov na terenu in tako izboljšala varstvo narave v dobro državljanov Unije in gospodarstva.

V načrtu je predvidenih 15 glavnih ukrepov, ki naj bi bili izvedeni do leta 2019, razvrščeni pa so v štiri prednostne naloge: izboljšanje znanja in navodila za zagotovitev boljše usklajenosti z družbeno-gospodarskimi dejavnostmi; dokončanje omrežja in zagotovitev, da bo učinkovito upravljano; krepitev naložb v omrežje Natura 2000 in zagotovitev več finančnih sredstev; vključevanje državljanov, zainteresiranih strani in skupnosti.

Agenda EU za mesta

Mesta v Evropi so v središču številnih današnjih gospodarskih, okoljskih in družbenih izzivov. Več kot 70 % državljanov EU prebiva v mestnih območjih in v mestih se ustvari približno 85 % BDP EU.

Agenda EU za mesta, ki se je začela izvajati maja 2016, je ključnega pomena za zagotovitev, da bodo mestna območja pospeševala inovativne trajnostne rešitve, ki spodbujajo prehod na nizkoogljično in odporno družbo. V agendi za mesta si Komisija in države članice skupaj z evropskimi mesti prizadevajo, da bi v večji meri zagotovile upoštevanje vpliva politik na mestna območja. Njen cilj je tudi okrepiti odpornost mestnih območij s preprečevanjem katastrof in tveganj v zvezi s podnebjem.

Agendo za mesta EU krepijo pobude Komisije za spodbujanje dolgoročnih energetskih in podnebnih ukrepov na lokalni ravni, kot je Konvencija županov. Na podlagi te evropske pobude je bila leta 2016 ustanovljena Svetovna konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, v kateri je 10,28 % svetovnega prebivalstva združenega v zavezništvu, ki podpira ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in premik v smeri nizkoemisijske družbe.

Program znanj in spretnosti za Evropo

Evropa z novim programom znanj in spretnosti za Evropo vlaga v ljudi, da se bodo lahko samozavestno soočili s prihodnostjo. Evropska komisija z izvedbo desetih ukrepov programa pomaga ljudem pri usvajanju pravih znanj in spretnosti, da bodo lahko šli v korak s spremembami v družbi in na trgu dela. Evropa daje znanjem in spretnostim tudi večji poudarek in večjo primerljivost ter zbira podatke o znanjih in spretnostih, potrebnih za poklice in sektorje po vsej Evropi. Komisija evropske države tudi podpira pri krepitvi pomoči odraslim, ki imajo težave z osnovnimi znanji in spretnostmi. Izvajati so se začele pobude za pripravo ljudi na digitalno revolucijo in prihodnost dela. Komisija je uvedla tudi evropski teden poklicnih spretnosti z namenom ozaveščanja o številnih priložnostih, ki jih nudi poklicno izobraževanje in usposabljanje. S pomočjo teh uspešnih letnih kampanj so od leta 2016 milijoni mladih in odraslih spoznali, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje prva ali enaka možnost izbire.

Trajnostno biogospodarstvo EU za krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem

Živimo v svetu omejenih virov. Zaradi svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe ter degradacija zemljišč in ekosistemov, na eni strani ter naraščajočega števila prebivalcev na drugi strani smo primorani iskati nove načine proizvodnje in porabe svojih bioloških virov, ki spoštujejo ekološke meje našega planeta. Biogospodarstvo je s prihodki v vrednosti 2,3 bilijona EUR in deležem 8,2 % v delovni sili EU ključna sestavina gospodarstva EU.

S posodobljeno strategijo biogospodarstva se bo začelo izvajati 14 ukrepov, ki utirajo pot k inovativnejši in konkurenčnejši družbi, bolj gospodarni z viri, v kateri je varnost hrane skladna s trajnostno rabo bioloških obnovljivih virov ter je hkrati poskrbljeno za varstvo okolja. Strategija bo okrepila sektorje biogospodarstva in razvila nove tehnologije za pretvarjanje bioloških odpadkov v vrednost, zagotavljala koristi za podeželske skupnosti in zagotovila, da bo biogospodarstvo delovalo v okoljsko sprejemljivih mejah.

Kohezijska politika EU

Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU. Njena glavna naloga je doseganje gospodarske, družbene in ozemeljske kohezije z zmanjševanjem neenakosti v stopnjah razvitosti različnih regij. Je ena od politik, ki najbolj presegajo meje med področji in sektorji, zato prispeva k večini od 17 ciljev trajnostnega razvoja, če ne celo k vsem.

Poleg tega so na vseh stopnjah izvajanja te politike vključena medsektorska načela in cilji ključnega pomena, kot je trajnostni razvoj, odprava neenakosti, spodbujanje enakosti spolov, vključitev vidika spola ter boj proti diskriminaciji. Prednostno vlogo ima načelo partnerstva, zato sodelujejo nacionalni in podnacionalni akterji, ki prevzemajo odgovornost za uresničevanje politik EU preko sofinanciranih projektov.

Evropski izobraževalni prostor

EU si prizadeva do leta 2025 vzpostaviti evropski izobraževalni prostor, v katerem „meje ne ovirajo učenja, študija in raziskovanja. Celino, kjer je bivanje v drugi državi članici – z namenom študija, učenja ali dela – postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa pravilo. Celino, na kateri imajo ljudje močan občutek evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope.“

V skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic je njegov cilj vsem omogočiti dostop do inovativnega, vključujočega in vseživljenjskega učenja. Med prvimi konkretnimi ukrepi so: razvoj evropskih univerz, zagotavljanje avtomatičnega priznavanja kvalifikacij, pridobljenih v višjem sekundarnem in terciarnem izobraževanju, in učnih obdobij v tujini v vseh državah članicah, izboljšanje učenja jezikov, spodbujanje kakovostne vzgoje in varstva v zgodnjem otroštvu, podpiranje pridobivanja ključnih kompetenc in krepitev digitalnega učenja.

Platforma EU o izgubah hrane in živilskih odpadkih

V EU se po ocenah izgubi ali zavrže 20 % skupne količine proizvedene hrane, 43 milijonov ljudi pa si vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka hrane. Gospodinjstva ustvarijo več kot polovico skupnih živilskih odpadkov v EU, saj do 70 % razmetavanja s hrano pride v gospodinjstvih, prehrambenih storitvah in maloprodaji.

Za to ne obstaja samo en vzrok, za katerega bi bila možna ena rešitev, ker je prehranska veriga zapleten, dinamičen sistem. Boj proti razmetavanju s hrano pomeni sodelovanje z vsemi ključnimi akterji iz javnega in zasebnega sektorja, da bi lahko bolje prepoznali, merili in razumeli razmetavanje s hrano ter našli rešitve za njegovo preprečevanje.

Platforma EU izgubah hrane in živilskih odpadkih je bila vzpostavljena leta 2016. V njej sodelujejo mednarodne organizacije, države članice in zainteresirane strani, da bi opredelile dobre prakse in dosegle hitrejši napredek pri preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov. Komisija je ob podpori platforme sprejela smernice EU za lažje donacije hrane (leta 2017) in izvaja triletni pilotni projekt EU za spodbujanje njihovega izvajanja na terenu. Leta 2018 so bile sprejete smernice za ovrednotenje uporabe hrane, ki je sicer varna, vendar je ni več mogoče tržiti za prehrano ljudi, kot vir živalske krme. Komisija tudi dejavno preučuje, kako bi bilo mogoče izboljšati in razumeti navedbi datuma z oznako „datum uporabe“ in „uporabno najmanj do konca“, da bi zmanjšali z njo povezano razmetavanje s hrano.

Evropsko soglasje o razvoju

EU in države članice so leta 2017 sprejele Evropsko soglasje o razvoju. To je skupna vizija razvojne politike. Novo soglasje odraža novi okvir za zunanje ukrepe in posodablja vizijo razvojne politike za uresničevanje agende Združenih narodov do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja. Spodbuja tudi usklajeno izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in agende za dostojno delo.

Ogrodje Evropskega soglasja o razvoju je „pet P-jev“, ki predstavljajo okvir agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030: ljudje, planet, blaginja, mir in partnerstvo (people, planet, prosperity, peace and partnership). Primarni cilj je še vedno izkoreninjenje revščine. Združuje gospodarske, družbene in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja. S soglasjem se krepi ključna povezava med zunanjimi politikami, kot so humanitarna, razvojna in trgovinska politika, in politikami za ohranjanje miru in varnosti ter za obvladovanje migracij, okolja in podnebnih sprememb.

Novemu zavezništvu med Afriko in Evropo naproti

EU je glavni partner Afrike na področju trgovine, naložb in razvoja. Leta 2017 je predstavljala 36 % afriške blagovne menjave, naložbe EU predstavljajo 40 % neposrednih tujih naložb v višini 291 milijard EUR v letu 2016, Afrika pa je samo v letu 2016 od EU in njenih držav članic prejela 55 % svoje uradne razvojne pomoči v skupni višini 23 milijard EUR.

Da bi partnerstvo dvignila na višjo raven, je Komisija septembra 2018 začela izvajati novo zavezništvo med Afriko in Evropo na področju trajnostnih naložb in delovnih mest .

V zavezništvu so določena ključna področja ukrepov, s katerimi bodo EU in njeni afriški partnerji privabili zasebne vlagatelje, izboljšali poslovno okolje, podprli izobraževanje ter znanje in spretnosti in pospešili trgovino.

Zavezništvo je dopolnilo dolgoletnega političnega partnerstva, v njem pa je predlagana zamenjava paradigme pristopa donator–prejemnik z zavezništvom enakopravnih partnerjev. Izhaja iz skupne zaveze za pospešitev naložb, ustvarjanja delovnih mest in trgovine, ki je bila dana na petem srečanju na vrhu med Afriško unijo in Evropsko unijo leta 2017.

 „Afrika potrebuje pravo in uravnoteženo partnerstvo. In tudi mi, Evropejci, potrebujemo tako partnerstvo.“

Jean-Claude Juncker,
predsednik Evropske komisije,
govor o stanju v Uniji, 2018

Globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko

V globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko je predstavljena vizija za ukrepanje EU v svetu. Cilji trajnostnega razvoja so medsektorska razsežnost vseh prizadevanj za izvajanje strategije.

EU pomaga pri ustvarjanju miroljubnih in vključujočih družb. V sedanjih razmerah, ko se državljanski in demokratični prostor krči, je ponovno potrdila svojo brezpogojno podporo demokraciji, človekovim pravicam in dobremu upravljanju povsod po svetu.

Ta zaveza ima več oblik, med katerimi so politični dialog, dialog o politikah in finančna podpora preko evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice. V akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019) je podan okvir za politike odnosov s tretjimi državami. EU je v preteklih letih vzpostavila dialog o človekovih pravicah z vse več tretjimi državami, da bi okrepila sodelovanje na področju človekovih pravic in izboljšala položaj na tem področju v tretjih državah, vključno z dostopom do sodnega varstva.

Poleg tega podpira programe za krepitev preglednih in odgovornih institucij, tudi parlamentov, pravosodja, organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter nacionalnih ustanov za človekove pravice. Prizadeva si tudi za krepitev odpornosti v partnerskih državah za reševanje nestabilnih razmer ter podpira preprečevanje konfliktov in mirovne pobude, tudi z izboljšavami v upravljanju varnostnega sektorja v partnerski državi, da bi pomagala preprečevati krize in skrbela za varnost ljudi.

Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko

Današnji gospodarski sistem je v osnovi globalen in digitalen, temelji na mednarodnih vrednostnih verigah, z blagom in storitvami pa se vse bolj trguje čezmejno.

Komisija se zaveda potrebe po trgovinski in naložbeni politiki EU, ki bi dala rešitve za današnje izzive in omogočila lažjo izmenjavo idej, znanj in spretnosti ter inovacij. Zaveda se tudi, da bi morala biti učinkovita trgovinska politika usklajena s politikami trajnostnega razvoja, širšimi zunanjimi politikami in zunanjimi cilji notranjih politik EU, tako da bi se te politike medsebojno podpirale. Poudarja, da bi morala trgovina zagotavljati enake konkurenčne pogoje ob spodbujanju osnovnih načel, kot so človekove pravice, dostojno delo, trajnostni razvoj povsod po svetu ali kakovostna regulacija in javne službe doma.

V strategiji „Trgovina za vse, za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“, ki temelji na vrednotah, Komisija dokazuje, da je trgovinska politika EU namenjena vsem, da mora zagotavljati rast, delovna mesta in inovacije, vendar mora biti tudi usklajena z načeli evropskega modela. Skratka, da mora biti odgovorna. 

Naslednji večletni evropski proračun kot sredstvo za vključitev trajnostnosti

Predlog Komisije za naslednji večletni evropski proračun za obdobje 2021–2027 je proračun, ki ga zaznamujejo načela blaginje, trajnostnosti, solidarnosti in varnosti. Trajnostni razvoj ima v teh predlogih osrednjo vlogo. Je prednostna naloga, ki presega meje med področji, ne le eno poglavje ali en sam program. Trajnostnost spodbujajo in vključujejo številni programi in instrumenti proračunske porabe. Nekaj primerov predlogov Komisije za naslednji večletni evropski proračun:

·veliko prestrukturiranje instrumentov za zunanje delovanje EU, da bi zagotovili boljšo usklajenost med instrumenti, izkoristili ekonomije obsega in sinergije med programi ter poenostavili postopke. Tako bo EU bolje pripravljena na uresničevanje svojih ciljev in uveljavljanje svojih ciljev, politik in vrednot na svetovni ravni. Predlagani novi instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje s proračunom skoraj 90 milijard EUR je usklajen z agendo Združenih narodov do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja. EU si bo tudi z novim evropskim mirovnim instrumentom s sredstvi v višini 10,5 milijarde EUR prizadevala izboljšati svojo zmožnost preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru in krepitve mednarodne varnosti;

·za prelomne rešitve za podporo prehodu v trajnostni razvoj bodo potrebne doslej največje naložbe v raziskave in inovacije preko Obzorja Evropa, največjega programa za raziskave in inovacije doslej, za katerega so predlagana proračunska sredstva v višini 100 milijard EUR;

·višji cilj za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU, s ciljno vrednostjo 25 % odhodkov EU, ki prispevajo k podnebju, vključno s cilji prehoda na čisto energijo. Ta ciljna vrednost je v celotnem proračunu predlaganega okvirnega programa raziskav in inovacij Obzorje Evropa, ki je zasnovan in oblikovan v skladu s cilji trajnostnega razvoja, zvišana na 35 %;

·reformirana kohezijska politika s sredstvi v višini več kot 370 milijard EUR (največ proračunskih sredstev od vseh politik in pobud EU za obdobje 2021–2027), ki bodo pritegnila znatne dodatne nacionalne in zasebne naložbe. V ospredju predloga so trajnostna rast, prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo, okoljska učinkovitost, učinkovita raba virov in socialna vključenost. Reformirana kohezijska politika bo EU omogočila doseganje ciljnih vrednosti pariškega sporazuma o podnebnih ukrepih in bo pripomogla h krajevni umestitvi ciljev trajnostnega razvoja, saj bo njihovo doseganje potekalo v tesnem sodelovanju z regijami in lokalnimi organi. Naložbe v ljudi bodo ključna prednostna naloga prihodnjega evropskega socialnega sklada (ESF+), s pomočjo katerega se bo izvajal evropski steber socialnih pravic, zanj pa so predlagana proračunska sredstva v višini 101 milijarde EUR;

·predlog za spodbuditev ključnih strateških naložb z novim, celovitim naložbenim skladom InvestEU, ki bo imel ključno vlogo pri prihodnji blaginji Evrope in njeni vodilni vlogi na področju ciljev trajnostnega razvoja. S prispevkom iz proračuna EU v višini 15,2 milijarde EUR naj bi sklad InvestEU po vsej Evropi spodbudil več kot 650 milijard EUR dodatnih naložb;

·poenostavljena, posodobljena skupna kmetijska politika s proračunom skupno 365 milijard EUR za zagotovitev dostopa do varne, kakovostne, cenovno dostopne, hranljive in raznovrstne hrane za 500 milijonov potrošnikov v EU. Nova skupna kmetijska politika bo posvečala več pozornosti okolju in podnebju. Vsi kmetje, ki prejemajo plačila na površino in na žival, bodo morali izpolnjevati vrsto zahtev, povezanih s podnebnimi spremembami, vodo, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in krajino, pa tudi z javnim zdravjem ter zdravjem in dobrobitjo rastlin in živali;

·okrepljeni okoljski program LIFE s proračunom v višini 5,5 milijarde EUR za projekte, ki podpirajo okolje in podnebne ukrepe, vključno z novim delom, posebej namenjenim podpori prehodu na čisto energijo;

·predlagana je podvojitev sredstev za prihodnji program Erasmus na 30 milijard EUR, da bi omogočili, da bo več Evropejcev študiralo, se usposabljalo, opravljalo prostovoljska dela in pridobivalo poklicne izkušnje v tujini;

·cilj programa Instrument za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 je razviti pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo infrastrukturo v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju, zanj pa so predlagana proračunska sredstva v višini 42,3 milijarde EUR; spodbujal bo sinergije med temi tremi sektorji, racionalizacijo naložb z usklajenimi merili za upravičenost in prepoznavnostjo dinamičnega nabora. Najmanj 60 % finančnih sredstev iz programa Instrument za povezovanje Evrope bo prispevalo k podnebnim ukrepom.

·digitalna preobrazba je pomembna za omogočanje prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in družbo, ki sta potrebna za dosego ciljev trajnostnega razvoja. Temu je namenjen predlagani program za digitalno Evropo s proračunskimi sredstvi v višini 9,2 milijarde EUR, saj bo npr. podpiral zagotavljanje zmogljivosti velikega obsega za visokozmogljivostno računalništvo in umetno inteligenco, ki bosta nudila nove možnosti za trajnostni razvoj, tudi za zmanjšanje vsebnosti CO2. 

·Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo bo poenostavljen in bolj ciljno usmerjen, s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 6,14 milijarde EUR za podporo skupni ribiški politiki, pomorski politiki EU in mednarodnim zavezam na področju upravljanja oceanov, zlasti v zvezi z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030.

Glavne pobude Junckerjeve Komisije, povezane s cilji trajnostnega razvoja

Cilj trajnostnega razvoja 1: odprava revščine

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·Priporočilo o dolgotrajni brezposelnosti

·Priporočilo o dostopu do socialne zaščite za vse

·Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov

· Evropski akt o dostopnosti

·Akcijski načrt za odpravo razlik v plačah med spoloma

·Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU

·Evropsko soglasje o razvoju

·Akcijski načrt za Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Posodobljena strategija za pomoč trgovini

Cilj trajnostnega razvoja 2: odprava lakote

·Skupna kmetijska politika

·Skupna ribiška politika

·Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

·Večdeležniška platforma o izgubah hrane in živilskih odpadkih

·Predpisi za ekološko kmetijstvo

·Pobuda FOOD 2030 za razvoj usklajene agende za raziskave in razvoj za trajnostne sisteme na področju hrane in prehrane

·Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Projektna skupina za afriško podeželje

·Strategija „Trgovina za vse“

Cilj trajnostnega razvoja 3: zdravje in dobro počutje

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Cikel poročanja o zdravstvenem stanju v EU

·Digitalna preobrazba zdravja in nege: Boljše in učinkovitejše zagotavljanje boljšega zdravja in nege več državljanom

·Akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom

·Posodobitev predpisov o rakotvornih in mutagenih snoveh

·Sodelovanje EU na področju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem

·Usmerjevalna skupina za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni

·Novi predpisi o medicinskih pripomočkih

·Uveljavljanje standardov in ukrepov EU na področju onesnaževanja zraka kot pomoč nacionalnim, regionalnim in lokalnim akterjem za boj proti onesnaževanju zraka.

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Strateški akcijski načrt za varnost v cestnem prometu

·Evropsko soglasje o razvoju

·Raziskovalno partnerstvo z Afriko za boj proti HIV/AIDS, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

Cilj trajnostnega razvoja 4: kakovostno izobraževanje

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Evropski izobraževalni prostor do leta 2025

·Prenovljena agenda EU za visoko šolstvo

·Novi program znanj in spretnosti za Evropo

·Strategija za mlade za obdobje 2019–2027

·Akcijski načrt za digitalno izobraževanje

·Priporočila: o kakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva; o avtomatičnem vzajemnem priznavanju diplom in učnih obdobij v tujini; o izboljšanju poučevanja in učenja jezikov; o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva; o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, o poteh izpopolnjevanja – novih priložnostih za odrasle

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·Ukrepi EU na področju izobraževanja v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Novo zavezništvo med Afriko in EU

Cilj trajnostnega razvoja 5: Enakost spolov

· Strateško prizadevanje za enakost spolov v obdobju 2016–2019

·Sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

·Akcijski načrt za odpravo razlik v plačah med spoloma

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·„Ženske v prometu“

·Akcijski načrt za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjih odnosih

·Evropsko soglasje o razvoju

·Svetovno zavezništvo: pobuda Spotlight (EU–ZN) za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

Cilj trajnostnega razvoja 6: dostop do čiste vode in sanitarij

·Predlog za revizijo predpisov o pitni vodi

·Predlog o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

Cilj trajnostnega razvoja 7: cenovno dostopna in čista energija

·Strategija za energetsko unijo

·Svežnji „Evropa v gibanju“

·Sveženj „Čista energija za vse Evropejce“

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

·Obsežna pobuda v okviru programa Obzorje 2020 za digitalno preobrazbo energetskega sektorja s pomočjo interneta stvari

·Strateški načrt za energetsko tehnologijo

·Evropsko zavezništvo za baterije

·Pobuda „Misija: inovativnost“

·Podpora za premogovniške regije v prehodu

·Evropska opazovalnica za energijsko revščino

·Pobuda za čisto energijo na otokih EU

·Kohezijska politika

·Akcijski načrt za trajnostno financiranje

·Strategija za nizke emisije

·Evropsko soglasje o razvoju

·Strategija energije za Afriko

·Evropska in svetovna konvencija županov za podnebje in energijo

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

Cilj trajnostnega razvoja 8: dostojno delo in gospodarska rast

·Naložbeni načrt za Evropo / „Junckerjev načrt“

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko

·Prenovljena agenda za raziskave in inovacije ter program Obzorje 2020

·Kohezijska politika

·Predpisi o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih

·Posodobitev predpisov o napotitvi delavcev

·Predlog za ustanovitev evropskega organa za delo

·Posodobitev predpisov o rakotvornih in mutagenih snoveh

·Priporočilo o dostopu do socialne zaščite za vse

·Priporočilo o dolgotrajni brezposelnosti

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

·Načrt za zunanje naložbe, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Posodobljena strategija za pomoč trgovini

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

·Novo zavezništvo med Afriko in EU

Cilj trajnostnega razvoja 9: industrija, inovacije in infrastruktura

·Prenovljena strategija EU na področju industrijske politike in seznam kritičnih surovin

·Okrogla miza na visoki ravni „Industrija 2030“

·Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Prenovljena agenda za raziskave in inovacije ter program Obzorje 2020 z obsežnim prednostnim območjem za digitalizacijo evropske industrije

·Kohezijska politika

·Strategija za enotni digitalni trg

·Akcijski načrt za trajnostno financiranje

·Sveženj „Čista energija za vse Evropejce“

·Evropska opazovalnica za energijsko revščino

·Izvajanje strategije za družbeno odgovornost podjetij

·Svežnji „Evropa v gibanju“

· „Ženske v prometu“

·Instrument za povezovanje Evrope

·Evropska procesorska pobuda

·Strategija za nizkoemisijsko mobilnost

·Evropski načrt za zunanje naložbe

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Novo zavezništvo med Afriko in EU

Cilj trajnostnega razvoja 10: zmanjšanje neenakosti

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·Evropski akt o dostopnosti

·Priporočilo o dostopu do socialne zaščite za vse

·Sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

·Predpisi o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih po vsej EU

·Kohezijska politika

·Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov

·Evropska agenda o migracijah

·Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo 2015–2019

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

Cilj trajnostnega razvoja 11: trajnostna mesta in skupnosti

·Agenda EU za mesta

·Strategija za mobilnost z nizkimi emisijami

·Evropski steber socialnih pravic, pregled socialnih kazalnikov

·Prenovljena agenda za raziskave in inovacije ter program Obzorje 2020 z obsežnim prednostnim območjem za digitalno preobrazbo v pametnih mestih in skupnostih

·Skupno sporočilo o odpornosti

·Kohezijska politika

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

·Evropska in svetovna konvencija županov za podnebje in energijo

·Okrepljeno obvladovanje nesreč (rescEU) in revidirani mehanizem Unije na področju civilne zaščite

·Akcijski načrt za Sendajski akcijski načrt za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Nagrada Mesto EU za pravično in etično trgovino

Cilj trajnostnega razvoja 12: odgovorna poraba in proizvodnja

·Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, vključno z okvirom za spremljanje in evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Večdeležniška platforma o izgubah hrane in živilskih odpadkih

·Novi predpisi EU o odpadkih, vključno z ukrepi na področju izgub hrane in živilskih odpadkih

·Strategija EU za plastiko

·Obsežne pobude v okviru programa Obzorje 2020 za digitalno in trajnostno preobrazbo v agroživilskem sektorju

·Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem

·Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje energijske učinkovitosti

·Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo

·Izvajanje strategije za družbeno odgovornost podjetij

·Predpisi o konfliktnih mineralih

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

Cilj trajnostnega razvoja 13: podnebni ukrepi

·Začetek veljavnosti Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

·Prenovljeni sistem EU za trgovanje z emisijami

·Sveženj „Čista energija za vse Evropejce“

·Svežnji „Evropa v gibanju“

·Strategija za nizkoemisijsko mobilnost

·Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

·Agenda za upravljanje oceanov

·Seznam kritičnih surovin

·Evropska in svetovna konvencija županov za podnebje in energijo

·Okrepljeno obvladovanje nesreč (rescEU) in revidirani mehanizem Unije na področju civilne zaščite

· Akcijski načrt za Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030  

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

Cilj trajnostnega razvoja 14: življenje v vodi

·Strategija EU za plastiko

·Agenda za mednarodno upravljanje oceanov

·Strategija EU za modro rast

·Novi predpisi o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot

·Predlog za revizijo sistema EU za nadzor ribištva

·Boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije 

Cilj trajnostnega razvoja 15: življenje na kopnem

·Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo

·Pobuda EU za opraševalce

·Novi predpisi o invazivnih tujerodnih vrstah

·Novi predpisi za ekološko kmetijstvo

·Akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

Cilj trajnostnega razvoja 16: mir, pravičnost in močne institucije

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

·Evropsko soglasje o razvoju

·Strategija „Trgovina za vse“

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Novo zavezništvo med Afriko in EU

·Evropska agenda za varnost

·Akcijski načrt EU za zaščito javnih prostorov

·Ukrepi za boj proti nezakonitim vsebinam na spletu

·Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo

·Izvajanje strategije za družbeno odgovornost podjetij

·Evropsko javno tožilstvo

·Predpisi o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

·Predpisi o davčni preglednosti in ukrepi za preprečevanje izogibanja davkom

·Okrepljeni predpisi o procesnih pravicah osumljencev in obdolžencev

·Revidirani predpisi o strelnem orožju

·Ukrepi za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev

·Akcijski načrt proti dezinformacijam

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

Cilj trajnostnega razvoja 17: partnerstva za doseganje ciljev

·Agenda EU za boljše pravno urejanje

·Večdeležniška platforma o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v EU

·Pobuda „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“

·Letno poročilo o spremljanju napredka EU proti ciljem trajnostnega razvoja

·Evropski steber socialnih pravic

·Platforma zdravstvene politike EU

·Evropska solidarnostna enota

·Nov začetek za socialni dialog

·Pobuda „Poberi več, porabi bolje“

·Akcijski načrt za trajnostno financiranje

·Evropski načrt za zunanje naložbe in njegov Evropski sklad za trajnostni razvoj

·Seznam kritičnih surovin

·Čist planet za vse – dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

·Mednarodno sodelovanje med mesti

·Pametno financiranje in pobuda za pametne stavbe

·Okrepljeni Evropski semester za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik

·Evropsko soglasje o razvoju

·Prenovljena evropska sosedska politika in strategija širitve EU, strategija za Zahodni Balkan

·Strategija „Trgovina za vse“

·Posodobljena strategija za pomoč trgovini

·Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije

PRILOGA II Uspešnost EU pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

EU je med najboljšimi kraji za življenje na svetu in države članice EU so že na čelu izvajanja ciljev trajnostnega razvoja. Toda še nobena država na svetu ni dosegla vseh dogovorjenih ciljev in ob podrobnejši oceni uspešnosti EU pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja se izkaže, da si moramo tudi v EU nenehoma prizadevati na vseh področjih.

Vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov do leta 2030 je tesno povezanih med sabo in tudi zasnovani so tako, da jih ni mogoče deliti, zato jih bo mogoče na terenu uresničiti samo, če bodo vključeni v ukrepe vseh akterjev. Pomembno je doseči boljše sinergije in usklajenost med politikami ter razviti ugodno regulativno, finančno in vedenjsko okolje, da bo te cilje mogoče udejanjiti.

Prednostne naloge morajo biti prilagoditev vzorcev naše proizvodnje, distribucije in potrošnje tako, da bodo pripeljali do trajnosti, boj proti podnebnim spremembam ter krepitev naših ukrepov za zaščito oceanov, ekosistemov in biotske raznovrstnosti, saj se obremenitev naravnih sistemov našega planeta, ki omogočajo življenje na Zemlji, vse bolj bliža skrajnim mejam. Okrepiti je treba boj proti revščini, socialni izključenosti, neenakosti in razlikam med spoloma, da bi zagotovili blagostanje in dobro počutje za vse, zagotovili družbeno in politično stabilnost in ohranili podporo evropskemu projektu. Še naprej je treba spodbujati in negovati pravno državo, demokracijo in temeljne pravice ter trden multilateralizem in trgovino na podlagi pravil.

V tem dokumentu je prikazana uspešnost EU pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Za vsak cilj je podan pregled današnjega položaja v EU, razvojnih gibanj in primerjave EU v svetovnem merilu. Okvirno je prikazano, kako naj bi EU napredovala do leta 2030, kaj bo pospeševalo in kaj bi lahko zaviralo prehod na trajnostno Evropo. Trajnostnega razvoja se morajo skupaj lotiti vsi člani družbe. Zato je predstavljenih tudi nekaj primerov iz resničnega življenja, da bi predstavili dobre prakse različnih akterjev na različnih ravneh.

V svetovnem merilu je sedem od 27 držav članic EU med najboljšimi desetimi v poročilu SDG Index, vseh 27 držav članic pa je med najboljšimi 50 od 156 ocenjenih držav 1 . EU kot celota je v preteklih petih letih napredovala pri skoraj vseh ciljih trajnostnega razvoja. Največji napredek je bil dosežen na področju cilja trajnostnega razvoja 3 – zagotavljanje zdravega življenja in spodbujanje dobrega počutja za vse v vseh starostih, in cilja trajnostnega razvoja 4 – zagotavljanje vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja, ta dva cilja pa sta tudi med tremi najvišje uvrščenimi cilji trajnostnega razvoja za 27 držav članic EU na svetovni lestvici. V povprečju je na svetovni lestvici 27 držav članic EU najbolje uvrščenih pri cilju trajnostnega razvoja 1 – odprava revščine v vseh oblikah in povsod. Toda EU se je oddaljila od cilja trajnostnega razvoja 10 – zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi, pri čemer so precejšnje razlike med državami članicami. Pomembno je opozoriti, da napredek ne pomeni nujno, da je sedanje stanje pri zadevnem cilju za EU zadovoljivo. Npr. pri cilju trajnostnega razvoja 12 – zagotovitev trajnostnih vzorcev porabe in proizvodnje – je bil sicer dosežen znaten napredek, vendar je 27 držav članic pri tem cilju na svetovni lestvici v povprečju na drugem najnižjem mestu, tako da je treba narediti še veliko. Najslabše je 27 držav članic EU v povprečju uvrščenih pri cilju trajnostnega razvoja 14 – ohranjanje in trajnostno izkoriščanje oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj.

Pregled napredka v smeri ciljev trajnostnega razvoja v kontekstu EU 2

Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Doseganje varnega in zdravega prehranjevanja ter zagotavljanje produktivnih in trajnostnih kmetijskih sistemov, ribištva in akvakulture sta v EU prednostna naloga. EU preko svojih politik pomaga kmetom in ribičem pri zadovoljevanju potreb po hrani in zagotavljanju stabilne, trajnostno proizvedene, varne in kakovostne hrane po dostopnih cenah za prebivalstvo. Kmetijstvo, ribištvo in akvakultura, ki so trajnostni in pozorni na prehrano, so bistvenega pomena za zagotavljanje neprekinjene oskrbe potrošnikov z varno in zdravo hrano, tako zdaj kot tudi v prihodnje, še zlasti spričo izzivov, kot so podnebne spremembe in rast prebivalstva. V tej zvezi izvoz EU primarno prispeva k svetovni oskrbi s hrano. Proizvodnja hrane je v Evropi v zadnjem desetletju naraščala, četudi počasneje kot v preteklosti, izvajajo pa se tudi ukrepi za večjo okoljsko in podnebno učinkovitost kmetijstva, ribištva in akvakulture, da bi zagotovili njihovo dolgotrajno trajnostnost, vendar tudi ob upoštevanju vpliva na tretje države. Za razliko od drugih območij na svetu, ki jih pesti lakota, sta v EU glavni težavi v zvezi s prehrano prevelika telesna teža in debelost, pa tudi pomanjkanje mikrohranil. V svetovnem merilu dve tretjini revežev živi na podeželju in se preživlja s kmetijstvom. EU hrano in hranilno varnost ves čas ohranja v ospredju razvojnega sodelovanja in je v svojih trgovinskih odnosih ter sosedski in širitveni politiki posebej pozorna na prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo in ribištvo. EU daje v svetovnem merilu veliko humanitarne podpore pri oskrbi žrtev prehranskih kriz s hrano povsod po svetu in ogromno vlaga, kadar se je treba odzvati na klic na pomoč iz držav, ki jih ogroža lakota.

Ključna gibanja ·Debelost je v EU velik zdravstveni problem: leta 2014 je imelo težave z debelostjo 15,9 % celotnega odraslega prebivalstva. V Evropi nesorazmerno prizadene ljudi z nizko stopnjo izobrazbe in starejše. Če ta problem obravnavamo skupaj s prekomerno prehranjenostjo, je še hujši, saj prizadene dobrih 50 % celotnega odraslega prebivalstva EU, v prihodnjih letih pa se bo položaj po pričakovanjih še poslabšal. ·Če naj bi bil evropski kmetijski sektor dolgoročno sposoben preživeti, je v njem treba doseči gospodarsko trajnostnost. Faktorski dohodek kmetijstva na letno delovno enoto – kazalnik produktivnosti dela – v EU rahlo narašča, trenutno je 21,6 %, kar je višje kot leta 2010. Vendar so med državami članicami pomembne razlike. ·Delež ekološkega kmetijstva na celotnih kmetijskih površinah se je v obdobju 2005–2017 skoraj podvojil, saj je s 3,6 % narasel na 7,0 %. Natančneje rečeno: skupna površina ekoloških zemljišč (tj. v celoti preoblikovanih zemljišč in zemljišč v fazi preoblikovanja) je v EU-28 leta 2016 obsegala skoraj 12 milijonov hektarjev. Vrednost maloprodajnega trga ekoloških pridelkov v EU je leta 2016 znašala 30,7 milijarde EUR, maloprodaja pa je v letih 2015–2016 narasla za 12 %. ·Pri več kazalnikih za merjenje škodljivega vpliva kmetijstva na okolje je v zadnjih letih opaziti pozitivna gibanja, a tudi več zaskrbljujočih sprememb, med njimi vse večjo uporabo pesticidov v nekaterih delih Evrope in še vedno veliko porabo antimikrobikov (70 % antimikrobikov v EU se porabi za živali za proizvodnjo živil), glede splošnega upada biotske raznovrstnosti pa ni bilo nobenega občutnega napredka. ·Emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva od leta 2010 počasi naraščajo, a so še vedno veliko nižje kot v obdobjih pred 1990. To naraščanje bi bilo mogoče pripisati večji produktivnosti in proizvodnji v kmetijskem sektorju. ·Obseg zemljišč v EU, za katerega obstaja tveganje hude erozije tal, se zmanjšuje, deloma po zaslugi obveznih ukrepov za zagotavljanje navzkrižne skladnosti v skupni kmetijski politiki EU. Delež območij površine tal, ki niso bila umetno pokrita in so podvržena eroziji, za katero po ocenah obstaja tveganje hude erozije zaradi vode, se je v obdobju 2000–2012 zmanjšal s 6,0 % na 5,2 %. ·Učinkovitost sektorja akvakulture se je v obdobju 2014–2016 ves čas izboljševala. Sektor akvakulture je v letu 2016 dal na trg 1,4 milijona ton morske hrane s tržno vrednostjo skoraj 5 milijard EUR. V obdobju 2014–2016 je količina letno narasla za 2,2 %, vrednost pa za 3,1 %. Pospešuje se tudi prehajanje s konvencionalne na organsko akvakulturo.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 14 držav članic EU za SDG 2 doseglo rezultat nad 70 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je 13 držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno EU se bo po pričakovanjih v prihodnje nenehno razvijala v smeri odprave lakote in spodbujanja trajnostnih praks. Na podlagi pregleda prihodnosti kmetijstva EU do leta 2030 na področju prehranske varnosti ni pričakovati večjih upadov, če ne pride do večjih motenj na trgu. Politike varne hrane zagotavljajo visoko stopnjo varnosti hrane ter zdravja živali in rastlin v EU, pa tudi učinkovit notranji trg. Negotovostim se ne bo mogoče izogniti, zato se spremljajo izbrana tveganja. Ali bomo dosegli ta cilj trajnostnega razvoja, je odvisno predvsem od tega, ali se bodo industrija, nevladne organizacije, javni organi in državljani bolj zavedali družbenih, komercialnih in posamičnih dejavnikov nezdrave prehrane ter njihovih škodljivih vplivov na javno zdravje in javne proračune. V tem oziru so sedanja prizadevanja za spremembo sestave živil lahko zelo pomembna za reševanje vprašanja prekomerne telesne teže in debelosti ter njunega gospodarskega vpliva. To bo odvisno tudi od izobraževanja ljudi za uporabo novih tehnologij in reševanja novih izzivov. Izboljšanje okoljskega in zdravstvenega vpliva prehranskih sistemov, ugotavljanje dobrih praks, učinkovito ravnanje s prehranskimi viri, zmanjšanje razmetavanja s hrano itd. bo možno le ob odločnem družbenem sodelovanju na vseh ravneh (združenja, vlade, zasebni sektor, znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki). Naložbe v bolj trajnostno kmetijstvo bodo pozitivno vplivale tudi na izboljšanje zanesljivosti oskrbe s hrano, potrebno za soočanje z izzivi, kot je naraščanje svetovnega prebivalstva ali podnebne spremembe. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi ali hrana z najboljšimi možnimi prehranskimi lastnostmi bi ljudem koristila, saj bi prispevala k njihovemu boljšemu počutju in s tem kakovosti življenja.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, sprememba vedenja, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, trajnostni prehranski sistemi, nove tehnologije, umetna inteligenca, raziskave in inovacije, poudarek na odpornih družbah, izobraževanje, javne in zasebne naložbe, odprta in pravična trgovina.

Tveganja / negativne gonilne sile Revščina, socialna in zdravstvena neenakost, staranje našega prebivalstva, geopolitična nestabilnost, podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, nenadzorovane živalske bolezni, rastlinski škodljivci in onesnaževala.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: partnerstvo med EU in Afriko za prehransko in hranilno varnost in trajnostno kmetijstvo, vzpostavljeno aprila 2016, ustvarja ugodne razmere za sodelovanje v raziskavah in inovacijah na področjih trajnostne intenzifikacije, kmetijstva, sistemov hrane za prehrano, kmetijskih trgov in trgovine. Na ravni EU: cilj posodobljene in poenostavljene skupne kmetijske politike je čim več prispevati k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. V predlogih Komisije za naslednji večletni proračun za obdobje 2021–2027 je izrecno predstavljen cilj nadaljnjega izboljšanja trajnostnega razvoja na področju kmetovanja, hrane in podeželja. Na ravni držav članic: program za raznovrstnost gojenih rastlin je nacionalni program, ki naj bi bil prilagodljivo orodje za dosego pametnega in trajnostnega ohranjanja in izkoriščanja rastlinskega bogastva Švedske. Seme in druge starejše sorte se zbirajo povsod po Švedski in se shranjujejo v nordijski banki genov. Z njo se stare gojene rastline znova uvajajo na trg. Na regionalni/lokalni ravni: program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 za celinsko Portugalsko spodbuja naložbe v kmetovanje, da bi povečal zmožnosti za ustvarjanje dodane vrednosti, povečal produktivnost, spodbujal učinkovitejšo uporabo virov in podpiral produktivno in družbeno tkivo na podeželju. Na ravni podjetij: Grupo Cooperativo Cajamar v Španiji je del projekta TomGEM, v katerem se razvijajo nove strategije za ohranjanje visokih donosov v proizvodnji sadja in zelenjave v razmerah visoke temperature. Cilj projekta je ugotoviti fenotip širokega razpona genskih virov, da bi ugotovili, kateri kultivarji/genotipi izkazujejo stabilen donos, in odkrili gene, ki upravljajo cvetenje, plodnost cvetnega prahu in razvoj plodov. Na ravni civilne družbe: „Baltiku prijazno kmetijstvo“ je ciklus delavnic, ki ga poljska ustanova WWF organizira pod pokroviteljstvom Kmetijskega svetovalnega centra v Brwinówu. Po njegovi zaslugi kmetje bolje poznajo metode za zmanjšanje izgub dušikovih in fosforjevih spojin v kmetijskih gospodarstvih, ki prispeva k onesnaženosti voda.

Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Zdravje je osnovna človekova potreba in EU je znatno napredovala pri reševanju vprašanja neenakosti v zdravju ter njihovih okoljskih in družbenih determinant. Dobro zdravje ni dragoceno samo za posameznika kot pomemben dejavnik kakovosti življenja, dobrega počutja in sodelovanja v družbi, temveč prispeva tudi k oblikovanju trajnostnega evropskega gospodarstva. Splošno zdravstveno varstvo je cilj  Listine Evropske unije o temeljnih pravicah  in ena od pravic, ki jih priznava evropski steber socialnih pravic, zato je pomemben cilj politike za EU in njene države članice. Dosegljivost in cenovna dostopnost zdravstvenega varstva za paciente, pa tudi njegova uspešnost in proračunska vzdržnost so še naprej glavni cilji reform zdravstvenega varstva, o katerih poteka razprava v okviru EU. Toda tobak in pretirano uživanje alkohola, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost, duševne motnje, kot sta depresija in samomor, pa tudi nalezljive bolezni slej ko prej škodljivo vplivajo na zdravje in poleg demografskih in družbenih sprememb dodatno obremenjujejo zdravstvene sisteme EU. EU podpira države članice npr. z bojem proti dejavnikom tveganja nenalezljivih bolezni, izmenjavo dobrih praks, pomočjo pri zagotavljanju dostopa do kakovostnega zdravstva in krepitvijo sposobnosti za preprečevanje in obvladovanje svetovnih nevarnosti za zdravje, kot je pridobljena odpornost proti antimikrobikom, ter z vlaganjem v raziskave in inovacije. Na mednarodnem področju razvojna pomoč EU spodbuja splošen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev. EU v skladu z evropskim soglasjem o razvoju pomaga pri krepitvi zdravstvenih sistemov na vseh področjih in napredku v smeri splošnega zdravstvenega varstva.

Ključna gibanja ·Evropejci živijo dalj kot kadar koli prej, to gibanje se bo po projekcijah tudi nadaljevalo. Leta 2016 je bila pričakovana življenjska doba v EU 81 let, to je 3,3 leta več kot leta 2002. ·Nezdravi življenjski slogi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, javne proračune in produktivnost. Razširjenost kajenja med prebivalstvom v starosti 15 let ali več se je leta 2017 zmanjšala na 26 %. Še vedno pa je bila v letu 2014 pri več kot polovici odraslega prebivalstva v EU prisotna prekomerna telesna teža. ·Leta 2017 je 1,6 % ljudi v EU navedlo, da njihove potrebe po zdravstvenem varstvu niso bile izpolnjene, v primerjavi s 3,4 % leta 2011. Glavni razlog za neizpolnjene zdravstvene potrebe so stroški in dolge čakalne dobe. ·Število smrti zaradi nenalezljivih bolezni pred 65. letom starosti je v obdobju 2002–2015 stalno upadalo. Toda nenalezljive bolezni povzročajo do 80 % zdravstvenih stroškov. A le 3 % zdravstvenih proračunov se porabi za preprečevanje. Število smrti zaradi HIV, tuberkuloze in hepatitisa je v obdobju 2002–2015 precej stalno upadalo. Ocenjuje se, da gre 33 000 smrtnih primerov na leto v EU na račun pridobljene odpornosti proti antimikrobikom, zaradi česar nastanejo zdravstveni stroški in stroški izgube produktivnosti v višini 1,5 milijarde EUR na leto. ·Izpostavljenost onesnaženosti zraka z drobnimi delci na mestnih območjih se je v EU v obdobju 2010–2015 zmanjšala za skoraj 20 %. Toda onesnaženost zraka je še vedno glavni okoljski vzrok prezgodnje smrti. Zaradi slabe kakovosti zraka v EU na leto prezgodaj umre več kot 400 000 ljudi. Več milijonov jih trpi zaradi bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni, ki jih povzroča onesnaženost zraka. ·Varnost v cestnem prometu se je v EU v zadnjih desetletjih močno izboljšala. EU je postala najvarnejša regija na svetu z 49 primeri smrti zaradi prometnih nesreč na milijon prebivalcev. V obdobju 2001–2010 se je število smrtnih primerov v prometnih nesrečah v EU zmanjšalo za 43 %, v obdobju 2010–2017 pa še za 20 %.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 18 držav članic EU za SDG 3 doseglo rezultat nad 90 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je 11 držav članic EU. Ta cilj je skupno med tremi najvišje uvrščenimi cilji trajnostnega razvoja za države članice EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Da bi zdravstveni sistemi še naprej zagotavljali splošno zdravstveno varstvo v EU, morajo biti odporni na razvoj v prihodnosti ter zagotavljati dosegljivost in uspešnost. Preiti bo treba na model, v katerem bo več poudarka na preprečevanju bolezni in promociji zdravja, ki bo bolj prilagojen posamezniku in bo izkoriščal digitalne tehnologije, pa tudi okrepiti osnovno zdravstveno varstvo in razvoj oskrbe, v središču katere bo pacient. Pomembno bo tudi zmanjšanje ponudbe po prepovedanih drogah in povpraševanje po njih. EU je še naprej zavezana boju proti nenalezljivim in nalezljivim boleznim ter pridobljeni odpornosti proti antimikrobikom. Pomembno je sedanje prizadevanje za spodbujanje izvajanja potrjenih dobrih praks v večjem obsegu. EU bo v obdobju 2020–2030 skušala doseči nove vmesne ciljne vrednosti za zmanjšanje smrtnih primerov v prometnih nesrečah za 50 % in zmanjšati število hudih poškodb za polovico v istem obdobju.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, sprememba vedenja, bolj zdrava delovna sila in prebivalstvo, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, preprečevanje in promocija zdravja, raziskave in inovacije, nove tehnologije, digitalna preobrazba zdravja in nege, poudarek na odpornih družbah, izobraževanje, javne in zasebne naložbe, odprta in pravična trgovina.

Tveganja / negativne gonilne sile Revščina, družbene neenakosti in neenakosti v zdravju, biološke grožnje, podnebne spremembe in okoljska tveganja, fiskalna vzdržnost, na katero vplivata demografsko staranje in rast stroškov, povezana z novimi tehnologijami in družbeno-gospodarskimi tveganji, staranje prebivalstva, nezdrave navade, geopolitična nestabilnost in ogrožanje zdravstvene varnosti.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: EU je prispevala k programu partnerstva za splošno zdravje med EU in Svetovno zdravstveno organizacijo za okrepitev sistemov zdravstvenega varstva v več kot 35 partnerskih državah, skupaj z ZN pa podpira tudi izboljšanje dostopa do načrtovanja družine in povpraševanja po njem ter omejevanje škodljivih tradicionalnih praks in nasilja na podlagi spola. Na ravni EU: Na področju pridobljene odpornosti proti antimikrobikom je EU sprejela akcijski načrt „Eno zdravje“ z visoko zastavljenimi cilji, da bi ohranila možnost učinkovitega zdravljenja okužb pri ljudeh in živalih. Akcijski načrt vsebuje smernice za preudarno rabo antimikrobikov za zdravje ljudi, pospešuje raziskovanje novih antimikrobikov, cepiv in diagnostike, še bolj spodbuja inovacije, daje vstopne podatke za politike na znanstveni podlagi in za zakonodajne ukrepe ter odpravlja vrzeli v znanju. Na področju preprečevanja se potrjene dobre prakse izvajajo v širšem obsegu v tesnem sodelovanju z državami članicami EU. Na ravni držav članic: v sektorju javnega zdravstva Slovaške je vzpostavljena mreža splošnih in specializiranih centrov za zdravstveno svetovanje, ki svetujejo na podlagi pregleda glavnih osebnih dejavnikov tveganja (kot so kajenje, prehrana, telesna dejavnost ali stres). Njihova naloga je tudi ozaveščanje ter večja udeležba na kontrolnih in preventivnih pregledih. Na regionalni/lokalni ravni: leta 2011 je medobčinsko združenje za ohranjanje narave v Luksemburgu začelo izvajati projekt „Uživajmo naravo – jejmo regionalno, ekološko in pošteno hrano“. Namen tega projekta je spodbujanje trajnostne hrane v šolskih menzah 33 občin, ki so članice združenja, in nuditi gospodarske priložnosti kmetom v regiji, ki so posebej zavezani varstvu okolja. Kmetje, ki želijo sodelovati v projektu, morajo poleg izpolnjevanja meril, ki zagotavljajo splošno zaščito okolja in dobrobit živali, uporabljati 5 % svojih kmetijskih zemljišč za zaščito biotske raznovrstnosti. V šolskih menzah so osebju na voljo tečaji za posebno usposabljanje: „Spoznajte proizvajalce“, zdrava hrana, sezonski jedilniki, vpliv hrane na podnebje, države v razvoju. Na ravni podjetij: nemško podjetje CureVac GmbH je s podporo Sklada Billa in Melinde Gates kot prvo v EU dobilo motivacijsko nagrado za napredek v smeri nove tehnologije, ki ohranja cepivo stabilno pri kateri koli temperaturi okolice. Na ravni civilne družbe: na Poljskem so v okviru nacionalnega zdravstvenega programa nevladne organizacije razvile orodja za kontrolni pregled za odkrivanje motenj razpoloženja, gradiva za pomoč pri duševnih težavah, radijske oddaje, publikacije in izobraževalne filme, odprle spletni forum in izvedle informacijske kampanje.

Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Izobraževanje, poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje imajo osrednjo vlogo pri ustvarjanju trajnostne, odporne, konkurenčne in bolj povezane Evrope za prihodnost, saj ljudem omogočajo, da v celoti izkoristijo svoj potencial. Izobraževanje in usposabljanje sta skozi vsa življenjska obdobja nepogrešljiva vidika človekovega razvoja in ključni gonilni sili za rast, delovna mesta in socialno kohezijo. Stopnje izobrazbe pri mladih se v Evropi stalno izboljšujejo. EU je na dobri poti, da bo dosegla ciljne vrednosti iz strategije Evropa 2020 glede mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, in deleža prebivalstva s terciarno izobrazbo. Dober napredek se opaža pri udeležbi v predšolski vzgoji in varstvu, napredek pa bi bil še potreben pri slabih rezultatih iz matematike, naravoslovja in branja, digitalni usposobljenosti in udeležbi odraslih v izobraževanju. Invalidni mladi in mladi z migrantskim ozadjem dosegajo občutno nižjo stopnjo izobrazbe. Posebno veliko težav imajo na trgu dela mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, in mladi z nizko izobrazbo. Na mednarodnem področju veliko partnerskim državam koristijo dvostranski programi podpore, s pomočjo katerih krepijo svoje izobraževalne sisteme, s poudarkom na boljši dostopnosti kakovostnega osnovnega izobraževanja za države z nizkimi dohodki, nestabilne države in države, kjer vladajo konflikti, zlasti za dekleta in skupine, potisnjene na obrobje.

Ključna gibanja ·Delež oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, se od leta 2002 stalno zmanjšuje. Zmanjšanje s 17 % v letu 2002 na 10,6 % v letu 2017 pomeni jasen napredek v smeri krovne ciljne vrednosti strategije „Evropa 2020“, ki znaša 10 %. ·Krovna ciljna vrednost strategije „Evropa 2020“ za delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, ki znaša 40 % za ljudi v starosti 30–34 let, je tako rekoč že dosežena (39,9 % v letu 2017). ·Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu od leta 2003 stalno narašča. Ciljna vrednost EU, ki znaša 95 % otrok od četrtega leta starosti do šoloobvezne starosti, ki so udeleženi v predprimarnem izobraževanju, je bila dosežena leta 2016, čeprav še vedno obstajajo razlike med državami. ·EU je določila tudi ciljno vrednost za zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki dosegajo slabe rezultate v branju, matematiki in naravoslovju, na manj kot 15 % do leta 2020. Glede deleža učencev s slabimi rezultati pri vseh treh predmetih so med državami članicami velike razlike. EU kot celota zaostaja na vseh treh področjih in je, kot kažejo podatki iz leta 2015, ki so zadnji na razpolago, v primerjavi z letom 2012 nazadovala (naravoslovje: 20,6 %, + 4,0 odstotne točke; branje: 19,7 %, +1,9 odstotne točke; matematika: 22,2 %, + 0,1 odstotne točke). ·Leta 2017 je imelo 57 % prebivalstva EU v starosti 16–64 let vsaj osnovno digitalno pismenost. ·Stopnja zaposlenosti oseb, ki so nedavno zaključile šolanje, je od 76,9 % v letu 2015 narasla na 80,2 % v letu 2017, torej je blizu ciljne vrednosti EU, ki znaša 82 %. ·Odstotek mladih, ki niso niti zaposleni niti ne sodelujejo v izobraževanju ali usposabljanju se je leta 2017 še znižal na 10,9 %, najvišji pa je bil leta 2012, ko je znašal 13,2 %. ·Udeležba odraslih (v starosti 25–64 let) v izobraževanju je leta 2017 znašala 10,9 %, kar je precej pod ciljno vrednostjo 15 %.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 16 držav članic EU za SDG 4 doseglo rezultat nad 90 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je sedem držav članic EU. Ta cilj je v povprečju med tremi najvišje uvrščenimi cilji trajnostnega razvoja za države članice EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Stopnja izobrazbe pri mladih se bo po pričakovanjih še naprej zviševala zaradi strukturnih sprememb na trgih dela, demografskih sprememb in reform politik. Do leta 2030 bo povsem vzpostavljen evropski izobraževalni prostor in upati je, da ne bo nobenih meja ali ovir za vključujočo učno mobilnost in akademsko sodelovanje. Boljšega izobraževanja in usposabljanja bi morali biti deležni vsi mladi ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj, kar bo prineslo več boljših znanj in spretnosti. Vključujoče izobraževanje in vseživljenjsko učenje bosta imela po pričakovanjih za posledico manj mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, in več oseb, ki se izobražujejo, na vseh stopnjah. Tudi spremembe na trgih dela naj bi spodbudile večjo udeležbo odraslih v izobraževanju in usposabljanju. Ljudje bodo lahko dobili potrdilo za znanja in spretnosti, ki so si jih pridobili izven formalnega izobraževanja in usposabljanja. Izvajanje izobraževanja in usposabljanja bo v celoti dajalo več poudarka učenju skozi delo in bo s pridom izkoristilo tesnejše sodelovanje med podjetji in civilno družbo. Še vedno bo pomembno okrepiti prizadevanje za vključitev izobraževanja o trajnostnem razvoju v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, sprememba vedenja, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, raziskave in inovacije, digitalne tehnologije in spletne platforme, umetna inteligenca, spremembe na trgu dela in v potrebah po znanjih in spretnostih, poudarek na trajnostnih in odpornih družbah.

Tveganja / negativne gonilne sile Neenakost možnosti, revščina, malo javnih in zasebnih naložb, neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, vse večje vrzeli v znanju.

Poudarki politike

Na ravni EU: Komisija v skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic usklajuje novi program znanj in spretnosti za Evropo in si v sodelovanju z državami članicami prizadeva do leta 2025 oblikovati evropski izobraževalni prostor. Cilj je doseči, da bi bili sistemi izobraževanja in usposabljanja bolj vključujoči ter da bi bolj temeljili na vseživljenjskem učenju in inovacijah. Ukrepi, predstavljeni leta 2018, usmerjeni v vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, so namenjeni samodejnemu vzajemnemu priznavanju diplom in študijskih obdobij v tujini, ključnim kompetencam, skupnim vrednotam in vključujočemu izobraževanju, kakovostni predšolski vzgoji in varstvu ter boljšemu učenju in poučevanju jezikov. Na ravni držav članic: Slovenija je leta 2016 začela izvajati program, ki bo izboljšal kakovost poučevanja in učenja, saj bodo imeli učitelj in mentorji v njem priložnost za dopolnitev svojega znanja, spretnosti in kompetenc na podlagi kroženja na delovnih mestih. Program bo potekal do leta 2022, zanj pa je namenjenih 1,65 milijona EUR sredstev, od tega 1,32 milijona iz Evropskega socialnega sklada. Na regionalni/lokalni ravni: Pobuda v deželi Benečiji v Italiji, ki jo financira Evropski socialni sklad, omogoča odraslim brez dokončane srednje šole in tudi tistim z nižjo poklicno izobrazbo, ki ni več zanimiva za trg dela, da pridobijo priznanje kreditnih točk za svoje prejšnje poklicne izkušnje in usposabljanje ter vstopijo v usposabljanje, ki je prilagojeno posebej zanje. Na ravni podjetij: V Franciji je bil leta 2018 sklenjen tristranski sporazum, s katerim se v regiji Nouvelle-Aquitaine odpira vključujoči učni oddelek za mlade in invalidne odrasle. Ducat invalidnih vajencev se bo usposabljalo v sektorju elektronike, elektroenergetike in elektrotehnike. Polovica jih bo gostovala pri elektroenergetskem podjetju Enedis, polovica pa v prilagojenih podjetjih. Na ravni civilne družbe: Organizacija ToekomstATELIERdelAvenir (znana tudi kot TADA) nudi ranljivim najstnikom iz prikrajšanih sosesk v Bruslju v Belgiji dopolnilno, prostovoljno izobraževanje, ki je usmerjeno v družbo. Okrepiti skuša vlogo mladih udeležencev, preprečiti upad motivacije in njegove škodljive posledice (kot so naveličanost učenja, zgodnji osip, prestopništvo, brezposelnost, skrajna radikalizacija) in prispevati k večji vključenosti in socialni koheziji.

Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklet

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled EU je med najboljšimi na svetu glede enakosti spolov in v zadnjih desetletjih je bil dosežen napredek. Razlog za to je zakonodaja o enaki obravnavi, vključevanje načela enakosti spolov in posebni ukrepi za napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov. Na trgu dela v EU je več žensk in deležne so boljšega izobraževanja in usposabljanja. Toda še vedno so previsoko zastopane v slabo plačanih sektorjih in prenizko zastopane na vodilnih položajih. Razlike med spoloma v dohodkih in poklicnih vzorcih imajo pri ženskah pogosto za posledico nižje pokojninske pravice. Ostaja potreba in težnja po še več izboljšavah. Posebna raziskava Eurobarometer je leta 2017 pokazala, da splošna populacija EU v veliki meri podpira enakost spolov: 84 % Evropejcev (tudi 80 % moških) meni, da je enakost spolov zanje osebno pomembna. Na mednarodni ravni EU vključuje razsežnost spola v svoje zunanje politike, in sicer od trgovinskih instrumentov do evropskega soglasja o razvoju ter sosedske in širitvene politike.

Ključna gibanja ·V indeksu enakosti spolov  Evropskega inštituta za enakost spolov (2017) je izpostavljeno, da je v preteklem desetletju potekal na splošno pozitiven, četudi počasen razvoj v smeri enakosti spolov. Najbolj občutno je bilo izboljšanje na področju moči (npr. odločanje v zasebnem in javnem sektorju), medtem ko so se razlike med spoloma povečale glede na čas (npr. gospodinjska opravila, prosti čas, neplačana oskrba). Uspešnost držav članic je zelo različna. Večina jih je od leta 2005 izboljšala svoj skupni rezultat. Pri nekaterih skupni rezultat ostaja nespremenjen ali se celo rahlo poslabšuje. ·Vrzel stopnje zaposlenosti med ženskami in moškimi je bila na ravni EU leta 2017 pod 12 odstotnimi točkami, kar je bistveno manj kot leta 2008, ko je znašala 15,1 odstotne točke. Ta izboljšava je v veliki meri posledica zvišanja stopnje zaposlenosti žensk. Eden glavnih dejavnikov, ki ovirajo udeležbo žensk na trgu dela, je pomanjkanje razpoložljivih, dostopnih in kakovostnih storitev formalnega varstva in oskrbe, zlasti za majhne otroke. Leta 2016 je bilo v EU samo 32,9 % otrok v starosti od 0 do 3 let deležnih oskrbe v okviru storitev formalnega izobraževanja in varstva, kar je več kot leta 2008, ko je bilo takih otrok 28 %. ·Razlika v plačah med spoloma se je v zadnjih nekaj letih rahlo zmanjšala. Leta 2016 je bila bruto plača na uro pri ženskah v povprečju za 16,2 % nižja kot pri moških. Po upokojitvi se ta razlika eksponentno poveča, saj razlika v pokojninah med spoloma znaša 36,6 %. ·Kar zadeva enakost spolov v politiki v EU, se je delež poslanskih mest, ki jih v nacionalnih parlamentih zasedajo ženske, povečal z 20,9 % v letu 2004 na 29,7 % v letu 2018. ·V letu 2017 so ženske zasedale četrtino mest v upravnih odborih največjih registriranih podjetij. V obdobju 2003–2017 je delež vsako leto stalno naraščal, skupno za 16,8 odstotnih točk. ·Neenakost porazdelitve časa za nego, domače delo in družbene dejavnosti je v EU danes večja, kot je bila pred desetimi leti. Do tega zmanjšanja enakosti je prišlo v dvanajstih državah članicah, v osmih državah članicah pa je bilo zabeleženo izboljšanje. ·Vsaka tretja ženska v Evropi je po dopolnjenem 15. letu starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 11 držav članic EU za SDG 5 doseglo rezultat nad 80 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je 11 držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Za nadaljnji napredek na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk in deklet je potrebna zavzetost, več finančnih sredstev in nenehno prizadevanje akterjev na vseh ravneh, od posameznih gospodinjstev do institucij EU. Za hitrejši napredek so sicer pomembne regulativne spodbude, vendar je enakost spolov močno odvisna od kulturnih in etičnih vrednot ter razvoja družbenih sprememb. Pričakovati je, da bo EU do leta 2030 še napredovala pri krepitvi gospodarske vloge žensk, doseganju uravnotežene zastopanosti spolov in boju proti nasilju nad ženskami in dekleti. V kolikšni meri se bo ta napredek udejanjil, je odvisno od razvoja kulturno-političnih razmer ter prihodnjih regulativnih ukrepov.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, premiki v družbenih normah, sprememba vedenja, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, formalno otroško varstvo, uravnotežena ureditev dopusta iz družinskih razlogov, prožna ureditev dela, uravnotežen izobraževalni sistem, dostop do novih tehnologij, spodbujanje tehničnih znanj in spretnosti pri ženskah, odprta in pravična trgovina.

Tveganja / negativne gonilne sile Neenakost možnosti, negativni odziv na napredek, neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, varnostne grožnje, vrnitev h gospodarskemu protekcionizmu povsod po svetu.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: EU je leta 2015 sprejela svoj drugi akcijski načrt za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjih odnosih (2016–2020). Komisija je septembra 2017 začela izvajati Spotlight, skupno pobudo EU in ZN za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti. Na ravni EU: Komisija je leta 2015 sprejela strateško pobudo za enakost spolov v obdobju 2016–2019. Ta strateška pobuda je okvir za stalno delo Komisije za spodbujanje enakosti spolov in krepitve vloge žensk s poudarkom na petih prednostnih področjih: 1. krepitev udeleženosti žensk na trgu dela in enakost z vidika ekonomske neodvisnosti; 2. zmanjšanje razlike med spoloma v plačah, zaslužkih in pokojninah; 3. spodbujanje enakosti žensk in moških pri odločanju; 4. boj proti nasilju na podlagi spola; 5. spodbujanje enakosti spolov in pravic žensk povsod po svetu. Poleg tega je v strateški pobudi predvideno vključevanje razsežnosti enakosti spolov v vse politike in programe financiranja EU. Na ravni držav članic: Danska je na področju enakosti spolov na splošno visoko uvrščena. Ženske na Danskem ponavadi delajo izven doma in se odločajo za poklicno pot ob hkratni skrbi za družino, pri čemer jim je v pomoč dolgotrajen starševski dopust v tej državi in dnevno otroško varstvo, ki se subvencionira iz davkov. Enakost spolov na Danskem koristi tudi moškim. Z družino lahko preživijo več časa kot v marsikateri drugi državi. Starševski dopust po rojstvu otroka si lahko starša razdelita, zaradi omejenega števila delovnih dni pa po otroke v vrtec pogosto hodi oče. Na regionalni/lokalni ravni: Francija je na volitvah v departmajih uvedla binomski sistem, v katerem se glasuje za ekipo kandidatinj ali kandidatov. S tem je na ravni departmajev zagotovljena enaka zastopanost spolov, ustvarjajo se položaji za skupno odločanje v teritorialni politiki, soodgovornost in boljše možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri politikih. Na ravni podjetij: Pobudo GründerRegio M e.V. je sofinanciral Evropski socialni sklad za izvajanje usposabljanja, svetovanja in mreženja za podjetnice v Münchnu. Namenjena je ženskam, ki po skrbi za družino znova vstopajo na trg dela, ter ženskam, starejšim od 50 let. Projekt, ki se imenuje GUIDE, je podprl okrog 5 000 podjetnic, od katerih jih je 56 % ustanovilo lastna podjetja. Na ravni civilne družbe: Dve bolgarski organizaciji izvajata projekt „Career ROCKET“. V njem se učitelji, ravnatelji in poklicni svetovalci v šolah usposabljajo za uvedbo enakosti spolov pri vseh predmetih srednješolskega izobraževanja, saj jim projekt nudi informacije o prispevku žensk v naravoslovju, tehnologiji, politiki, zgodovini, geografiji, matematiki, književnosti, upodabljajočih umetnostih in glasbi.

Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarij ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Dostop do vode je osnovna človekova potreba. Voda je tudi pomemben gospodarski vir in je podlaga za uravnavanje biotske raznovrstnosti, podnebja in ekosistemov. Brez varovanja vodnih ekosistemov pred onesnaževanjem in hidromorfološkimi spremembami ter trajnostne rabe vode ne bo mogoče izpolniti potreb sedanjih in prihodnjih rodov ter ohraniti politične stabilnosti na nacionalni in regionalni ravni. Namen celovite vodne politike v EU je zagotoviti, da bo na razpolago zadostna količina kakovostne vode za potrebe ljudi in okolja, in sicer z uravnavanjem glavnih pritiskov (kmetijstvo, industrija, komunalna odpadna voda), rabo vode (kopalna voda, podzemna voda, pitna voda) in celostnim upravljanjem voda. Velika večina evropskih državljanov ima dostop do osnovnih sanitarij in je priključena vsaj na sekundarno čiščenje odpadnih voda. Poleg tega Evropejcem koristi visoka kakovost pitne vode. Toda na kakovost vode in dolgoročno zanesljivost oskrbe z njo vpliva pritisk zaradi urbanizacije, razpršenega onesnaževanja iz kmetijstva, industrije in podnebnih sprememb. Na svetovni ravni EU z evropskim soglasjem o razvoju ter evropsko sosedsko in širitveno politiko spodbuja dostopnost vode in trajnostno upravljanje z njo ter sanitarije za vse.

Ključna gibanja ·Delež ljudi v gospodinjstvih z neprimernimi sanitarijami je s 3,2 % v letu 2007 padel na samo 2,0 % evropskega prebivalstva v letu 2017. Število ljudi, priključenih na sekundarno čiščenje odpadnih voda, se je v obdobju 2010–2015 povečalo. Še vedno pa so razlike med državami članicami, nekatere od njih imajo precejšnje težave. Vse pomembnejša je nova vrsta onesnaževanja, namreč izlivi v mestih ali kombinirani kanalizacijski sistemi, ki ob močnem deževju sprostijo velike količine onesnaževal. ·V letu 2017 je 86,3 % vseh morskih kopališč in 82,1 % celinskih kopališč izkazalo odlično kakovost kopalne vode. ·Kakovost vode v evropskih rekah se je v obdobju 2000–2014 znatno izboljšala. Povprečne koncentracije fosfatov v evropskih rekah so v upadanju. ·Napredek je bil sicer dosežen na veliko področjih, toda leta 2015 je le okrog 40 % površinskih voda doseglo dobro ekološko stanje. Stanje podzemne vode je boljše, saj je je 74 % v dobrem kemijskem stanju in 89 % v dobrem količinskem stanju. Čeprav se je onesnaževanje z nitrati v kmetijstvu v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo, težave še vedno ostajajo. Nitrati so najpogostejša onesnaževala, ki povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode v EU. To je še posebej zaskrbljujoče, ker je podzemna voda poleg tekoče površinske vode v Evropi pomemben vir pitne vode. ·Motenj pri oskrbi z vodo je v večini držav EU malo, toda veliko jih je v nekaj predvsem južnoevropskih državah, ta pojav pa narašča tudi v Zahodni in Severni Evropi. ·Da bi bilo pomanjkanja vode manj, bi morali vsi zadevni sektorji učinkovito uporabljati sladko vodo. Odvzem vode se je v Evropi v zadnjem desetletju zmanjšal, učinkovitost rabe vode pa povečala. Povprečna poraba pitne vode se je v zadnjih 20 letih z okrog 200 l na osebo na dan zmanjšala na okrog 120 l.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 25 držav članic EU za SDG 6 doseglo rezultat nad 80 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu so tri države članice EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Na splošno bo EU po pričakovanjih še naprej napredovala pri trajnostnem upravljanju vode in sanitarij. Skoraj vsi državljani bodo imeli dober dostop do storitev za rabo vode, kot je pitna voda in čiščenje odpadnih voda, ter sanitarij. A potrebna so še nadaljnja prizadevanja, da bi omogočili popoln dostop za vse državljane EU, zagotovili, da bo čiščenje odpadne vode ustrezalo zahtevanim standardom na celotnem ozemlju, in dosegli dobro stanje za vsa vodna telesa v Evropi. V prihodnjih letih bi morali posvetiti posebno pozornost novim onesnaževalom, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so mikroplastika in zdravila. Še bolj je treba zmanjšati razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva. Še je treba izboljšati učinkovitost rabe vode. Nenazadnje je potreba po bolj trajnostnem upravljanju voda vse večja tudi spričo podnebnih sprememb, zaradi katerih bodo poplave in suše v EU hujše. Zaradi podnebnih sprememb se bodo povečale motnje v oskrbi z vodo, ki se že opažajo pri vodnih telesih predvsem v Južni Evropi, vse bolj pa tudi na drugih delih celine. V pomoč pri soočanju s temi izzivi bo izvajanje sedanje zakonodaje na področju voda in oblikovanje nove, kot so nedavni predlogi za pitno vodo in ponovno uporabo. S pomočjo tekočega ocenjevanja in preverjanja ustreznosti velikega dela zakonodaje EU na področju voda bo mogoče ugotoviti, ali je treba prilagoditi zakonodajni okvir, da bi v celoti dosegli zadevne cilje trajnostnega razvoja.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sprememba vedenja, sodelovanje v družbi in politična udeležba, družbeni pritisk za trajnostni sistem hrane in proizvodne verig, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, digitalizacija, boljši podatki z uporabo orodij za opazovanje Zemlje, kot je svetovna komponenta storitve EU Copernicus za spremljanje kopnega, več ponovne uporabe vode, umetna inteligenca in nove tehnologije, raziskave in inovacije, internet stvari, krožno gospodarstvo, multilateralizem.

Tveganja / negativne gonilne sile Revščina in neenakost možnosti, podnebne spremembe, razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva, urbanizacija, organska onesnaževala, ostanki farmacevtskih proizvodov, plastični odpadki, industrijska proizvodnja, gospodinjski odpadki, geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, cenovna dostopnost in cena vode.

Poudarki politike

Na ravni EU: Evropske raziskave in inovacije na področju voda spodbujajo rešitve za izzive v zvezi z vodo. Partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), pobuda s 494 milijoni EUR sredstev, se posveča predvsem pomanjkanju vode, kmetijstvu in prehranski varnosti na sredozemskem območju. Na ravni držav članic: Na Cipru je reciklirana voda rastoč in stalen vir, ki se med drugim uporablja za namakanje in zaščito pred sušo. Ob pomoči evropskih skladov že potekata dva projekta: shema ponovne uporabe vode v mestu Antupolis in shema ponovne uporabe vode v mestu Larnaka. Na regionalni/lokalni ravni: Na Poljskem se v Spodnješlezijski regiji gradi protipoplavni rezervoar v kraju Racibórz Dolny. Namen celovitega programa za zaščito pred poplavami je zaščita pred poplavljanjem reke Odre, in sicer s ponovno vzpostavitvijo naravnega zadrževalnika poplav v dolini Odre in naravne poplavne ravnice te reke. Na ravni podjetij: Čistilne naprave za odpadne vode po vsej Evropi začenjajo uporabljati energijo in druge vire iz odpadkov, da bi zmanjšale svojo porabo energije in postale celo proizvajalci energije. Dober primer je naprava za obdelavo odpadne vode v predelu Marselisborg mesta Aarhus na Danskem, ki z naložbami v učinkovitejšo tehnologijo proizvaja nad 150 % energije, ki jo potrebuje za obratovanje.  Na ravni civilne družbe: Malta spodbuja sodelovanje lokalnih skupnosti za boljše upravljanje vode in sanitarij. Načrtovalni cikel povodij zagotavlja visoko udeležbo skupnosti in zainteresiranih strani, saj bo za odločitve o nekaterih ukrepih treba doseči ravnovesje interesov različnih skupin.

Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled S ciljnimi vrednostmi na področju energije in podnebja za leto 2020 je EU na dobri poti, da vsem Evropejcem zagotovi zanesljivo, cenovno dostopno in čisto energijo. Precejšen napredek je bil že dosežen v smislu večje uporabe energije iz obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti, EU pa napreduje tudi pri prehodu na čisto energijo. Prehod EU z gospodarstva na podlagi fosilnih goriv na nizkoogljično gospodarstvo z energetskim sistemom, ki bo digitalen in v središču katerega bo odjemalec, se na terenu že udejanja. Ločevanje emisij toplogrednih plinov in bruto domačega proizvoda se nadaljuje, omogočajo pa ga predvsem inovacije. Ločeni sta bili tudi gospodarska rast in poraba energije. Svetovne spremembe proizvodnje energije in povpraševanja po njej močno vplivajo na geopolitiko in konkurenčnost industrije. To prinaša velike izzive za Evropo, vendar hkrati ustvarja edinstvene priložnosti. V okviru tega si EU prizadeva, da bi okrepila svojo vodilno vlogo pri prehodu na čisto energijo in hkrati zagotovila energetsko varnost vsem svojim državljanom. Z energetsko unijo namerava zagotoviti zanesljivo, cenovno dostopno in čisto energijo za državljane in podjetja EU. Na zunanjem področju je v evropskem soglasju o razvoju poudarek na izboljšanju dostopa do cenovno dostopnih, sodobnih, zanesljivih in trajnostnih energetskih storitev, okrepitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov in ukrepov energijske učinkovitosti ter prispevku k boju proti podnebnim spremembam. EU je vodilna pri spodbujanju naložb zasebnega sektorja v sektor trajnostne energije s svojimi instrumenti kombiniranja, načrtom EU za zunanje naložbe in pobudo za financiranje elektrifikacije. K temu prispevata tudi sosedska in širitvena politika.

Ključna gibanja ·Gibanja v Evropi kažejo na t. i. razdruževanje gospodarske rasti in porabe energije ter z njo povezanih emisij toplogrednih plinov. Emisije toplogrednih plinov so se v obdobju 1990–2017 zmanjšale za 22 %, medtem ko je BDP zrasel za 58 %. Tako energetska produktivnost kot intenzivnost toplogrednih plinov pri porabi energije sta se od leta 2000 v EU nenehno izboljševali. ·EU namerava doseči svojo ciljno vrednost energijske učinkovitosti za leto 2020, ki znaša 20 %. Poraba primarne energije se je v obdobju 2005–2016 zmanjšala za 9,9 %, poraba končne energije pa za 7,1 %. ·EU je na dobri poti, da bo do leta 2020 dosegla ciljno vrednost 20 % porabe končne energije iz obnovljivih virov. Uporaba energije iz obnovljivih virov je v EU v preteklem desetletju nenehno naraščala, in sicer v obdobju 2005–2016 z 9,0 % na 17 % bruto porabe končne energije. To povečanje so omogočili predvsem predvidljiv regulativni okvir EU, učinkovitejše tehnologije, zniževanje stroškov tehnologij za energijo iz obnovljivih virov in bolj tržno usmerjena podpora. ·EU svojih potreb po energiji še vedno ne more zadovoljiti brez uvoza goriva iz neevropskih držav. Odvisnost EU od uvoza, ki je trenutno 53,6 %, je v obdobju 2006–2016 ostala skoraj nespremenjena, medtem ko se je proizvodnja energije v istem obdobju zmanjšala za 14 %. V istem obdobju je bilo opaženo stalno zmanjševanje porabe primarne energije za okrog 10 %. ·EU je dosegla napredek pri omogočanju boljšega dostopa do cenovno dostopne energije. Nezmožnost zadostnega ogrevanja svojega doma je postajala v preteklih letih vse manj pogost pojav. Leta 2017 je 8,1 % prebivalcev EU navedlo, da nimajo dostopa do cenovno dostopne energije, kar je 2,8 odstotne točke manj kot leta 2007.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 26 držav članic EU za SDG 7 doseglo rezultat nad 80 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je sedem držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno EU bo še naprej napredovala v smeri cenovno dostopne, zanesljive, trajnostne in sodobne energije za vse ter pri tem izhajala iz regulativnega okvira z visokimi cilji, ki je bil dogovorjen na ravni EU. Glavni cilji EU do leta 2030 pomenijo najmanj 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, najmanj 32 % energije EU iz obnovljivih virov in povečanje energijske učinkovitosti za najmanj 32,5 %. S tem se vzpostavlja potrebna podlaga za temeljito družbeno preobrazbo, ki bo vodila v prihodnost s čisto in trajnostno energijo. Instrument za povezovanje Evrope bo še naprej podpiral razvoj energetske infrastrukture. V novem okvirnem programu Obzorje Evropa je bil predlagan program intenzivnih raziskav in inovacij s 15 milijardami EUR proračunskih sredstev za energijo, mobilnost in podnebje. Predlagana ciljna vrednost vključevanja podnebnih ukrepov v višini 25 % bi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 skupno pomenila, da bi se vsak četrti euro porabil za podnebna vprašanja, kar je pomembno tudi za energetski sektor. Če želimo doseči energetsko unijo, je potrebno nenehno sodelovanje, vključno z dejavnim dialogom s civilno družbo in zainteresiranimi stranmi, saj brez njihovega prispevka in zavezanosti energetski prehod ne more uspeti.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sprememba vedenja, informirani in zaščiteni odjemalci z okrepljeno vlogo, sodelovanje v družbi in politična udeležba, vnaprejšnje politike za pravičen prehod, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, nove poslovne priložnosti, množično financiranje in druge oblike inovativnega financiranja, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, obdavčitev virov, internet stvari, izobraževanje, digitalizacija, umetna inteligenca in nove tehnologije, raziskave in inovacije, krožno, nizkoogljično gospodarstvo, brezemisijska mobilnost, odporne družbe, multilateralizem.

Tveganja / negativne gonilne sile Rastoča poraba električne energije zaradi digitalizacije, nestanovitne cene energije, nadaljnja odvisnost od fosilnih goriv in njihovo subvencioniranje, nespremenjeno vedenje, upočasnitev izvajanja politik, nizke javne in zasebne naložbe, digitalni razkorak, podnebne spremembe, geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, sorazmerno višji stroški prehoda za ljudi s srednjimi in nizkimi dohodki.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: EU je maja 2017 predlagala strategijo energije za Afriko, da bi dala nov zagon strateškemu partnerstvu Afrika-EU. Zavezala se je, da bo spodbudila javne in zasebne naložbe v trajnostno energijo v Afriki, zlasti v okviru načrta za zunanje naložbe ter za poglobitev strateških zavezništev in sodelovanja. Na ravni EU: Vzpostavitev evropske energetske unije je osrednja prednostna naloga Komisije. Sprejete so bile pobude za dosego energetske unije. Zlasti sveženj „Čista energija za vse Evropejce“ iz leta 2016 bo prinesel konkurenčnejši, sodobnejši in čistejši energetski sistem, ki bo temeljil na treh ciljih: postaviti energijsko učinkovitost na prvo mesto, prevzeti vodilno vlogo na področju energije iz obnovljivih virov v svetovnem merilu in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev. Na ravni držav članic: Leta 2013 je na Nizozemskem nad 40 organizacij (lokalni organi in nacionalne vlade, podjetja, sindikati in okoljevarstvene organizacije) podpisalo energetski sporazum za trajnostno rast s ciljem povečanja deleža energije iz obnovljivih virov s 5,8 % v letu 2015 na 16 % v letu 2023. V njem so določene ciljne vrednosti za prehod na brezemisijska vozila: do leta 2035 morajo biti vsi novi avtomobili, ki bodo v prodaji, brezemisijski, leta 2050 pa morajo biti brezemisijski vsi avtomobili v prometu. Na regionalni/lokalni ravni: Budimpešta je članica Konvencije županov, pobude, ki jo financira EU in v kateri so zbrane regije in mesta, ki so se zavezala, da bodo uvajala podnebne in energetske cilje EU. Od leta 2011 so termalno kopališče Széchenyi, ki je eno od najznamenitejših tamkajšnjih termalnih kopališč, bližnji živalski vrt in lokalno podjetje za daljinsko ogrevanje ustanovili partnerstvo, ki ustvarja prihranke pri emisijah ogljikovega dioksida in znižuje stroške energije. Toplota termalne vode kopališča Széchenyi se reciklira v budimpeštanskem živalskem vrtu in tako oskrbuje s toplim zrakom okrog 350 živalskih vrst in okrog 500 rastlin v približno 26 zgradbah. Na ravni podjetij: Energetsko podjetje Fortum Jelgava, ki je bilo ustanovljeno leta 2008 v mestu Jelgava v Latviji, je prestrukturiralo mestno toplovodno omrežje tako, da je plinsko kotlarno zamenjalo z novo postajo za soproizvodnjo na biomaso, v kateri se uporabljajo lesni sekanci. Mestni sistem daljinskega ogrevanja je fosilna goriva skoraj popolnoma zamenjal z lesom, obnovljivim virom, ki se pridobiva lokalno. Na ravni civilne družbe: Skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov so subjekti, v katerih so državljani in/ali lokalni organi lastniki proizvodnje ali uporabe energije iz obnovljivih virov oziroma pri njej sodelujejo. Takih pobud je bilo v EU več kot 2 500, zato so bile ključnega pomena za začetek energetskega prehoda v Evropi. Zaradi lokalne podpore in lastništva takih pobud so projekti na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti vetrne, v družbi bolje sprejeti. Take skupnosti tudi znižujejo stroške, saj dajejo na razpolago najprimernejše kraje.

Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Okrevanje Evrope po gospodarski krizi je pripomoglo k stalni rasti zaposlovanja. Naložbe so skoraj dosegle predkrizno raven in javne finance okrevajo, čeprav je okrevanje izpostavljeno negativnemu tveganju. Vendar pa rast ne koristi vsem državljanom in državam članicam v enaki meri, saj je v nekaterih državah zlasti zelo visoka brezposelnost. Kot kažejo gibanja naložb in produktivnosti, bi lahko naredili več za okrepitev okrevanja in prehod na bolj vzdržno gospodarsko rast v skladu z dolgoročnimi svetovnimi izzivi demografskih sprememb in digitalizacije. EU poleg nadaljnjih prizadevanj, da dolgoročno doseže vzdržne javne finance, še naprej spodbuja naložbe, zlasti v izobraževanje, znanja in spretnosti, raziskave in razvoj ter strukturne reforme za uspešnejše poslovno okolje, trg proizvodov in dela. Naložbeni načrt za Evropo je ključnega pomena za pritegnitev zasebnih naložb v strateške sektorje evropskega gospodarstva. Strukturne reforme za izboljšanje trgov delovne sile in socialne politike bi morale pomagati delavcem pri pridobivanju potrebnih znanj in spretnosti za prehod v ekološko gospodarstvo, spodbujati boljši dostop do trga dela in enake možnosti na njem, poštene delovne pogoje ter vzdržne in ustrezne sisteme socialne zaščite. Prispevati bi morale tudi k rasti produktivnosti dela in s tem k višjim plačam. S sodelovanjem socialnih partnerjev pri snovanju in izvajanju reform bi bilo mogoče doseči več prevzemanja odgovornosti, večji vpliv in boljše doseganje rezultatov. Na mednarodni ravni se EU zavzema za vključujočo in trajnostno rast, ustvarjanje dostojnih delovnih mest ter krepitev pravic delavcev in človekovih pravic. Med primeri zunanjih ukrepov v zvezi s tem so evropsko soglasje o razvoju, načrt EU za zunanje naložbe, akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 ter ukrepi EU preko sosedske in širitvene politike. Trgovinska politika EU spodbuja spoštovanje temeljnih mednarodnih delovnih standardov in človekovih pravic. Spodbujanje odgovornih poslovnih praks na podlagi mednarodnih smernic je upoštevano v več politikah EU, tudi v trgovinski.

Ključna gibanja ·Življenjski standard Evropejcev je v poprečju višji kot pred dvema desetletjema. V obdobju 2002–2017 je realni BDP na prebivalca naraščal v povprečju za 1,1 % letno. V zadnjem času gospodarstvo EU raste z najhitrejšim tempom od začetka krize leta 2008, saj se je skupna realna rast BDP leta 2017 povečala na 2,2 %. ·Skupni naložbeni delež BDP v EU je po strmem upadu med gospodarsko in finančno krizo leta 2017 znašal 20,8 %. Od leta 2013 je naraščal za 1,0 % letno. Naložbeni načrt za Evropo bo do leta 2020 po pričakovanjih ustvaril 1,4 milijona delovnih mest in povečal BDP v EU za 1,3 %. ·Produktivnost dela se je nekoliko povečala, vendar njena rast ne dosega gibanj iz obdobja pred recesijo.  ·Udeležba na trgu dela še naprej stalno raste, leta 2017 je bila dosežena stopnja delovne aktivnosti 73,4 %. Rast je bila dosežena v glavnem zaradi starejših delavcev in žensk. Skupna zaposlenost je dosegla rekordno število 239 milijonov delavcev, število delovnih mest s polnim delovnim časom narašča, saj se je povečalo za 2,3 milijona, medtem ko je število delavcev s krajšim delovnim časom ostalo stabilno. Do leta 2015 se je zaposlovanje samo v ekološki industriji v primerjavi z letom 2000 povečalo za 47,3 %. Dolgotrajna brezposelnost še naprej upada, a še vedno znaša skoraj polovico skupne brezposelnosti. Brezposelnost mladih je bila najvišja leta 2013 s 23,8 %, leta 2017 pa se je zmanjšala na 16,8 %. Leta 2017 je 7,7 % zaposlenih v Evropi neprostovoljno delalo po pogodbi za določen čas, kar pomeni 57,7 % vseh zaposlenih za določen čas, ta delež pa je v zadnjem desetletju rahlo narasel. Delež neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom v EU, ki zadeva predvsem ženske, kot odstotek skupnih zaposlitev s krajšim delovnim časom je od 25,6 % v letu 2008 naraščal in leta 2014 dosegel najvišjo vrednost 29,6 %, potem pa je upadal, tako da je leta 2017 znašal 26,4 %. ·Kar zadeva revne zaposlene, je revščina v letu 2017 ogrožala tudi 9,6 % zaposlenih. Ta odstotek se je v zadnjih štirih letih sicer ustalil, vendar je višji kot leta 2008 (8,5 %).

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 17 držav članic EU za SDG 8 doseglo rezultat 80 ali več od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je devet držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno EU bo morala zagotoviti visoko zaposlenost z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest, ki bodo koristila pri trajnostnem prehodu, predvsem za ženske, mlade, starejše, invalide, migrante in skupnosti, odrinjene na rob. To bi pripomoglo k zagotovitvi ustreznega in vzdržnega evropskega modela socialnega varstva glede na staranje prebivalstva in počasno rast produktivnosti. Naložbe v evropsko gospodarstvo bodo sicer še naprej naraščale, vendar jih je treba trajno podpirati, da ne bi nastajala ozka grla. Upad prebivalstva in pojemanje gospodarske moči EU bosta vplivala na njen položaj v svetovni gospodarski ureditvi. Za prihodnjo rast in spremembe na trgu dela bodo pomembni digitalizacija in demografski dejavniki. Zato se je treba bolj osredotočiti na primerjalne prednosti EU, povezane s kakovostnim izobraževanjem in nadaljnjimi naložbami v raziskave in inovacije, ki morajo spodbujati socialno vključenost in okoljsko trajnostnost. Nadaljeval se bo prehod v krožno gospodarstvo, pa tudi ukrepi za izkoreninjenje prisilnega dela in trgovine z ljudmi.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje, digitalizacija, raziskave in inovacije, sodelovanje v družbi in politična udeležba, družbeni pritisk za trajnostne proizvodne verige, umetna inteligenca, nove tehnologije, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, sodelovalno, krožno in nizkoogljično gospodarstvo, socialno gospodarstvo in razvoj ekosistemov socialnega gospodarstva, poudarek na trajnostnih družbah, multilateralizem, odprta in pravična trgovina, raziskave in inovacije.

Tveganja / negativne gonilne sile Nizka rast produktivnosti, neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, počasno širjenje novih digitalnih tehnologij in vplivov tehnoloških preobrazb na delavce in posebne sektorje, socialne neenakosti, regionalne in teritorialne neenakosti, vpliv demografskih sprememb in vloga migracij ter razselitev, propadanje okolja in podnebne spremembe, geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, vrnitev h gospodarskemu protekcionizmu povsod po svetu, težavno merjenje produktivnosti v vse bolj neopredmetenih gospodarstvih, razdrobljen trg dela in prekarnost dela, digitalna vrzel, varstvo podatkov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Poudarki politike

Na ravni EU: Naložbeni načrt za Evropo, t. i. Junckerjev načrt, je bil zelo uspešen pri ustvarjanju boljšega okolja za naložbe. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je julija 2018 dosegel svoj začetni ciljni znesek naložb v višini 315 milijard EUR, do decembra 2018 pa je pritegnil za 371 milijard EUR dodatnih naložb po vsej EU od leta 2015 dalje. Podprl je že več kot 750 000 delovnih mest. To število naj bi se do leta 2020 povečalo na 1,4 milijona delovnih mest. Izboljšan dostop do financiranja je izkoristilo več kot 850 000 malih in srednjih podjetij (MSP). Najmanj 40 % financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru dela za infrastrukturo in inovacije podpira sestavne dele projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah. Na ravni držav članic: Češka republika je leta 2017 uvedla več prožnosti pri razporejanju delovnega časa in dopusta ter pravice do njiju. Okrepila je proces kolektivnih pogajanj, spremenila pogodbeno pravo, uvedla spremembe v ureditev kolektivnega odpuščanja, spremenila predpise v zvezi z „delom na daljavo“ in okrepila orodja za usklajevanje, kot je „delo od doma“. Na regionalni/lokalni ravni: Mesto Gent v Belgiji redno črpa sredstva Evropskega socialnega sklada in z njimi podpira integracijo beguncev in Romov na trg dela. Na primer projekt „Ekipa za delo IEM“ (2015–2017) je Romom nudil posebej prilagojena navodila. Njegov glavni cilj je bil pomagati vsaj 190 notranjeevropskim migrantom, predvsem Romom, da bi vstopili na trg dela. Projekt se nadaljuje v obdobju 2018–2019 s podporo Evropskega socialnega sklada. Na ravni podjetij: Evropska investicijska banka je dala posojilo v višini 7,5 milijona EUR (s poroštvom Evropskega sklada za strateške naložbe) družbi Greenfiber International SA, da bi financirala projekt recikliranja in krožnega gospodarstva v Romuniji. S pomočjo tega projekta bo nastalo 280 mest s polnim delovnim časom, količina zbranih in predelanih odpadkov pa se bo povečala za 50 000 ton na leto. Na ravni civilne družbe: Leta 2014 je bila na Portugalskem ustanovljena koalicija nacionalnih krovnih organizacij civilne družbe, da bi pripravila skupno stališče o agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Organizirala je nacionalna posvetovanja, spletne ankete in lokalne delavnice z razpravami o pričakovanjih za agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, tudi tistih v zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 8.

Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Za dobro povezano in celovito EU, v kateri lahko državljani v celoti izkoriščajo prosto gibanje in enotni trg, ter za ustrezne družbene infrastrukture je bistvenega pomena visokozmogljiva infrastruktura v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju. Zato med drugim vseevropska omrežja v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju na celosten način rešujejo potrebo po odpornih, trajnostnih in inovativnih infrastrukturah. Strateškega pomena so tudi naložbe v vesoljsko infrastrukturo. Evropska industrija je močna in je ohranila vodilni položaj na svetovnih trgih v številnih sektorjih. EU omogoča lažji prehod v pametno, inovativno in trajnostno industrijo, ki ustvarja koristi za vse državljane. BDP v EU raste, skupne emisije toplogrednih plinov pa padajo, kar pomeni, da so emisije in rast razdružene. Evropske politike so zasnovane tako, da dajejo industriji možnost odgovornega in trajnostnega poslovanja, ustvarjajo nova delovna mesta, krepijo konkurenčnost Evrope, ustvarjajo ugodne razmere za naložbe in inovacije na področju čistih in digitalnih tehnologij ter varujejo evropske regije in delavce, ki so jih najbolj prizadele spremembe v industriji. Poudarek EU na naložbah v raziskave in inovacije ter digitalno preobrazbo nam omogoča, da smo konkurenčni v svetovnem merilu z ustvarjanjem še več novih delovnih mest in poslovnih priložnosti. EU je najbolj odprto območje za raziskave in inovacije na svetu, toda še bi se bilo treba izboljšati glede uporabe in razširjanja, saj se inovacije ne pretvorijo vedno v nove tržne priložnosti in priložnosti za rast. Okrepiti je treba naložbe poslovnega sektorja v raziskave in inovacije, saj trenutno znašajo samo 1,3 % BDP, kar zaostaja za Kitajsko (1,6 %), Združenimi državami (2 %) oziroma Japonsko (2,6 %). Digitalna preobrazba je pomembna za omogočanje prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in družbo. Na mednarodni ravni evropsko soglasje o razvoju podpira zasnovo, konstruiranje in delovanje kakovostnih, odpornih, podnebju prijaznih infrastruktur, da bi spodbudilo pravičen in cenovno ugoden dostop za vse, rast trgovino in naložbe. K temu prispevajo tudi trgovina EU ter njena širitvena in sosedska politika.

Ključna gibanja ·Predelovalna industrija ustvarja dve tretjini izvoza EU, zagotavlja delovna mesta 36 milijonom ljudi – petino delovnih mest v Evropi – in prispeva k visokemu življenjskemu standardu evropskih državljanov. ·Emisije toplogrednih plinov so se v smislu industrijskih procesov in uporabe proizvodov v obdobju 2000–2016 zmanjšale za več kot 17 %. Ta razvoj potrjuje tudi zmanjšanje porabe energije v industriji v obdobju 2000–2016 za 17 %. ·Naložbe v raziskave in razvoj: Evropa prispeva 20 % svetovnih naložb v raziskave in inovacije, izda tretjino vseh znanstvenih publikacij visoke kakovosti in je vodilna na svetu v industrijskih sektorjih, kot so farmacija, kemija, strojništvo in moda. Za raziskave in razvoj največ porabita podjetniški sektor (65 %) in sektor visokošolskega izobraževanja (23 %), medtem ko je delež sektorja država leta 2016 znašal 11 %. ·Število patentnih prijav je v EU pred gospodarsko krizo močno naraslo, odtlej pa stagnira. ·Družbena odgovornost gospodarskih družb: družbeno odgovornost gospodarskih družb je v svoja poročila vključilo 77 % podjetij v EU, med katerimi jih ima veliko vodilno vlogo pri združevanju dejavnosti družbene odgovornosti podjetij / odgovornega poslovnega ravnanja s cilji trajnostnega razvoja.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 10 držav članic EU za SDG 9 doseglo rezultat 73 ali več, vendar so med državami članicami občutne razlike. Med najboljšimi 20 na svetu je 10 držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Evropa je med prvimi pri uvajanju bolj trajnostne in vključujoče industrije. Gospodarska, družbena in okoljska preobrazba bo vse hitrejša, kot tudi tehnološki preboji na področjih, kot so robotika, internet stvari, umetna inteligenca in energetski sistemi. Avtomatizacija, ki jo omogočajo informacijske tehnologije, bo spremenila tradicionalne proizvodne procese in naravo dela. Industrija je vedno bolj vključena v globalne vrednostne verige z močnimi storitvenimi komponentami. Novi poslovni modeli bodo pretresli tradicionalne trge. Inovacije in ustvarjanje vrednosti se temeljito spreminjajo, in sicer zaradi nove generacije potrošnikov, ki pričakuje soustvarjanje vrednosti, trajnostno vodenje poslov, povezljivost in merjenje uspešnosti v realnem času. Podatki postajajo nov dejavnik konkurenčnosti. Povpraševanje po surovinah bo še naprej naraščalo. Zaradi preobremenitve naravnih virov in podnebnih sprememb, ki postajajo vedno bolj oprijemljiva stvarnost, bo povpraševanje po trajnostnih proizvodih, krožni potrošnji in ničelnih ali nizkih emisijah eksponentno naraščalo, zato potrebujemo ekoinovacije. Evropa bo okrepila naložbe v raziskave in inovacije ter odporno infrastrukturo, med drugim s pomočjo Obzorja Evropa, naslednjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, umetna inteligenca, internet stvari, popolna digitalizacija, sodelovalno, krožno in ogljično nevtralno gospodarstvo, poudarek na odpornih družbah, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, odgovorno in trajnostno rudarjenje in ravnanje z viri, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, množično financiranje in izobraževanje, multilateralizem, odprta in pravična trgovina.

Tveganja / negativne gonilne sile Malo javnih in zasebnih naložb, tudi v raziskave in inovacije, spremembe v vrednostnih verigah, neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, spremembe v svetovnem povpraševanju, geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, socialne neenakosti, staranje naše družbe, podnebne spremembe in okoljska tveganja v zvezi z rastočim povpraševanjem po naravnih virih, razkorak med mesti in podeželjem.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: evropska programa satelitske navigacije Galileo in EGNOS po zaslugi večje točnosti in zanesljivosti omogočata boljše podatke o položaju in času, kar ima občutne pozitivne posledice za veliko evropskih storitev in proizvodov za vsakdanjo rabo, od navigacijske naprave v avtomobilu in mobilnega telefona do kritičnih storitev za pomoč v sili. Skupina za opazovanje Zemlje spodbuja uporabo aplikacij za opazovanje okolja v podporo ciljem trajnostnega razvoja in Pariškemu sporazumu o podnebnih ukrepih. Na ravni EU: vseevropska omrežja prinašajo rešitev za potrebo po odpornih, nemotenih in inovativnih infrastrukturah v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju. Njihov namen je zagotavljati povezljivost vsem regijam EU in tako prispevati k „vključevanju“ državljanov v vseh delih Evrope. Infrastruktura se gradi in prilagaja tako, da bo kos tveganjem v zvezi s podnebnimi spremembami, hkrati pa bo spodbujala vključenost ter ustvarjala ugodne pogoje za inovacije in nova delovna mesta. Na ravni držav članic: Švedska je na področju inovacij vodilna v EU z veliko zasebnimi in javnimi naložbami v raziskave in razvoj, velikim številom patentnih prijav, inovativnimi MSP in velikim deležem zaposlovanja v znanjsko intenzivnih dejavnostih. Poleg tega naložbe v proizvodnjo rastejo hitreje od povprečja EU, energijska učinkovitost industrijske proizvodnje pa je zelo velika. Na regionalni/lokalni ravni:   tematska platforma pametne specializacije za posodobitev industrije regionalnim organom upravljanja s podobnimi prednostnimi nalogami na področju pametne specializacije daje možnost za sodelovanje na podlagi kompetenc vsakega od sodelujočih, souporabo infrastrukture, omogočanje širitve, da dosežejo večji vpliv, in razvoj skupnih naložbenih projektov. Na ravni podjetij: Evropski sklad za strateške naložbe je estonskemu podjetju pomagal pri izdelavi naprave za shranjevanje energije, t. i. ultrakondenzatorja, ki je stokrat močnejši od navadne baterije in prenese milijon polnitvenih ciklov. Podjetje je zbralo 15 milijonov EUR za gradnjo proizvodnega obrata v Nemčiji z zmogljivostjo za izdelavo na milijone novih ultrakondenzatorjev na leto.

Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Neenakost je pojem, ki ima več razsežnosti, podobno kot revščina. Vanjo spada neenakost rezultatov in neenakost možnosti, kot je dohodkovna neenakost, neenak dostop do socialne zaščite ter medgeneracijski prenos neenakosti. Neenakost možnosti je pomemben dejavnik pri nastajanju dohodkovne neenakosti. V Evropi smo priča zbliževanju dohodkov navzgor, življenjski standard pa se v večini držav članic po krizi popravlja. Toda ob ponovni krepitvi evropskih gospodarstev je vse več zaskrbljenosti glede vključujočosti gospodarske rasti. Dohodkovna neenakost se je v EU v zadnjih letih sicer ustalila, vendar je še vedno tako visoka, da predstavlja izziv. Posebne oblike neenakosti prizadenejo zlasti skupine, odrinjene na rob, in ranljive skupine, kot so invalidi, migranti in etnične manjšine (vključno z Romi), brezdomce ali starejše, ki živijo sami in otroke. Njihova vključenost v družbo in gospodarstvo še vedno ni zadostna. Neenakost lahko upočasni gospodarsko rast, ovira makroekonomsko stabilnost in bi lahko ogrozila socialno kohezijo. V svetovnem merilu se visoka stopnja neenakosti v partnerskih državah EU trdovratno ohranja in ogroža napredek pri doseganju večine ciljev trajnostnega razvoja. Neenakost v svetovnem merilu lahko prispeva tudi k močnejšim migracijam v EU. Komisija je na nedavne izzive na področju migracij odgovorila tako, da si je prizadevala zagotoviti neposreden odziv in ustvariti trajnosten sistem za prihodnost, ki bo lahko prestal krize. Bistvenega pomena je trajnostno upravljanje migracijskih tokov. K odpravljanju vzrokov neenakosti zunaj Evrope prispevajo zunanji ukrepi EU, vključno z njeno zunanjo in varnostno politiko, razvojno, širitveno in sosedsko politiko ter njeno trgovinsko in naložbeno politiko. Evropsko soglasje o razvoju npr. spodbuja načelo neprezrtja in je zavezano ukrepanju za zmanjšanje neenakosti rezultatov ter spodbujanju enakih možnosti za vse.

Ključna gibanja ·Razpoložljivi dohodek: ekonomske razlike med državami članicami se sčasoma zmanjšujejo. Prilagojeni realni bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca se je v veliki večini držav članic zvišal. Leta 2017 je bil povprečno za 4,4 % višji kot pred krizo leta 2008. Med državami članicami EU je bilo v določeni meri opaziti zbliževanje dohodkov navzgor, saj je razpoložljivi dohodek v državah članicah z nižjimi dohodki, kot so Romunija, Bolgarija in Poljska, naraščal hitreje od povprečja EU. ·Dohodkovna neenakost: leta 2017 je v povprečju v državah članicah EU 20 % najbogatejših gospodinjstev prejelo 5,1-krat večji delež dohodka kot najrevnejših 20 %, kar je še vedno nad predkrizno ravnijo (leta 2009 4,9-krat več). Toda to razmerje je nižje kot leta 2016 (5,2-krat), kar kaže, da bi se dohodkovna neenakost v državah članicah EU v prihodnje lahko zmanjšala. Gibanja v smeri ustalitve dohodkovne neenakosti znotraj držav članic EU se opažajo tudi glede deleža dohodka spodnjih 40 % prebivalstva. Ta delež je leta 2008 in 2012 znašal 21,2 %, nato je leta 2016 rahlo padel na 20,9 %, leta 2017 pa spet narasel na 21,2 %. ·Neenake možnosti: pomembna značilnost neenakih možnosti je vpliv socialno-ekonomskega položaja staršev na stopnjo izobrazbe njihovih otrok. Po podatkih iz preizkusa znanja Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) za leto 2015 je slabe rezultate v EU v naravoslovju doseglo 33,8 % učencev iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, medtem ko je med njihovimi najbolj privilegiranimi vrstniki take rezultate doseglo samo 7,6 %. Med državami članicami so bile velike razlike. ·Razvojna pomoč: EU je še vedno vodilna donatorka na svetu, saj daje več kot 50 % celotne svetovne razvojne pomoči in tudi tako prispeva k zmanjševanju neenakosti povsod po svetu. Skupna finančna sredstva EU za države v razvoju, ki zajemajo prilive iz javnega in zasebnega sektorja, so se od leta 2001 več kot podvojila, kar pomeni povprečno letno rast v višini 6,4 %.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 13 držav članic EU za SDG 10 doseglo rezultat 80 ali več od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je 11 držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno EU in njene države članice si bodo prizadevale zagotoviti vključujočo in trajnostno rast v EU, kar je nujen pogoj za zmanjšanje neenakosti. Učinkovite, uspešne in ustrezne storitve socialne zaščite in skrbstva ter dobro izobraževanje, pri katerem bodo imeli vsi enake možnosti, bodo združeni z dobro delujočimi trgi dela, ki jih bodo podpirale uspešne politike trga dela. To ne bo samo omogočilo zmanjšanja neenakosti med državami članicami EU, ampak tudi občutno zmanjšanje neenakosti znotraj držav članic. Tehnološki napredek, zlasti uvedbo umetne inteligence, bo treba dobro upravljati, če se želimo izogniti digitalni vrzeli. Glede migracijskih gibanj seveda nobena država EU ne more in ne sme ostati sama pri reševanju hudih migracijskih pritiskov. EU bo še zmanjšala spodbude za nedovoljene migracije, reševala življenja in varovala zunanje meje, izvajala strogo skupno azilno politiko in politike zakonite migracije, hkrati pa pomagala pri uspešni integraciji migrantov z urejenim statusom in beguncev na trge dela in v družbe EU. Zunanji ukrepi EU bodo še naprej odpravljali neenakost zunaj Evrope.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, socialno varstvo (npr. obdavčitev, sistemi socialne zaščite in socialne vključenosti, politike trga dela, stanovanjske politike, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, stopnja izobrazbe, ravni znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje), prometna in digitalna dostopnost kot rešitev za prostorsko razsežnost neenakosti, boj proti goljufijam in korupciji, trajnostno financiranje, multilateralizem, odprta in pravična trgovina.

Tveganja / negativne gonilne sile Neenakost možnosti, starajoča se družba, sprememba sestave gospodinjstev (npr. samska gospodinjstva), vrzeli v socialnem varstvu, podnebne spremembe in propadanje okolja, geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, vrnitev h gospodarskemu protekcionizmu povsod po svetu.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: Evropsko soglasje o razvoju spodbuja načelo neprezrtja, zavezano je ukrepanju za zmanjšanje neenakosti rezultatov ter spodbujanju enakih možnosti za vse. Namen trgovinske in naložbene politike EU je čim bolj izkoristiti možnosti trgovinskih preferencialov ter trgovinskih in naložbenih sporazumov za ustvarjanje delovnih mest, visoko stopnjo zaščite delavcev in ustvarjanje naložb v partnerske države, zlasti tiste v razvoju, ter tako prispevati k zmanjšanju neenakosti. Na ravni EU: pri številnih izmed 20 načel evropskega stebra socialnih pravic gre za zagotavljanje enakih možnosti za vse, pravičnost in vključevanje na trg dela ter v družbo. Spremlja jih pregled socialnih kazalnikov za spremljanje gibanj in uspešnosti povsod po EU. Ključni izvedbeni mehanizem tega stebra je evropski semester, ki je bil še okrepljen, da bi bile pri njem še bolj v ospredju socialna pravičnost, neenakosti in vključujoča rast. Kohezijska politika EU spodbuja socialno vključenost, hkrati pa se bojuje proti revščini in diskriminaciji. Na ravni držav članic: na Cipru je postal sistem davkov in prejemkov učinkovitejši pri reševanju dohodkovne neenakosti. Njegovi prerazdelitveni učinki so se od krize (v obdobju 2009–2016) skoraj podvojili. Leta 2014 je Ciper npr. uvedel shemo zajamčenega minimalnega dohodka, ki tudi pripomore k dajanju spodbud za delo. Kot se zdi, shema pomembno pozitivno vpliva na zmanjševanje revščine in neenakosti in prispeva h krepitvi socialne varnostne mreže. Na regionalni/lokalni ravni: pilotni projekt „Stanovanja najprej za družine“, ki ga izvaja občina Brno v Češki republiki, kaže, kako je občina prevzela vodilno vlogo pri reševanju vprašanja brezdomstva skupaj s partnerji na ravni skupnosti. Projekt zagotavlja občinska stanovanja in intenzivno pomoč pri vzdrževanju stanovanja za 50 romskih in neromskih družin ter osebe, ki živijo v zavetiščih in drugih oblikah brezdomstva. Na podlagi pilotnega projekta je bil v Brnu sprejet akcijski načrt za odpravo brezdomstva družin v obdobju 2018–2025. Na ravni podjetij: La Bolsa Social je prva platforma za financiranje z množičnim vplivom v Španiji, namenjena vlagateljem in podjetjem, ki želijo doseči pozitiven družbeni vpliv. Podjetje povezuje vlagatelje, ki želijo doseči družbeni vpliv, s podjetji, da bi spodbujalo doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Desetim podjetjem z družbenim in okoljskim vplivom je zagotovila sredstva v višini 1,8 milijona EUR. Pet od teh podjetij si je kot glavno nalogo postavilo zagotoviti invalidom dostop do informacij, družbenega življenja in javnega prostora. Na ravni civilne družbe: švedski projekt „Kruh v Bergslagenu“ je omogočal prirejanje tečajev peke tradicionalnega kruha kot sredstvo za integracijo novih migrantov in zagotavljanje poklicnega usposabljanja. Telesna dejavnost je bila izhodišče za dialog, usposobljeni prostovoljci pa so spodbujali razpravo med udeleženci.

Poskrbeti za vključujoča, varna, odporna in trajnostna mesta in naselja

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Mesta v Evropi so v središču današnjih gospodarskih, okoljskih in družbenih izzivov. Več kot 70 % državljanov EU prebiva na mestnih območjih in v mestih se ustvari približno 85 % BDP EU. Mesta in skupnosti so bistvenega pomena za dobrobit Evropejcev in njihovo kakovost življenja, saj so vozlišča gospodarskega in družbenega razvoja ter inovacij. Pritegnejo veliko ljudi, saj je v njih veliko možnosti za izobraževanje, zaposlitev, zabavo in kulturo. Toda mesta v EU se soočajo tudi z izzivi, kot so med drugim migracijski pritiski in socialna izključenost, prezasedenost, pomanjkanje ustreznih stanovanj, propad infrastrukture in vse bolj onesnažen zrak. Še posebej ranljiva so za vplive podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Komisija, države članice in evropska mesta si skupaj prizadevajo okrepiti urbano razsežnost evropskih in nacionalnih politik. EU v skladu z urbano agendo ZN krepi odpornost mestnih okolij s preprečevanjem tveganj, povezanih z naravnimi nesrečami in podnebjem, ter se bolj usklajeno odziva na različne urbane izzive. Na mednarodni ravni skušajo evropska razvojna, zunanja, varnostna, širitvena in sosedska politika izboljšati življenjske razmere v mestih. V Evropskem soglasju o razvoju je poudarjena potreba po dajanju prednosti mestom in lokalnim upravnim organom kot akterjem, ki so pomembni pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Ključna gibanja ·Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je v obdobju 2007–2016 skupno povečala za 11,0 odstotne točke. ·Kakovost stanovanj se je v EU v zadnjih šestih letih izboljšala. Delež prebivalcev EU, ki ga pestijo pomanjkljive stanovanjske razmere, se je v obdobju 2007–2017 zmanjšal za 4,8 odstotne točke in je dosegel 13,1 %. ·Ljudje, ki živijo v mestih, so imeli boljši dostop do javnega prevoza, saj jih samo 9,7 % navaja, da imajo velike ali zelo velike težave, na podeželju pa je takih 37,4 %. ·Še vedno obstajajo znatna žarišča onesnaženosti zraka, čeprav se je izpostavljenost zraku, onesnaženem z drobnimi delci, v obdobju 2010–2015 zmanjšala za skoraj 20 %. ·Pokritost tal z umetnimi površinami na osebo se je od leta 2009 do leta 2015 povečala za 6 %. Evropa je med najbolj urbaniziranimi celinami na svetu, zato si bo treba še naprej prizadevati za zaustavitev propadanja zemljišč. ·Lokalni in regionalni organi, ki sodelujejo v akcijskih načrtih Evropske konvencije županov, so dosegli zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 23 %, zmanjšali porabo končne energije za 18 % in si prizadevajo za povečanje lokalne proizvodnje energije, ki naj bi do leta 2020 dosegla 19 % porabljene energije.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 23 držav članic EU za SDG 11 doseglo rezultat 80 ali več od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je 10 držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Delež mestnega prebivalstva v Evropi se bo po projekcijah do leta 2050 povečal na dobrih 80 %. EU in njene države članice si na vseh ravneh upravljanja skupaj s civilno družbo, podjetji in raziskovalci prizadevajo ustvariti spreminjajoče se mesto za družbo prihodnosti. Evropska mesta bodo še naprej privlačila državljane, nudila vse boljše možnosti za zaposlitev, kakovost življenja in socialne storitve. Da bi zagotovila dobro skupno življenje, evropska mesta sodelujejo z zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh na področjih, kot so stanovanja, energija, mobilnost, voda, podnebni ukrepi, izkoreninjenje revščine, neenakost, krožno gospodarstvo, odpornost in varnost. Evropska mesta bodo postala pametna mesta, v katerih bodo tradicionalna omrežja in storitve učinkovitejša zaradi uporabe digitalnih in telekomunikacijskih tehnologij v korist svojih državljanov in podjetij.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Pametna specializacija, partnerstva med mesti, sodelovanje v družbi in politična udeležba (npr. sodelovalno upravljanje mest, večdeležniške platforme), načrti trajnostne urbane mobilnosti, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, množično financiranje in druge oblike inovativnega financiranja, digitalizacija, umetna inteligenca in nove tehnologije, sodelovalno gospodarstvo, nizkoemisijski javni prevoz, aktivna mobilnost (hoja in kolesarjenje) ter ustrezna infrastruktura, raziskave in inovacije, nizkoemisijske zgradbe, mestno kmetovanje, mestne zelene površine.

Tveganja / negativne gonilne sile Propadanje okolja in podnebne spremembe, onesnaževanje, starajoča se družba, kriminal in varnostne grožnje, goljufije in korupcija, socialna neenakost, rast cen stanovanj.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: Komisija je na področju razvoja uvedla nov pristop za „sodelovanje Evropske unije z mesti in lokalnimi organi v tretjih državah“, pri katerem je v ospredju zunanja podpora EU pri načrtovanju, financiranju in upravljanju mest. Na ravni EU: agenda EU za mesta se je začela izvajati maja 2016 z amsterdamskim paktom . Pomeni nov način dela na več ravneh, ki spodbuja sodelovanje med državami članicami, mesti, Komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi spodbujala rast, primernost za življenje in inovacije v evropskih mestih ter ugotavljala in reševala družbene izzive. Agenda EU za mesta z osredotočanjem na konkretne naloge v posebnih partnerstvih skuša izboljšati kakovost življenja na mestnih območjih. Na ravni držav članic: sedanje stanovanjske težave na Irskem so deloma posledica propada stanovanjske gradnje na dostopni ravni. Irska vlada je leta 2016 začela izvajati akcijski načrt na področju stanovanjske gradnje in brezdomstva Ponovno zgradimo Irsko. Njegov namen je spodbuditi stanovanjsko ponudbo vseh vrst. Akcijski načrt ima pet glavnih „stebrov“ za reševanje posameznih izzivov: odpravljanje brezdomstva, spodbujanje gradnje socialnih stanovanj, več gradnje hiš, izboljšanje sektorja najemnih stanovanj in uporaba obstoječih stanovanj. Na regionalni/lokalni ravni: „Global Nachhaltige Kommune“ (globalno trajnostna občina) je projekt, ki se izvaja v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija za pomoč 15 lokalnim organom malih, srednjih in velikih mest ter podeželskih okrožij, in sicer s sistematično podporo pri pripravi trajnostne strategije za reševanje njihovih posameznih lokalnih izzivov, ki izhajajo iz globalnega okvira ciljev trajnostnega razvoja. Ta pristop so prevzele tudi druge nemške regije. Na ravni podjetij: LIPOR, medobčinsko podjetje za ravnanje z odpadki v regiji Grand Porto na Portugalskem, je odgovorno za ravnanje s komunalnimi odpadki iz povezanih občin, njihovo zbiranje in predelavo. Podjetje je po okoljski in krajinski sanaciji vložilo v zabaviščni park in ga zgradilo na starem odlagališču odpadkov. V njem je igrišče ter prostor za prostočasne dejavnosti in usposabljanje. Na ravni civilne družbe: estonska nevladna organizacija Urbani laboratorij se ukvarja z razvojem trajnostnih in vključujočih mest. Svetuje lokalnim organom, uvaja sodobne trende v Estoniji in izboljšuje ozaveščenost ljudi o življenjskem okolju.

Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Namen trajnostne porabe in proizvodnje je zmanjšati okoljski odtis Evrope s spremembo načina proizvodnje, distribucije in porabe blaga ter uporabe virov. EU je v zadnjih nekaj letih sicer napredovala v smeri konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo gospodarno z viri in prijazno okolju, vendar sta trajnostna poraba in proizvodnja še vedno ključni izziv za dosego ciljev trajnostnega razvoja v EU in zanju si je treba nenehno prizadevati na vseh ravneh. EU v svojem pristopu spodbuja učinkovito rabo virov in hkrati zmanjšuje vpliv na okolje s prehodom na krožno gospodarstvo, v katerem se vrednost proizvodov, materialov in virov čim dalj ohranja v gospodarstvu, nastajanje odpadkov in onesnaževanje pa se zmanjšujeta na najmanjšo možno mero. Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015 vsebuje 54 ukrepov, ki posegajo v vse faze ciklov proizvodov in materialov (proizvodnja, poraba, ravnanje z odpadki, trg sekundarnih surovin, inovacije in naložbe, spremljanje) in na 5 prednostnih področij (plastika, razmetavanje s hrano, kritične surovine, gradnja in rušenje, biomasa in proizvodi na biološki osnovi). Do leta 2018 je več kot 85 % ukrepov že dalo rezultate, preostali pa so se začeli izvajati. Leta 2017 je bila vzpostavljena evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, ki naj bi podjetja, javne organe in druge zainteresirane strani spodbujala k izmenjavi znanja in prikazu dobrih praks, podobno kot platforma EU o izgubah hrane in živilskih odpadkih, vzpostavljena leta 2016. V okviru agende za mesta je bilo vzpostavljeno posebno partnerstvo, v katerem bo EU preučila to vprašanje in predlagala več ukrepov za vključevanje krožnega gospodarstva v mestih. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo, podaljšana leta 2018, podpira posodabljanje in krepitev industrijske baze EU z ustvarjanjem novih vrednostnih verig ter okolju prijaznejših in stroškovno učinkovitejših industrijskih postopkov. Na zunanjem področju EU v okviru svoje trgovinske agende, ki temelji na vrednotah, spodbuja odgovorno upravljanje dobavnih verig ter poštene in etične trgovinske sheme. Pomen trajnostne porabe in proizvodnje je poudarjen tudi v ukrepih razvojne, širitvene in sosedske politike EU.

Ključna gibanja ·Razdruževanje gospodarske rasti in izkoriščanja naravnih virov se meri s produktivnostjo virov in energije v EU. EU je od leta 2001 povečala svojo produktivnost virov za 36,4 % (leta 2017), svojo produktivnost energije pa za 29,2 % (leta 2016), kar pomeni, da je bila količina proizvodov (v smislu BDP) na enoto uporabljenega materiala ali energije večja. ·V obdobju 2004–2016 se je količina ustvarjenih odpadkov, razen večjih mineralnih odpadkov, v EU zmanjšala za 6,5 %. V obdobju 2004–2014 se je stopnja recikliranja v EU rahlo povečala, in sicer s 53 % na 55 %, stopnja krožne uporabe materiala, tj. delež uporabljenih materialov, ki izvirajo iz zbranih odpadkov, v celotnem uporabljenem materialu, pa se je z 8,3 % povečala na 11,7 %. ·Gospodarstvo EU je odvisno od surovin iz tujine. Surovine predstavljajo več kot 60 % skupnega fizičnega uvoza v EU.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 11 držav članic EU za SDG 12 doseglo rezultat nad 60 od 100. To je cilj trajnostnega razvoja s skupno drugo najnižjo uvrstitvijo za države članice EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Evropa bo morala glede na pritisk na dobavo materialov in svoje precej omejene domače vire materialov še naprej postavljati v ospredje trajnostno proizvodnjo in porabo. Posebej bo morala biti pozorna na kovinske rude in kritične surovine, ki so dragocene in pri katerih je še posebej odvisna od uvoza. Poudarek bo moral biti tudi na težkih in energijsko intenzivnih materialih, kot so cement, aluminij, jeklo in plastika, glede na njihove možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pozornost bo potrebna tudi pri sektorjih, v katerih uporaba virov posebej močno vpliva na okolje (npr. v smislu porabe vode, onesnaževanja, kakovosti zraka in hranil), npr. živilski sistemi in tkanine. Po zaslugi revidirane zakonodaje EU na področju odpadkov in akcijskega načrta EU za živilske odpadke bo EU zmanjšala letno količino ustvarjenih odpadkov, da bi pomagala doseči svetovno ciljno vrednost, in sicer prepolovitev razmetavanja s hrano do leta 2030. Z zakonodajo na področju odpadkov se bo stopnja recikliranja do leta 2030 povišala na pravno zavezujočih 60 %, pri veliko embalažnih materialih pa bo še višja. Pozornost bo potrebna pri doseganju visoke kakovosti recikliranja, ne le količine, zmanjševanju uporabe virov in ustvarjanja odpadkov z boljšo zasnovo proizvodov in sistematični pristopi, s katerimi bi proizvode in materiale ohranjali v uporabi ter tako zagotavljali vrednost v gospodarstvu. Novi proizvodi, zlasti pri plastičnih izdelkih, bodo morali vsebovati več recikliranih snovi.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sprememba vedenja, sodelovanje v družbi, družbeni pritisk za trajnostne proizvodne verige, partnerstva in sodelovalna politika, izobraževanje, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, množično financiranje in druge oblike inovativnega financiranja, vnaprejšnje politike za pravičen prehod, umetna inteligenca, nove tehnologije, raziskave in inovacije, sodelovalno in krožno gospodarstvo, biogospodarstvo, digitalizacija, trajnostno financiranje, davčne reforme (npr. obdavčitev rabe virov in onesnaževanja), okolju prijazna javna naročila, pametna mesta, internet stvari, odprta in pravična trgovina.

Tveganja / negativne gonilne sile Tradicionalni/konservativni vzorci porabe in proizvodnje, odpor iz sektorjev/regij, ki bodo izgubljali svoje tradicionalne gospodarske dejavnosti, počasno spreminjanje regulativnega okolja, pomanjkanje finančnih spodbud.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: na mednarodni ravni je med pobudami EU najvidnejša pobuda Preklopite na zeleno, ki povezuje vlade in zainteresirane strani iz EU in partnerskih držav ter daje poudarek uvedbi praks trajnostne porabe in proizvodnje v zasebnem sektorju. Na ravni EU: cilj novih predpisov EU na področju odpadkov, sprejetih leta 2018, je, da morajo do leta 2030 vse države članice ponovno uporabiti ali reciklirati 60 % komunalnih odpadkov in 70 % odpadne embalaže, količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih, pa do leta 2035 zmanjšati na manj kot 10 %. Novi predpisi o odpadkih prvič zahtevajo od držav članic, da sprejmejo posebne programe za preprečevanje razmetavanja s hrano, zmanjšajo in spremljajo stopnjo razmetavanja s hrano in poročajo o njej. Na ravni držav članic: na Švedskem se z nedavnim predlogom predpisa znižuje stopnja davka na dodano vrednost (DDV) na delo pri popravilu in uvajajo davčne olajšave za stroške dela pri popravilu. S tem ukrepom se bodo za potrošnike zmanjšali stroški popravil aparatov in potrošniki bodo tako dobili spodbudo, da naročijo popravilo, namesto da bi aparate zavrgli in kupili nove. Na regionalni/lokalni ravni: Ljubljana je ob podpori skladov EU razvila celosten sistem ravnanja z odpadki ki zajema 37 občin, z regionalnim centrom za ravnanje z odpadki. Slovenska prestolnica je od vstopa v EU močno povečala ločeno zbiranje in recikliranje ter za 59 % zmanjšala količino odpadkov, ki končajo na odlagališču. Vlagala je tudi v preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Ljubljana zdaj pridela 41 % manj odpadkov na prebivalca, kot znaša evropsko povprečje, in se je odločila, da ne bo gradila dveh novih sežigalnic, kot je bilo prvotno načrtovano. Na ravni podjetij: podjetje UMICORE se je v 20 letih iz belgijskega podjetja za pridobivanje neželezovih kovin spremenilo v svetovno skupno za tehnologijo in recikliranje materialov, ki ima 10 000 zaposlenih, 10,4 % milijard EUR prihodkov ter naložbe v Belgiji, Bolgariji, na Nizozemskem in v Franciji. Podjetje je sprejelo model krožnega gospodarstva ter zbira dragocene kovine in kritične surovine iz odpadne električne in elektronske opreme. Na ravni civilne družbe: Evropska zveza bank hrane je v letu 2017 skupaj s svojimi članicami 44 700 dobrodelnim organizacijam na terenu priskrbela 4,1 milijona obrokov vsak dan, ki jih je prejelo 8,1 milijona ljudi To poteka v tesnem sodelovanju z nosilci živilske dejavnosti, da bi prihranili hrano, ki bi se sicer zavrgla, in jo dali na razpolago tistim, ki jo potrebujejo.

Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam

Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Od 28 držav članic EU jih ima 23 obalno črto. Obalna črta EU je sedemkrat daljša od obalne črte ZDA in štirikrat daljša o obalne črte Rusije. EU ima skupaj s svojimi obrobnimi regijami največje pomorsko ozemlje na svetu. S sosedskimi državami si deli štiri glavne pomorske regije: Baltsko morje, Sredozemsko morje, Črno morje in severovzhodni Atlantski ocean, na njihovo okoljsko stanje pa najbolj vplivajo spremembe habitatov, prelov, onesnaževanje in zakisljevanje. Meritve evropskih obalnih voda so sicer pokazale visoko kakovost kopalne vode, toda organska in kemična onesnaževala iz človeških dejavnosti ter morski odpadki še naprej hudo ogrožajo evropske morske ekosisteme: v začetku leta 2018 je bilo samo 40–58 % obalnih voda EU v dobrem kemijskem stanju. Okoljska politika EU, vključno z najvidnejšim zakonodajnim dosežkom, okvirom za morsko strategijo, in celostno pomorsko politiko daje okvir za celosten pristop k tem problemom. Za celotno EU so predlagani novi predpisi glede desetih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki se največkrat znajdejo na evropskih obalah, ter izgubljenega in zavrženega ribiškega orodja, ki skupaj predstavljajo 70 % morskih odpadkov. Evropa bo z novimi predpisi postala vodilna v boju proti problemu, ki ima svetovne razsežnosti. EU podpira ohranitev obalnih in morskih območij po vsem svetu. Z agendo EU  za mednarodno upravljanje oceanov  za prihodnost naših oceanov je bil vzpostavljen krovni okvir za krepitev mednarodnega upravljanja oceanov, da bi zagotovili, da bodo oceani varni, zanesljivi in čisti ter da se bodo zakonito in trajnostno izkoriščali. Poleg tega trgovinski in naložbeni sporazumi EU vsebujejo posebne določbe o trajnostnem upravljanju in ohranjanju naravnih virov, kot sta morska biotska raznovrstnost in ribištvo. Tudi program EU za opazovanje Zemlje Copernicus dosega rezultate na področju spremljanja oceanov za izboljšanje kakovosti vode.

Ključna gibanja ·V obdobju 2012–2016 se je obseg zaščitenih morskih območij v Evropi skoraj podvojil (s 6 % na 10,8 % morske površine EU) in se še povečuje, zlasti po zaslugi pomorske mreže EU „Natura 2000“. Leta 2016 so tri evropske regije (Baltsko morje, Sredozemsko morje in Črno morje) presegle 10-odstotni cilj iz Aichija glede biotske raznovrstnosti, severovzhodni Atlantski ocean pa je za njim zaostal le za malenkost (9,9 %). ·Stanje ohranjenosti velike večine posameznih morskih habitatov in vrst je po zadnji razpoložljivi oceni neugodno. Od leta 1988 se kislost oceanov ves čas zaskrbljujoče povečuje. Od leta 2008 je bil dosežen precejšen napredek pri opredeljevanju, spremljanju in ocenjevanju dobrega okoljskega stanja morskega okolja, brez česar ni mogoče meriti napredka v smeri čistih in zdravih oceanov in morij. ·Trajnostnost ribištva v severovzhodnem Atlantskem oceanu, od koder prihaja 75 % ulova EU, se je izboljšala. Število komercialno pomembnih ribjih staležev s trajnostno stopnjo ulova se je v obdobju 2007–2015 povečalo s 34 % na 60 %. Ribištvo v Sredozemskem in Črnem morju ne napreduje v smeri trajnostnosti z enako hitrostjo. V Sredozemskem morju je skoraj 80 % staležev prelovljenih. ·Modro gospodarstvo v EU je 2,5-krat večje od letalskega in obrambnega gospodarstva skupaj. Na leto ustvari 566 milijard EUR prihodkov (7,2 % več kot leta 2009) in zaposluje 3,5 milijona oseb (5 % več kot leta 2014), kar v primerjavi z letom 2009 pomeni za 7,2 % večje prihodke oziroma 2 % več zaposlenih. V več državah članicah EU je modro gospodarstvo raslo hitreje od nacionalnega gospodarstva. Največje modro gospodarstvo v Evropi imajo Združeno kraljestvo, Španija, Italija, Francija in Grčija.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) so štiri države članice EU za SDG 14 dosegle rezultat nad 60 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je pet držav članic EU. To je skupno cilj trajnostnega razvoja z najnižjo uvrstitvijo držav članic EU, med državami članicami pa so velike razlike.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno EU bo še naprej dejavno oblikovala mednarodno upravljanje oceanov v vseh ustreznih mednarodnih forumih in dvostransko s ključnimi svetovnimi partnerji, saj je okrog 60 % oceanov zunaj meja nacionalne jurisdikcije. Za reševanje sedanjih in nastajajočih izzivov je potrebno nadaljnje prizadevanje za medsektorsko in čezmejno sodelovanje, zlasti na regionalni ravni. Zagon se bo okrepil z začetkom pobude ZN za desetletje oceanskih znanosti 2021–2030, pri kateri EU dejavno sodeluje. EU bo še naprej spodbujala ustvarjanje zavarovanih območij ter njihovo učinkovito upravljanje na znanstveni podlagi. Potrebno bo dodatno prizadevanje za dosego trajnostnega ribištva, zlasti v Sredozemskem in Črnem morju. Še vedno bodo težave z onesnaženjem morja, vključno s plastiko, hrupom in hranili iz kmetijstva. Morda bo sčasoma v ocean sicer prihajalo manj plastike, vendar bo plastika, ki je že v oceanu, še naprej negativno vplivala nanj. Okrepiti je treba ukrepe za zmanjšanje izpustov ladijskih odpadkov in drugih oblik onesnaževanja, zlasti s hranili in hrupom. Razcvet modrega gospodarstva v Evropi se bo nadaljeval. Po ocenah bi se lahko obseg modrega gospodarstva do leta 2030 v svetovnem merilu podvojil. To bi za Evropo pomenilo 10,8 milijona delovnih mest in več kot bilijon EUR prihodkov. Do leta 2021 bodo za vse vode v EU veljali pomorski prostorski načrti na podlagi ekosistemov.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Mednarodno in regionalno upravljanje oceanov, sprememba vedenja, sodelovanje v družbi in politična udeležba, velepodatki, opazovanje Zemlje, umetna inteligenca, podvodne in nove tehnologije (npr. molekularna znanost), raziskave in inovacije, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, množično financiranje in druge oblike inovativnega financiranja, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, okolju prijazna javna naročila, davčne reforme (npr. obdavčitev rabe virov in onesnaževanja), internet stvari, izobraževanje, digitalizacija, sodelovalno in krožno nizkoogljično gospodarstvo.

Tveganja / negativne gonilne sile Propadanje okolja in podnebne spremembe, onesnaževanje, neodgovoren turizem, prelov, nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov, socialne neenakosti.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: čezatlantsko zavezništvo za raziskovanje oceanov, ustanovljeno 2017, je sodelovanje med EU, Brazilijo in Južno Afriko, njegov namen pa je poglobiti znanstvena dognanja o morskih ekosistemih in medsebojnih povezavah z oceani, podnebnimi spremembami in hrano. Sodelovanje med državami članicami: EU, njene države članice in partnerice pripravljajo konkreten sklop ukrepov za vzpostavitev zdravega in produktivnega morskega okolja v Baltskem morju, severovzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju do leta 2020, in sicer na podlagi spremljanja in ocenjevanja. EU poleg tega spodbuja dopolnilne regionalne pobude z visokimi cilji glede posameznih pritiskov, kot je zaveza iz leta 2017 za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov iz ladij v Baltskem morju za 80 %, da bi rešili problem evtrofikacije v regiji. Na ravni držav članic: Francija je nedavno določila nova morska zavarovana območja. Eno od njih je največje območje Natura 2000, imenovano „Mers Celtiques - Talus du golfe de Gascogne“, ki obsega več kot 62 320 km2. Zagotavljalo bo zaščito za habitate grebenov in mobilne morske vrste, pristaniško rjavo pliskavko in veliko pliskavko. Na regionalni/lokalni ravni in ravni podjetij: projekt „Čisti arhipelag“ je večdeležniško javno-zasebno partnerstvo pod vodstvom regije Toskane v Italiji v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za okolje, Unicoop Firenze in drugimi združenji. Izvajati se je začelo aprila 2018 v sodelovanju z desetimi ladjami ribiške zadruge. Cilj projekta je odstranjevanje odpadkov iz morja. Namen partnerstva je dajanje ekonomskih spodbud ribičem, da bi zbirali plastiko, ki se pobere pri ribolovu, in jo oddajali na zbirne točkah v pristaniščih. Plastika, pobrana pri ribolovu, se bo potem reciklirala. Na ravni civilne družbe: V projektu Fish Forward, ki ga vodi avstrijski WWF, je združenih 17 partnerjev, ki v sodelovanju s potrošniki, podjetniškim sektorjem in državnimi ustanovami podpirajo socialno pravično in podnebno ozaveščeno proizvodnjo in porabo morske hrane. Tako zagotavljajo odgovorno upravljanje ribištva in sledljivost, ki prispevata k trajnostni rabi oceanov in morskih virov.

Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdom, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Na podlagi zakonodaje EU o naravi in strategije EU za biotsko raznovrstnost za leto 2020 je bil dosežen občuten napredek pri krepitvi okvirov politik in baze znanja. Evropski gozdovi so si po stoletjih izgube in propadanja gozda opomogli, tako da danes pokrivajo več kot 40 % ozemlja Evrope, vendar se mora njihovo stanje ohranjenosti izboljšati. Naravni viri določajo ekološke meje naših družbeno-gospodarskih sistemov (t. i. zmogljivosti planeta). Iz nedavnih poročil Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah so jasno razvidni trajni, uničujoči učinki propadanja zemlje in izgube biotske raznovrstnosti na človeške družbe. Kljub doseženemu napredku so pritiski na evropski in svetovni naravni kapital zaradi naših vzorcev proizvodnje in porabe slej ko prej visoki in bodo najbrž še naraščali. Če preobremenimo zmogljivosti planeta, nam grozi, da bo naš življenjski standard naraščal počasneje ali celo nazadoval. Na mednarodni ravni EU za pospeševanje te agende uporablja svojo zunanjepolitično agendo. Dejavno podpira večstranske okoljske sporazume, spodbuja spremembe politik v partnerskih državah, pospešuje družbeno odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje in vključuje okoljske vidike v vse ukrepe.

Ključna gibanja ·Število zaščitenih območij v omrežju Natura 2000 se je povečalo, pa tudi ohranitvenih ukrepov za ta območja je zdaj več, po poročilih so bili sprejeti za skoraj 70 % območij (leta 2018). Leta 2017 je bilo v EU zaščitenih več kot 790 000 km2 kopenskih habitatov, ki zajemajo 18.2 % kopenske površine EU. Med državami članicami z največjim deležem zavarovanih območij so Slovenija (37,9 %), Hrvaška (36,6 %) in Bolgarija (34,5 %). ·Poročilo EU o stanju narave o stanju ohranjenosti vrst in habitatov, ki so v evropskem interesu, je pokazalo, da pri veliko vrstah in habitatih stanje ohranjenosti ni ugodno. Leta 2012 je bilo po vsej EU stanje ohranjenosti ugodno le pri 23 % ocenjenih vrst in 16 % ocenjenih habitatov, le 52 % vrst ptic pa je bilo v varnem stanju. Vmesni pregled strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 je nasploh pokazal, da se izguba biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemskih storitev v EU nadaljujeta. ·Leta 2015 so gozdovi pokrivali 41,9 % skupne kopenske površine EU. Delež gozdov v EU v razmerju do skupne kopenske površine se je v obdobju 2009–2015 rahlo povečal za 2,6 %.  ·V poročilo o stanju okolja za leto 2015 (Evropska agencija za okolje) je bilo izpostavljeno slabo stanje tal v Evropi. Prizadevanja za reševanje in ublažitev erozije tal zaradi vode so že obrodila sadove: pri vključitvi možnega vpliva ukrepov skupne kmetijske politike na erozijo tal so se območja v EU, ki jim po ocenah grozi huda erozija tal zaradi vode, v obdobju 2000–2012 zmanjšala za 14 %. A kljub prizadevanjem za omejevanje pozidave tal se spreminjanje zemlje v umetno pokrite površine v EU v zadnjih letih pospešuje, saj je bila rast v obdobju 2012–2015 približno 6 % višja kot v obdobju 2009–2012. Poleg tega ima 45 % kmetijskih površin v EU tla, ki so revna z organskimi sestavinami (kar vpliva na rodovitnost tal in biotsko raznovrstnost).

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 19 držav članic EU za SDG 15 doseglo rezultat nad 70 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je 14 držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Sedanje svetovne in evropske ocene kažejo nadaljevanje gibanj v smeri izgube biotske raznovrstnosti ter propadanja zemljišč in ekosistemov, kar ima negativne posledice za ekosistemske storitve (hrana, voda, materiali, energija itd.) in zato ogroža ekonomske rezultate in blagostanje Evrope. Še precej bolj bi si bilo treba prizadevati za izvajanje zakonodaje EU o naravi, da bomo zagotovili, da bo EU do leta 2030 bistveno izboljšala stanje ohranjenosti vrst in habitatov, ki so v interesu EU in so zaščiteni s predpisi o pticah in habitatih. Pospešiti je treba tudi hitrost okrevanja biotske raznovrstnosti gozda. EU bo morala imeti ključno vlogo na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo konec leta 2020 v Pekingu na Kitajskem. Na tej konferenci naj bi bil sprejet nov okvir svetovne biotske raznovrstnosti za obdobje po letu 2020, s katerim bi preprečili izgubo biotske raznovrstnosti v svetovnem merilu.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sprememba vedenja, sodelovanje v družbi in politična udeležba, pritisk družbe za trajnostne proizvodne verige (agroekologija, ekološko kmetovanje), družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, množično financiranje in druge oblike inovativnega financiranja, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, okolju prijazna javna naročila, širša uporaba sonaravnih rešitev, davčne reforme (npr. obdavčitev rabe virov in onesnaževanja), izobraževanje, umetna inteligenca in nove tehnologije, raziskave in inovacije, sodelovalno in krožno nizkoogljično gospodarstvo, odporne družbe, multilateralizem, odprta in pravična trgovina, ekoturizem.

Tveganja / negativne gonilne sile Propadanje okolja in podnebne spremembe, okoljski skepticizem in z njim povezani preobrati politike, kratkoročna naravnanost, odpor proti spremembam v sistemu proizvodnje hrane, malo javnih in zasebnih naložb, geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, socialne neenakosti,

Poudarki politike

Na ravni EU: EU je leta 2017 sprejela akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo Namen načrta je pospešiti izvajanje zakonodaje EU in napredovati proti cilju EU za leto 2020, da bi zaustavili in obrnili izgubo biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev in bolj upoštevali družbeno-gospodarske cilje. Dopolnjuje ga pobuda za preprečevanje upadanja opraševalcev v EU ter prispevek k svetovnim prizadevanjem za njihovo ohranjanje v svetovnem merilu. Na ravni držav članic: V Franciji je bila z nedavnim zakonom z naslovom Obnovitev biotske raznovrstnosti, narave in krajin ustanovljena nova francoska agencija za biotsko raznovrstnost. V načrtu za biotsko raznovrstnost z dne 4. julija 2018 je poudarjen pomen skupnega boja proti podnebnim spremembam in reševanja izzivov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. V njem so navedene nove ciljne vrednosti za preprečevanje neto izkoriščanja zemljišč, zelene mestne površine, agroekologijo in zaščito tal, pa tudi ukrepi v zvezi s plačili za ekološke storitve ter ohranjanjem opraševalcev in ekosistema. Na regionalni/lokalni ravni: V Nemčiji je dežela Baden-Württemberg povečala finančna sredstva za ohranjanje narave s 30 milijonov na 90 milijonov EUR v desetih letih. Določitev narodnih parkov in obnova ekosistemov koristita kmetom in gospodarstvu, tudi zagonskim podjetjem za proizvodnjo ovojnega papirja z biotsko raznovrstnih travinj, in sektorju naravnega turizma. Na ravni podjetij: V Avstriji se je 59 kmetov povezalo s podjetjem SPAR in WWF v projektu „Zdrava tla za zdravo hrano“. Podjetje SPAR jamči za prodajo proizvedene zelenjave in kmetom plačuje dodatek 30 EUR za vsako tono CO2, shranjeno v zemlji, ter tako spodbuja prakse trajnostnega upravljanja tal. Uspešnost projekta se meri z vzorci tal. Na ravni civilne družbe: Grško ornitološko združenje, grški WWF, bolgarsko Združenje za zaščito ptic in Kraljevo združenje za zaščito ptic si skupaj prizadevajo zaustaviti upad populacije egiptovskega jastreba na Balkanu. Čezmejni pristop so razširili tudi na druge države vzdolž selitvene poti te vrste.

Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled EU je eden od najuspešnejših mirovnih projektov na svetu. Ob spoštovanju evropskih ustanovnih pogodb, ki so bile prvič podpisane leta 1957, je preživela 60 let v miru, demokraciji in solidarnosti. Leta 2012 je dobila Nobelovo nagrado za mir, ker spodbuja mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi. Glavna prednostna naloga EU je spodbujanje in ohranjanje pravne države in temeljnih vrednot EU, tako v državah članicah kot v zunanjih odnosih. Pri tem imajo ključno vlogo učinkoviti pravosodni sistemi. Državljanom omogočajo, da v polni meri uživajo svoje pravice, podjetjem pa, da lahko izkoristijo pravno varnost in naložbam prijazno okolje enotnega trga. EU spodbuja države članice, da okrepijo neodvisnost, kakovost in učinkovitost svojega pravosodja, tudi z učinkovitim spremljanjem preko evropskega semestra in pregleda stanja na področju pravosodja v EU. Komisija nasploh zagotavlja spoštovanje pravne države in drugih temeljnih vrednot EU z vsemi orodji in instrumenti, ki jih ima na razpolago. Eden od izzivov za evropske družbe je korupcija, zaradi katere peša zaupanje v demokratične ustanove in slabi odgovornost političnega vodstva. Komisija ima politični mandat za spremljanje boja proti korupciji in izvajanje celovite protikorupcijske politike EU. Na zunanjem področju EU s svojo zunanjo in varnostno politiko prispeva k mednarodnemu miru, pomaga partnerskim državam pri reševanju nestabilnih razmer, vzpostavlja odgovorne in pregledne institucije, ustvarja ugodne pogoje za sodelovanje pri odločanju ter zagotavlja vključujoče in verodostojne volilne postopke. V ospredju evropskega soglasja o razvoju so človekove pravice, enakost spolov, vključevanje in nediskriminacija. EU k miru in stabilnosti prispeva tudi s svojo širitveno in sosedsko politiko. Zlasti dejavno spodbuja kandidatke za pristop k EU in jim pomaga pri doseganju rezultatov na področju pravne države, reforme pravosodja, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, varnosti, temeljnih pravic in demokratičnih institucij.

Ključna gibanja ·Mnenje ljudi o razširjenosti kriminala, nasilja in vandalizma se je izboljšalo; leta 2016 je 13,0 % evropskega prebivalstva menilo, da jih te težave zadevajo, kar je 2,9 odstotne točke manj kot leta 2007. ·Kot je pokazal pregled stanja na področju pravosodja v EU leta 2018, se je učinkovitost pravosodnih sistemov v primerjavi z letom 2010 razen redkih izjem izboljšala ali ostala nespremenjena v skoraj vseh državah članicah. Toda v več državah članicah so postopki v civilnih in gospodarskih zadevah še vedno zelo dolgotrajni. ·Splošni javnofinančni odhodki za sodišča so se v EU v obdobju 2007–2016 povečali za več kot 11 %, kar je leta 2016 zneslo dobrih 50 milijard EUR. Ta rast je bila malce nižja od rasti BDP. ·Leta 2018 je 56 % prebivalcev EU ocenilo neodvisnost sodišč ali sodnikov v svoji državi kot „zelo dobro“ ali „precej dobro“, kar v primerjavi z letom 2016 pomeni povečanje za štiri odstotne točke. ·Po podatkih indeksa zaznave korupcije organizacije Transparency International so države članice EU leta 2017 v svetovnem merilu še vedno uvrščene med državami z najnižjo stopnjo korupcije in so predstavljale polovico od 20 držav na svetu z najnižjo stopnjo korupcije. ·Stanje pravne države v nekaterih državah članicah je razlog za zaskrbljenost in se rešuje z vrsto ukrepov na ravni EU.

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je 19 držav članic EU za SDG 16 doseglo rezultat nad 70 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu je devet držav članic EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno EU je še naprej na poti miru. S svojo širitveno in sosedsko politiko še nadalje prispeva k miru in stabilnosti. Dejavno spodbuja kandidatke za pristop k EU in jim tudi pomaga pri doseganju rezultatov na področju pravne države, reforme pravosodja, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, varnosti, temeljnih pravic in demokratičnih institucij. K miru drugod po svetu prispevata tudi zunanja in razvojna politika EU. Poleg tega EU spodbuja in ohranja pravno državo v svojih državah članicah. V nekaterih državah članicah bi bilo treba narediti več za učinkovitejše, bolj kakovostno in neodvisno nacionalno pravosodje. Na mednarodni ravni je v številnih državah opaziti gibanje v smeri totalitarnih sistemov upravljanja. Zato bo spodbujanje demokracije, človekovih pravic in pravne države še naprej glavna prednostna naloga EU tako v državah članicah kot v zunanjih odnosih. EU si bo še naprej prizadevala za boljši dostop do sodnega varstva, bolj proti goljufijam in kriminalu ter bo nastajajoče varnostne grožnje reševala z okrepljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij med policijo in organi kazenskega pregona držav članic EU in bo spodbujala mednarodno sodelovanje na tem področju.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Kulturne vrednote, skladne s spoštovanjem temeljih pravic, sodelovanje v družbi in politična udeležba, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, izobraževanje, digitalizacija, umetna inteligenca in nove tehnologije, raziskave in inovacije, odporna infrastruktura in družbe, multilateralizem, odprta in pravična trgovina, razvojna pomoč.

Tveganja / negativne gonilne sile Geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, podnebne spremembe in propadanje okolja, migracije in razselitev, vrnitev h gospodarskemu protekcionizmu povsod po svetu, premalo mednarodnega sodelovanja, izzivi za pravno državo, populizem, socialne neenakosti.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: predpisi EU o konfliktnih mineralih iz leta 2017 za uvoznike v EU, ki uvažajo kositer, tantal, volfram in zlato, določajo obveznost skrbnega pregleda oskrbovalne verige, da bi zagotovili, da so pridobljeni odgovorno, ne da bi neposredno ali posredno financirali oborožene spopade ali povzročali zlorabo človekovih pravic na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, in območjih z visokim tveganjem. Na ravni EU: leta 2017 je bilo ustanovljeno Evropsko javno tožilstvo kot neodvisno evropsko tožilstvo, ki je pristojno za preiskovanje in pregon zločinov zoper finančne interese EU. Po triletni fazi vzpostavljanja delovanja naj bi začelo svoje naloge izvajati do konca leta 2020. To bo bistveno izboljšanje v boju proti goljufijam, korupciji in drugim zločinom zoper proračun EU. Na ravni držav članic: po francoskem zakonu o dolžni skrbnosti, sprejetem leta 2017, so podjetja dolžna izvajati ukrepe, s katerimi bodo zagotovila, da bodo njihova odvisna podjetja, dobavitelji in podizvajalci povsod po svetu spoštovali dobre socialne, okoljske in etične prakse. Namen zakona je ozaveščati podjetja o njihovi vlogi pri preprečevanju tragedij v Franciji in na tujem in zagotoviti, da bodo žrtve prejele nadomestilo za škodo, ki so jo utrpele, ker je podjetje kršilo novo dolžnost izvajanja načrtov skrbnosti. Uporablja se za podjetja z več kot 5 000 zaposlenimi s sedežem v Franciji ali z več kot 10 000 zaposlenimi s sedežem v tujini. Na ravni podjetij: dansko podjetje za prevoz zabojnikov Maersk Line je bilo leta 2011 med ustanovitelji pomorske protikorupcijske mreže. To medsektorsko partnerstvo sestavljajo ladjarske družbe, lastniki tovora in izvajalci storitev. Sodeluje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, tudi vladami in mednarodnimi organizacijami, pri ugotavljanju in blažitvi vzrokov korupcije v pomorski industriji. Na ravni civilne družbe: slovaška vlada spodbuja sodelovanje civilne družbe in nevladnih organizaciji pri oblikovanju in izvajanju javnih politik na različnih področjih ter nadzoru nad njimi. Na področju okoljske politike je vzpostavljen „Zeleni tristranski svet“, ki posreduje predloge in pripombe nevladnih nosilcev v postopku oblikovanja in izvajanja politik.

Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj

Evropska unija danes

Prikaz stanja / kvalitativni pregled Cilji trajnostnega razvoja so čezsektorska razsežnost pri izvajanju svetovne strategije zunanje in varnostne politike EU, v katerih je predstavljena vizija za skupen nastop EU v svetu. Evropsko soglasje o razvoju ustvarja okvir za skupen pristop k razvojni politiki EU in držav članic na podlagi ciljev trajnostnega razvoja. EU namerava na podlagi načela skladnosti politik za razvoj doseči čim večjo usklajenost in ustvarjati sinergije med svojimi različnimi politikami za podporo partnerskim državam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Danes daje EU največ uradne razvojne pomoči na svetu. V zadnjem desetletju se je ravnotežje vlog od razmerja donator–prejemnik premaknilo v smeri bolj enakovrednega partnerstva. V ospredju širitvene politike EU in revidirane evropske sosedske politike so temeljna politična in gospodarska načela, vključno s pravno državo, človekovimi pravicami, demokracijo, trajnostno gospodarsko rastjo in razvojem, kar je v celoti skladno z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Humanitarna dejavnost EU vključuje tesno partnersko sodelovanje s številnimi mednarodnimi humanitarnimi in razvojnimi organizacijami ZN in civilne družbe, v katerem se zavzema za človekovo dostojanstvo. Trgovinska in naložbena politika EU, ki temelji na vrednotah, predstavljena v strategiji „Trgovina za vse“, zadeva različne cilje trajnostnega razvoja, saj vključuje izvajanje trajnostnega razvoja v vse svoje razsežnosti. EU še naprej odločno podpira multilateralni trgovinski sistem, ki je splošen, zasnovan na pravilih, odprt, nediskriminatoren in pravičen ter temelji na Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), in si dejavno prizadeva za ohranjanje in krepitev WTO v vseh njenih funkcijah. EU tudi v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so Urad visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), Mednarodna organizacija dela (MOD) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v svoji trgovinski politiki spodbuja človekove pravice družbeno odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje ter družbene in okoljske cilje. V skupini G20 dejavno spodbuja izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja. Z evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik krepi svoje fiskalno in ekonomsko upravljanje ter tako prispeva k svetovni gospodarski stabilnosti. Komisija z agendo za boljše pravno urejanje prispeva k boljši usklajenosti politik.

Ključna gibanja ·EU daje največ uradne razvojne pomoči na svetu, saj je leta 2017 prispevala 75,7 milijarde EUR. Poleg tega je bilo v EU razmerje med uradno razvojno pomočjo in bruto nacionalnim dohodkom, ki je leta 2017 znašalo 0,5 %, občutno višje kot pri večini drugih donatorjev OECD, kot so Kanada, Japonska ali Združene države Amerike. Švedska, Danska, Luksemburg in Združeno kraljestvo so dosegli ciljno vrednost, saj so v letu 2017 za uradno razvojno pomoč porabili 0,7 % svojega BND. ·Trgovinski odnosi z državami v razvoju so se okrepili. Izvoz lahko ustvari domača delovna mesta, državam v razvoju pa omogoči, da si pridobijo tujo valuto, ki jo je mogoče uporabiti za uvoz drugega potrebnega blaga. Uvoz v EU iz držav v razvoju se je v obdobju 2002–2017 več kot podvojil. ·Delež uvoza v EU iz najmanj razvitih držav se je v obdobju 2002–2017 povečal. Kljub temu je skoraj 50 najmanj razvitih držav v letu 2017 skupno še vedno prispevalo le 2,0 % celotnega uvoza v EU. V zadnjih nekaj letih je EU okrepila svojo vlogo glavnega izvoznega trga za najmanj razvite države. Njen delež izvoza blaga iz najmanj razvitih držav v svetovnem merilu je z 20,5 % v letu 2012 narasel na skoraj 25 % v letu 2016, sledijo pa ji Kitajska z 21 % in Združene države Amerike z 8,2 %. ·Ključna je pomoč državam v razvoju pri krepitvi njihovih notranjih virov. Pristop EU k zagotavljanju finančnih virov za podporo partnerskim državam je bil prilagojen, tako da bolje spodbuja cilje trajnostnega razvoja, krepi usmeritev politik partnerskih držav v rezultate in omogoča razvoj zmogljivosti, in sicer z večjo podporo boljšega upravljanja in upravljanja javnih financ, vključno s protikorupcijskimi ukrepi. ·Premik davčnega bremena z delovne sile na okolje lahko spodbudi nastajanje delovnih mest, zmanjša neenakosti in omeji pritiske na okolje. Delež okoljskih davkov v skupnih davčnih prihodkih EU je ostal skoraj nespremenjen (leta 2002 je znašal 6,8 %, leta 2017 6,1 %).

Uvrstitev na svetovni lestvici Po podatkih svetovnega poročila o indeksu in prikazih SDG za leto 2018 (SDG Index and dashboards report 2018, Bertelsmann Stiftung in Sustainable Development Solutions Network) je šest držav članic EU za SDG 17 doseglo rezultat nad 70 od 100. Med najboljšimi 20 na svetu so tri države članice EU.

Evropska unija leta 2030

EU pri sedanjih gibanjih / če vse ostane nespremenjeno Izzivi, s katerimi se soočata Evropa in svet, bodo bolj zapleteni, medsebojno povezani in globalni kot kdaj koli prej. Nepogrešljiva bodo svetovna partnerstva za izkoreninjenje revščine in za vse ostale cilje trajnostnega razvoja. Zato bo EU na mednarodni ravni še naprej spodbujala ohranjanje in krepitev multilateralne mednarodne ureditve, zasnovane na pravilih, v središču katere so Združeni narodi. Brez tega pogoja ni mogoče zagotoviti sredstev za izvajanje. EU bo s svojo trgovinsko politiko, ki temelji na vrednotah, še naprej spodbujala trajnostni razvoj, vključno z družbeno odgovornostjo podjetij / odgovornim poslovnim ravnanjem, in bo še naprej odločno podpirala Svetovno trgovinsko organizacijo. Npr. da bi dosegla boljše rezultate s čim učinkovitejšo razdelitvijo dela, bo EU skupaj z državami članicami uporabljala skupno načrtovanje in izvajanje kot učinkovito sredstvo za izvajanje partnerstev na področju razvojnega sodelovanja. To pomeni, da za vsakega donatorja skupaj določijo, v katerem sektorju naj bi delal. Poleg tega bodo institucije EU in države članice še naprej stopnjevale prizadevanja za izvajanje akcijske agende iz Adis Abebe, ki je svetovni okvir za financiranje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in v kateri je posebej poudarjena vloga znanosti, tehnologije in inovacij. V Obzorju Evropa, naslednjem programu EU za raziskave in inovacije (2021–2027) je posebej poudarjena osrednja vloga mednarodnega znanstvenega sodelovanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. EU je glede večine zavez za razvojno financiranje do leta 2030 v dobrem položaju. Tudi znotraj EU se bodo spodbujala partnerstva za trajnostni razvoj.

Priložnosti / pozitivne gonilne sile Sodelovanje v družbi in politična udeležba, družbena odgovornost podjetij / odgovorno poslovno ravnanje, boljše pravno urejanje, izobraževanje, digitalizacija, umetna inteligenca, nove tehnologije, raziskave in inovacije, učinkovit prenos tehnologije in izmenjava znanja, opazovanje Zemlje, izobraževanje, prostovoljstvo, množično financiranje in druge oblike inovativnega financiranja, trajnostno financiranje, javno-zasebna partnerstva, multilateralizem, odprta in pravična trgovina, razvojna pomoč.

Tveganja / negativne gonilne sile Geopolitična nestabilnost in varnostne grožnje, gospodarski protekcionizem, premalo mednarodnega sodelovanja, spodkopavanje obstoječih multilateralnih institucij.

Poudarki politike

EU na mednarodni ravni: EU skupaj z drugimi partnericami skupine G20 in mednarodnimi organizacijami sodeluje pri pobudi skupine G20 „Compact with Africa“, katere namen je spodbuditi naložbe v afriških državah, ki sodelujejo v njej. Podpirala bo tudi tristransko sodelovanje, to je oblika partnerstev s težiščem na jugu, in sicer med dvema ali več državami v razvoju, ki jih podpira razvita država ali multilateralna organizacija, saj je to pomembno orodje za navezovanje stikov z državami v razvoju in drugimi zainteresiranimi stranmi. Na ravni EU: Evropski načrt za zunanje naložbe in njegov Evropski sklad za trajnostni razvoj slonita na proračunu EU kot jamstvu za sprostitev in pospešitev naložb v Afriki in njeni soseščini. Namenjena sta predvsem nestabilnim državam, državam, kjer vladajo konflikti in nasilje, neobalnim in najmanj razvitim državam, ki najbolj potrebujejo pomoč. Sprostila naj bi zasebne naložbe in do leta 2020 pritegnila dodatnih 44 milijard EUR naložb. Na ravni držav članic: „Finska, kakršno želimo do leta 2050 – zaveza družbe za trajnostni razvoj“ je inovativen način za spodbujanje celotne družbe k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Da bi bilo mogoče doseči osem ciljev na poti do vizije za leto 2050, se določajo operativne zaveze z upravnimi sektorji in drugimi družbenimi akterji, kot so podjetja, občine, organizacije, izobraževalne ustanove in lokalni subjekti. Zaveze morajo biti nove in merljive. Na regionalni/lokalni ravni: lokalne uprave in nevladne organizacije v Latviji dejavno sodelujejo pri projektih razvojnega sodelovanja z državami vzhodnega partnerstva in srednjeazijskimi državami, med drugim z Moldavijo, Gruzijo, Ukrajino in Kirgizistanom. Latvijsko združenje lokalnih in regionalnih uprav daje dolgoročno strokovno podporo za načrtovanje proračuna v partnerskih državah, pogajanje z vlado, sodelovanje državljanov pri odločanju in spodbujanje podjetništva. Na ravni podjetij: Unilever, mednarodno podjetje za potrošniško blago, odločno podpira cilje trajnostnega razvoja vse od sprejetja agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, generalni direktor podjetja pa je član svetovalne skupine generalnega sekretarja OZN za globalne cilje. Podjetje Unilever je bilo leta 2016 soustanovitelj komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj, katere najvidnejši rezultat je prelomno poročilo „Boljše podjetništvo – boljši svet“(Better Business Better World), objavljeno leta 2017, o poslovnih razlogih za ukrepanje glede ciljev trajnostnega razvoja. Na ravni civilne družbe: namen italijanskega Zavezništva za trajnostni razvoj (ASviS) je ozavestiti družbo v Italiji, zainteresirane strani v gospodarstvu in institucije ter pritegniti njihovo pozornost glede pomembnosti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 . V njem sodeluje nad 180  najpomembnejših institucij in mrež civilne družbe ter univerze in podjetja.

PRILOGA III Povzetek prispevka večdeležniške platforme o ciljih trajnostnega razvoja k dokumentu za razpravo „Za trajnostno Evropo do leta 2030“

Pismo članov platforme

Bruselj, 11. oktober 2018

Spoštovani sedanji in prihodnji voditelji Evropske komisije ter drugih institucij EU,

vsi akterji, ki vam je pri srcu trajnostni način življenja ljudi ter okoljski, družbeni, gospodarski in upravljavski razvoj Evrope,

ljudje in volivci v Evropi,

s to novo platformo in s tem poročilom želimo poslati jasen signal voditeljem, akterjem in ljudem v Evropski uniji in zunaj nje: čas je – bolj kot kdaj koli prej –, da razvijemo in izvedemo daljnosežno, drzno strategijo za trajnostno Evropo do leta 2030.

Opozarjamo, da se od nobenega člana platforme ne pričakuje, da bi podprl vsa priporočila ali stališča iz tega poročila, vsak od njih ima pravico o obravnavanih vprašanjih zavzeti drugačno stališče.

Prizadevali pa smo si v kratkem času izhajati iz svojega različnega strokovnega znanja in mnenj ter jih spoštovati, da bi skupaj naredili nekaj za boljšo, trajnostno Evropo.

Naša priporočila, ki jih zaznamujejo trdne skupne vrednote, izboljšave strukturne politike in predlogi za inovativne ukrepe, temeljijo na izkušnjah in prizadevanjih tisočev mož in žena iz javnega sektorja, civilne družbe in zasebnega sektorja. Njihov skupni cilj je spremeniti cilje trajnostnega razvoja v praktične rešitve za dobrobit državljanov ter zaščito okolja za sedanje in prihodnje rodove.

V našem poročilu so izpostavljeni različni pogledi in obravnavani nekateri zahtevni kompromisi med okoljskimi, gospodarskimi, družbenimi in upravljavskimi razsežnostmi trajnostnega razvoja. Nekatere smo uspešno obvladali, pri drugih pa bodo potrebna še dodatna pojasnila in soglasje.

Prepričani smo, da bo zaupanje ljudi in voditeljev v nenehno preobrazbo Evrope ter prizadevanje zanjo obrodilo sadove. Zanjo je potrebna kultura poštenega in pravičnega dialoga in partnerstva na vseh ravneh, v katerem lahko vsak partner sooblikuje Evropo, ki skrbi in dela za vse, in tudi drugim daje možnost, da jo sooblikujejo. Gre tudi za celovito strategijo za trajnostno Evropo, ki naj postane vodilo za vse evropske politike in programe, da bodo lahko pospešili naša posamična in skupna prizadevanja za zagotovitev trajnostne varnosti, blaginje in dostojanstva za vse.

Ponosni smo na tisto, kar smo naredili doslej, a menimo, da je nujno narediti še veliko več. Želimo, da bi dialog o trajnostnosti med zainteresiranimi stranmi in institucijami EU in sodelovanje med njimi na tej platformi hitro postala vse boljša in vse širša.

Povzetek „Evropa na poti v trajnostno prihodnost“
Prispevek večdeležniške platforme o ciljih trajnostnega razvoja k dokumentu za razpravo „Za trajnostno Evropo do leta 2030“, oktober 2018

Večdeležniška platforma o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v Evropski uniji, t. i. platforma EU o ciljih trajnostnega razvoja, je bila ustanovljena maja 2017, da bi Evropski komisiji in vsem sodelujočim zainteresiranim stranem nudila pomoč in svetovala glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU.

Kot predstavniki javnega sektorja, civilne družbe in zasebnega sektorja smo si na podlagi trdnih skupnih vrednot prizadevali oblikovati dobro premišljena priporočila o tem, kako spremeniti cilje trajnostnega razvoja v praktične rešitve za dobrobit sedanjih in prihodnjih rodov v EU in zunaj nje. Naša priporočila naj bi bila navdih in vodilo za Komisijin dokument za razpravo „Za trajnostno Evropo do leta 2030“.

Agenda meri visoko, cilji trajnostnega razvoja pa so po naravi vseobsežni in nedeljivi, zato ni mogoče zagovarjati enega samega načina reševanja za vse. Če želimo doseči te cilje, je treba pregledati celoten položaj, ugotoviti, na katerih področjih so potrebne spremembe, in oblikovati usklajene politike, ki bodo prinesle trajne družbene, gospodarske, upravljavske in okoljske posredne koristi, ter se zavedati, da so vsi cilji in ciljne vrednosti medsebojno povezani, in temu primerno ravnati. Naša priporočila pomenijo velikopotezen prispevek k temu cilju, ki temelji na soglasju.

Kot prednostne ukrepe priporočamo, da EU oblikuje in izvede daljnosežno in preobrazbeno krovno strategijo za trajnostno Evropo do leta 2030 kot vodilo za vse politike in programe EU. Taka strategija bo učinkovita le, če bodo v njej podane tako vmesne kot tudi dolgoročne ciljne vrednosti in če bo v njej predstavljena evropska vizija trajnostne Evrope, ki presega agendo 2030.

Komisija in vse druge zainteresirane strani bi morale pri izvajanju agende 2030 spoštovati ključna načela, da bodo lahko izpolnile sedanje zaveze iz mednarodnih sporazumov, da se bodo zavezali k preobrazbi našega sedanjega družbenega in gospodarskega modela, da bodo dali prednost pospešenemu izvajanju ukrepov za najrevnejše in tiste, ki so v družbi odrinjeni na rob (načelo neprezrtja), priznali zmogljivosti planeta, spoštovali človekove pravice in pravno državo ter zagotovili usklajenost politik za trajnostni razvoj.

Podali smo tudi nekaj priporočil, ki segajo na različna področja. Svetujemo, da EU prenovi svoj sistem upravljanja, da bo zagotovila usklajen pristop k trajnostnemu razvoju. Za agendo 2030 bi moral skrbeti predsednik Komisije ob pomoči posebne projektne skupine. Zagotavljati bi moral učinkovito usklajevanje in o izvajanju poročati v vsakoletnem govoru o stanju v Evropski uniji. Da bi lahko dosegli cilje trajnostnega razvoja in izpolnili Pariški sporazum, bodo potrebni tudi ukrepi regij, mest, državljanov, skupnosti, podjetij in civilne družbe v vsej svoji raznolikosti. EU bi se morala zavzemati za ozemeljski pristop za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Omogočiti bi morala dvosmerni dialog, pri katerem se bodo evropskim in nacionalnim strategijam pridružili regionalni in lokalni organi ter civilna družba in poklicne organizacije v pristopu k upravljanju, ki bo potekalo ne več ravneh in pri katerem bo sodelovalo več zainteresiranih strani. Predlagamo tudi, da bi ocenili prednosti te platforme, tako glede sestave kot glede namena, in razpravljali o tem, kako bi lahko v prihodnje čim bolje prispevala k našim predlogom za vključujočo, sodelovalno in pregledno strategijo za trajnostno Evropo do leta 2030. Nenazadnje bi si bilo treba še dodatno prizadevati za zagotovitev usklajenosti politik za trajnostni razvoj, kar pomeni, da bi morale vse politike EU prispevati k trajnostnemu razvoju v Evropi in zunaj nje.

Podali smo tudi nekaj konkretnih priporočil za okrepitev sedanjih orodij EU. Agenda za boljše pravno urejanje bi se lahko okrepila tako, da bi cilje in načela trajnostnega razvoja v celoti vključili v postopek oblikovanja politik. Oblikovalci politik EU bi morali bolje uporabljati in še izboljšati smernice za pripravo ocen učinka, da bi vanje vključili trajnostni razvoj. Vzpostaviti bi bilo treba cikel usklajevanja „Trajnostna Evropa“ z akcijskimi načrti za trajnostni razvoj EU ter poročili držav članic in Evropske komisije o trajnostnem razvoju in priporočili zanj. Postopek evropskega semestra bi se moral ravnati po strategiji za trajnostno Evropo do leta 2030 in bi moral vključevati preverjanje trajnostnosti. Javne finance EU, tudi večletni finančni okvir, bi morale biti v celoti trajnostne, v finančnih uredbah pa bi morala biti v celoti vključena opredelitev okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj. Na ravni držav članic bi bilo treba izvajati trajnostne fiskalne reforme, poiskati bi bilo treba rešitve za izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb in davčni damping ter v celoti izvajati akcijsko agendo iz Adis Abebe. Za informiranje prihodnjih odločevalcev bi morala EU še naprej razvijati združen in sodelovanju namenjen okvir za spremljanje, odgovornost in pregled, vključno s celovitim nizom kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU in kvalitativno analizo.

Podali smo tudi priporočila za posamezne sektorje. Trajnostnost bi morala usklajeno priti do izraza v vseh politikah in pobudah EU. V tem dokumentu pa smo določili pet področij politike EU, ki so ključni za dosego ciljev trajnostnega razvoja:

(1)    še naprej bi bilo treba pospeševati, spodbujati in regulirati trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, ob tem pa bi morali biti posebej pozorni na svetovne dobavne verige. Potrebujemo tudi zakonodajne, politične in finančne ukrepe, ki bi pospeševali ta prehod. Zmanjšati je treba odtis EU, sprejeti konvencijo o ravnanju z viri in oblikovati kazalnike na podlagi potrošnje. Trajnostnost bi morala biti sestavni del evropske industrijske strategije do leta 2030;

(2)    EU bi morala vlagati v raziskave in razvoj, ljudi in njihovo nadarjenost, zaposljivost in socialno vključenost. V celoti bi bilo treba izvesti evropski steber socialnih pravic. Spodbujati bi bilo treba socialno in solidarnostno gospodarstvo. Okrepiti bi bilo treba naložbe v zdravje in dobro počutje, trajnostnost bi morala postati interdisciplinarna veda. Zagotavljati bi bilo treba kakovostno vzgojo, dati prednost podpori otrok in mladih ter uvesti regulativni okvir za zagotovitev varnih poti za prosilce za azil in migrante, hkrati pa okrepiti politiko integracij in vključevanja;

(3)    podnebna in energetska politika. EU bi morala svoje podnebne in energetske ciljne vrednosti uskladiti z dogovorjenim ciljem omejitve povečanja temperature na svetovni ravni na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskimi stopnjami, hkrati pa okrepiti odpornost. Fosilna goriva bi bilo treba postopoma opustiti, povečati naložbe v energijsko učinkovitost in čisto energijo, spodbujati uvajanje rešitev, ki temeljijo na naravi. Manj bi moralo biti prometnih zastojev, spodbujati bi bilo treba trajnostno infrastrukturo in celovite načrte mobilnosti. EU bi morala tudi pomagati državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti nanje;

(4)    hrana, kmetijstvo in raba zemljišč vključno s skupno kmetijsko politiko. EU bi morala zagotoviti, da bi bile vse naložbe v kmetijstvo skladne s Pogodbama EU, da bi zagotovili visoko raven zaščite zdravja ljudi, prehransko varnost ter zaščito in izboljšanje kakovosti okolja. Javna dohodkovna podpora bi morala podpirati proizvodnjo hrane, zagotavljanje javnih dobrin in opravljanje ekosistemskih storitev, hkrati pa skupnosti kmetovalcev zagotavljati primeren življenjski standard in omogočati prehod na trajnostne sisteme kmetijstva in hrane. Prednost bi bilo treba dati naložbam v okolju prijazne in gospodarsko izvedljive prakse ter raziskavam v zvezi z njimi, globalne verige vrednosti pa bi morale postati trajnostne.

(5)    Kohezijska politika je pomembno naložbeno orodje za podporo izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Okrepiti bi morala krajevno umestitev ciljev, in sicer tako, da bi neposredno podpirala podnacionalne oblasti in agendo EU za mesta, še naprej spodbujala socialne cilje in dajala boljšo spodbudo naložbam v okolju prijaznejšo, bolj trajnostno infrastrukturo, tudi na podeželskih območjih.

Glede na nujnost ukrepanja Komisiji toplo priporočamo, da hitro in pravočasno sprejme nadaljevalne ukrepe na podlagi naših priporočil, tako da bo lahko Evropa v celoti in hitro izkoristila priložnost, ki jo trajnostni razvoj daje našim družbam. Za izvajanje naših zahtev bo potreben vključujoč pristop na podlagi sodelovanja in v celoti se zavezujemo, da ga bomo podprli. Naš končni cilj je zagotoviti, da bo trajnostni razvoj postal stalna značilnost oblikovanja evropskih politik.

Celotni prispevek večdeležniške platforme o ciljih trajnostnega razvoja k dokumentu za razpravo „Za trajnostno Evropo do leta 2030“ je objavljen na naslovu  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/sdg_multi-stakeholder_platform_input_to_reflection_paper_sustainable_europe2.pdf  

(1)

V tem poglavju svetovna lestvica temelji na poročilu The 2018 SDG Index and Dashboards Report (poročilo o indeksu in pregledih ciljev trajnostnega razvoja za leto 2018), ki sta ga izdala mreža Sustainable Development Solutions Network (SDSN) in Bertelsmann Stiftung, ocena gibanj v EU pa temeljijo na izdaji poročila Eurostata  Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context – 2018 Edition  (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU – izdaja za leto 2018).

(2)

 Eurostat (2018), Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context – 2018 Edition (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU – izdaja za leto 2018).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.1.2019

COM(2019) 22 final

Dokument za razpravo

Za trajnostno Evropo do leta 2030

Za trajnostno Evropo do leta 2030

Vsebina

Predgovor prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa in podpredsednika Jyrkija Katainena    

1    Trajnostni razvoj za izboljšanje življenja ljudi: konkurenčne prednosti Evrope    

2    Izzivi EU in globalni izzivi    

3    Za trajnostno Evropo do leta 2030    

3.1    Temelji politik za trajnostno prihodnost    

3.1.1    Od linearnega h krožnemu gospodarstvu    17

3.1.2    Trajnostnost „od vil do vilic“    20

3.1.3    Energija, stavbe in mobilnost, ki bodo kos izzivom prihodnosti    22

3.1.4    Zagotavljanje socialno pravičnega prehoda    25

3.2    Horizontalna gonila za prehod na trajnostni razvoj    27

3.2.1    Izobraževanje, znanost, tehnologija, raziskave, inovacije in digitalizacija    27

3.2.2    Finance, oblikovanje cen, obdavčitev in konkurenca    30

3.2.3    Odgovorno poslovno ravnanje, družbena odgovornost podjetij in novi poslovni modeli    34

3.2.4    Odprta trgovina, ki temelji na pravilih    35

3.2.5    Upravljanje in zagotavljanje skladnosti politik na vseh ravneh    36

4    EU kot vodilna sila na svetu na področju trajnostnega razvoja    38

5    Scenariji za prihodnost    40

Predgovor prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa in podpredsednika Jyrkija Katainena

Evropejci smo lahko ponosni na svoje dosežke. Z integracijo in tesnim sodelovanjem smo za svoje državljane ustvarili bogastvo, visoke socialne standarde in čudovite priložnosti brez primere. V Pogodbah smo utrdili skupna načela in vrednote demokracije, človekovih pravic in pravne države ter oblikovali Evropsko unijo, ki je svobodna in deluje kot celota. 

Ta uspeh je posledica dejstva, da si Evropejci zastavljamo visoke cilje. Zaradi naše zelo demokratične kulture so razprave silovite, kar je tudi prav. Zdaj namreč ni čas za počivanje na lovorikah in pasivnost. Nenehno si je treba prizadevati za izboljšanje življenjskega standarda za vse Evropejce, za boljšo zaščito, obrambo in krepitev vloge državljanov ter za povečanje varnosti pred različnimi grožnjami, pa naj bo zaradi terorizma ali podnebnih sprememb. 

Svet postaja negotov in smo sredi četrte industrijske revolucije. Vse se spreminja za vse. Sprenevedanje, da ni tako, je nerazumno. Vprašati se moramo, ali bomo žrtve sprememb ali jih bomo sprejeli in usmerjali. Evropejci se soočamo s perečimi izzivi, kot so propadanje okolja in podnebne spremembe, demografske spremembe, migracije, neenakost in pritisk na javne finance. Državljane skrbi njihova prihodnost in prihodnost njihovih otrok. Ustvarjamo ekološki dolg, ki vpliva na vse. Če ne bomo začeli odločneje ukrepati, bodo morali naš dolg z visokimi obrestmi poravnati naši potomci. 

Naloga Evropske unije je, da služi Evropejcem, in ne obratno. Evropska unija mora ljudem pomagati pri uresničevanju njihovih ambicij ter hitro in učinkovito odgovoriti na njihove pomisleke. Razmere je najprej treba preučiti in se sprijazniti z resničnostjo in neizpodbitnostjo dejstev. Vendar nam to ne sme vzbujati skrbi in strahu, temveč nas spodbuditi k dejanjem. 

Veliko skrbi je povezanih z izzivi, ki presegajo meje in ogrožajo naša delovna mesta, blaginjo, življenjski standard, svobodo in zdravje. Nobena država ali narod se s temi izzivi ne more učinkovito spopasti sam. Potrebujemo razsežnost Evropske unije, ki je, kadar je enotna in odločna, svetovna sila, ki jo je treba upoštevati. Vendar pa tudi Evropa sama ne bo dovolj; potrebujemo načrt z globalnim učinkom, ki je najbolje zajet v 17 ciljih trajnostnega razvoja, ki jih je podpisalo 193 držav, vključno z Evropsko unijo in njenimi državami članicami. Ti cilji trajnostnega razvoja predstavljajo kažipot za premagovanje izzivov, s katerimi se soočamo, ter izboljšanje našega življenjskega prostora, gospodarstva in življenja.

Trajnostni razvoj je zapleteno vprašanje, vendar preprost koncept: naša gospodarska rast mora omogočati ohranjanje vzorca, ki je pravičen za vse človeštvo; pri tem je treba zagotoviti, da ljudje ne porabimo več virov, kot jih Zemlja zagotavlja. Zato moramo modernizirati svoje gospodarstvo, da bomo sprejeli trajnostne načine proizvodnje in porabe, odpravili neravnovesje v sistemu preskrbe s hrano in zagotovili trajnostnost naše mobilnosti, načina proizvodnje in uporabe energije ter gradnje stavb. Zato moramo vso svojo znanost, financiranje, obdavčenje in upravljanje usmeriti v doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

To ni vprašanje levice ali desnice, pač pa vprašanje pravičnosti. Na srečo ima Evropska unija zaradi svoje velike konkurenčne prednosti dobro izhodišče. Evropa je razvila nekatere najvišje okoljske standarde na svetu, uvedla ambiciozne podnebne politike in se zavzema za Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Evropska unija je s svojimi zunanjimi politikami in odprto trgovinsko agendo, ki temelji na pravilih, trajnostne rešitve delila tudi s tretjimi državami.

Evropska unija je bila ustanovljena na izhodišču, da se „[s]vetovni mir [...] ne more zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo“, kot se je pred skoraj 70 leti tako slikovito izrazil Robert Schuman. Danes lahko k besedam „svetovni mir“ dodamo še „dobrobit in preživetje naših ljudi“.

Agenda za trajnostni razvoj prinaša pozitivne spremembe, saj bo življenje ljudi izboljšala. Evropa ima vse, kar potrebuje za spopad z največjimi izzivi. Skupaj to zmoremo. Potrebujemo sodelovanje vseh in politično voljo za dokončanje začetega. Medtem ko se drugi umikajo, mora Evropa iti naprej, izboljšati konkurenčnost, vlagati v trajnostno rast in voditi preostali svet.

Vizija ni dovolj, dogovoriti se moramo tudi o konkretnem načinu, kako to vizijo uresničiti. Ta dokument za razpravo je naš prispevek k tej izmenjavi mnenj.

Ne bi ga mogli dokončati brez neprecenljivega prispevka evropskih deležnikov. V razpravo so vključeni civilna družba, zasebni sektor in akademski krogi. Večdeležniška platforma na visoki ravni o ciljih trajnostnega razvoja, ki jo je leta 2017 vzpostavila Evropska komisija, se je izkazala za zelo pozitivno pri združevanju zamisli z različnih področij.

Vprašanja, predstavljena v tem dokumentu, so namenjena razpravi med državljani, deležniki, vladami in institucijami v prihodnjih mesecih, da bi se spodbudila razprava o prihodnosti Evrope, priprava strateške agende Evropske unije za obdobje 2019–2024 in določitev prednostnih nalog naslednje Evropske komisije.

1Trajnostni razvoj za izboljšanje življenja ljudi: konkurenčne prednosti Evrope

Septembra 2015 so na Generalni skupščini Združenih narodov države po svetu podpisale agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda Združenih narodov 2030) in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja ter se dogovorile o konkretnem „seznamu nalog za ljudi in planet“ 1 . Svetovni voditelji so se zavezali, da bodo odpravili revščino, zaščitili planet in zagotovili, da bodo vsi ljudje živeli v miru in blaginji. Cilji trajnostnega razvoja skupaj s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah predstavljajo kažipot za boljši svet in globalni okvir za mednarodno sodelovanje na področju trajnostnega razvoja ter njegove gospodarske, socialne, okoljske in upravljavske razsežnosti. EU je bila ena od vodilnih sil Agende Združenih narodov 2030 in se je v celoti zavezala k njenemu izvajanju.

Trajnostni razvoj – razvoj, ki izpolnjuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij – je globoko zakoreninjen v evropskem projektu. Evropska integracija in politike EU so prispevale k odpravi povojne revščine in lakote ter ustvarile prostor svobode in demokracije, v katerem so evropski državljani lahko dosegli izjemno dobrobit in blaginjo brez primere.

EU si nenehno prizadeva za bolj vključujočo družbo, ki temelji na demokraciji in pravni državi, kot je navedeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji 2 . Socialni in zdravstveni standardi EU so med najbolj ambicioznimi na svetu, Evropa pa je celina z najvišjo pričakovano življenjsko dobo. Naše socialno tržno gospodarstvo je z dobrimi sistemi socialnega varstva ustvarilo blaginjo in zagotovilo varnost. Znatne naložbe v raziskave in inovacije so spodbudile nove tehnologije in proizvodne modele, ki omogočajo bolj trajnostno rabo virov in sprejemanje digitalnih rešitev. Zdrav proračun in sodobna gospodarstva so ključnega pomena; z napredkom na področju preudarne fiskalne politike in strukturnih reform se je zmanjšala raven zadolženosti in spodbudilo ustvarjanje delovnih mest. Stopnja zaposlenosti ljudi, starih med 20 in 64 let, se je v tretjem četrtletju leta 2018 povečala na 73,5 %, kar je najvišja stopnja v EU doslej. To je pozitivno vplivalo na produktivnost in rast v Evropi. Čeprav so gospodarske, socialne in teritorialne razlike med državami članicami EU in v posameznih regijah še vedno prisotne 3 , je kohezijska politika EU pripomogla k splošni rasti in zmanjšanju teh razhajanj po vsej celini (konvergenca navzgor). Poleg tega je EU postavila nekatere najvišje socialne in okoljske standarde, uvedla nekatere najbolj ambiciozne politike za zaščito zdravja ljudi in postala vodilna svetovna sila v boju proti podnebnim spremembam. Države članice EU so dosegle izjemen napredek na številnih področjih Agende Združenih narodov 2030, zato je EU med najboljšimi kraji za življenje na svetu, če ne celo najboljši.

Vendar pa ni nič popolno ali dokončno. Za našo demokracijo, gospodarstvo in naravno okolje si moramo stalno prizadevati, da bi utrdili svoje dosežke, v celoti odpravili negativne učinke gospodarske in finančne krize, zdravje, dobro počutje in dobrobit izboljšali brez propadanja okolja, odpravili socialne neenakosti in se soočili z izzivi, ki presegajo meje.

Smo sredi četrte industrijske revolucije in spremembe bodo vplivale na vse. Vprašati se moramo, ali se bomo na to sposobni odzvati tako, da bomo spremembe usmerjali v skladu s svojimi vrednotami in interesi. EU in njene države članice so v veliki konkurenčni prednosti, zato lahko prevzamemo vodilno vlogo in posodobimo naša gospodarstva, zaščitimo naravno okolje in izboljšamo zdravje in dobrobit vseh Evropejcev. V ta namen bomo morali sprejeti cilje trajnostnega razvoja ter hkrati vlagati v znanja in spretnosti ter inovacije in tehnologije v vzponu, da bomo tako pripomogli k prehodu našega gospodarstva in družbe na trajnostno pot.

Razmisliti moramo, kako razviti vzorce proizvodnje in potrošnje. Ukrepati moramo takoj, da bomo ustavili globalno segrevanje ter izgubo ekosistemov in biotske raznovrstnosti, kar ogroža našo dobrobit in obete za trajnostno rast ter tudi življenje na našem planetu. Tega smo zmožni, nimamo pa na voljo veliko časa. Neenakosti in teritorialne razlike so kljub doseženemu napredku še široko razširjene. Obravnavanje teh razlik je pomembno za oblikovanje pravične družbe, pa tudi za ohranjanje in krepitev socialne kohezije ter zagotavljanje socialne in politične stabilnosti v državah članicah EU in med njimi.

Poleg tega je upoštevana in učinkovita večstranska svetovna ureditev, ki temelji na pravilih, najboljše zdravilo za zakon džungle v svetu brezvladja, v katerem je veliko jedrskega orožja in ekstremizmov ter viri omejeni. Vedno več je nevarnih nacionalističnih nagnjenj s pristopom „najprej moja država“, ki lahko vodijo v spore in konflikte. Več držav je začelo opuščati globalne zaveze za dobro počutje ljudi, varnost, varstvo okolja in podnebne ukrepe in s tem ureditev, ki temelji na pravilih, postavilo na glavo.

Cilji trajnostnega razvoja niso namenjeni samim sebi, pač pa so naš kompas in zemljevid. Ponujajo potrebno dolgoročno perspektivo, ki presega volilna obdobja in kratkoročne hitre rešitve. Pomagajo nas usmerjati k možnostim, s katerimi bodo naše demokracije ostale trdne in bomo lahko ustvarili sodobna in dinamična gospodarstva ter prispevali k svetu z boljšimi življenjskimi standardi, manj neenakostmi in zagotovilom, da nihče ne bo zapostavljen, ob tem pa resnično spoštovali omejitve našega planeta in ga ohranili za prihodnje generacije.

Od začetka mandata si Junckerjeva Komisija prizadeva v svoje politike vključiti trajnostni razvoj 7 in je že položila temelje za naslednjo generacijo trajnostnih politik: od evropskega stebra socialnih pravic in novega evropskega soglasja o razvoju do strategije „Trgovina za vse“, ki temelji na vrednotah, strateških prizadevanj za enakost spolov in evropskega izobraževalnega prostora; od svežnjev o krožnem gospodarstvu „Evropa v gibanju“ in energetske unije do strategij za modro rast in biogospodarstvo; in od naložbenega in akcijskega načrta za trajnostno financiranje do agende EU za mesta in akcijskega načrta za naravo, če navedemo samo nekatere.

Junckerjeva Komisija je tudi predlagala, da bi postala finančna sredstva EU bolj trajnostna, in sicer z okrepitvijo povezave med financiranjem EU in pravno državo ter z ambicioznejšim ciljem, da bi bilo v prihodnjem proračunu EU 25 % namenjenih za podnebne odhodke.

Nedavno je Junckerjeva Komisija predstavila dolgoročno strateško vizijo za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 8 . Ta vizija utira pot strukturnim spremembam v evropskem gospodarstvu ter spodbuja trajnostno rast in zaposlovanje.

Vse te strateške politike bo treba v celoti in nedvoumno izvajati na terenu. Poleg tega jih je treba dopolniti z nadaljnjimi ukrepi, pri tem pa se zavedati, da so vse politike medsebojno odvisne, in upoštevati nove izzive ter nova dejstva in dokaze, ko se ti pojavijo. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi socialni dialog in prostovoljni ukrepi zasebnega sektorja.

EU je v izjemno dobrem položaju za vodenje tega procesa. Ker druge svetovne sile umikajo svoje politike, nastaja politična praznina. To je pomembna priložnost za EU, da prevzame vodilno vlogo in utre pot, na kateri ji bodo drugi lahko sledili.

Maja letos bodo evropski državljani izvolili nov Evropski parlament. Nova Komisija bo mandat prevzela jeseni. Hitro se bliža datum zaključka „strategije Evropa 2020“ za pametno, trajnostno in vključujočo rast 9 . Zato se moramo usmeriti v naslednji petletni cikel politike za Evropo in novi večletni finančni okvir za obdobje od leta 2021 do leta 2027. Evropski svet 10 je pozdravil namero Komisije, da objavi ta dokument za razpravo, ki naj bi utrl pot za obsežno izvedbeno strategijo v letu 2019. S tem dokumentom za razpravo se začenja tudi izmenjava mnenj o nadaljnjem razvoju vizije EU za trajnostni razvoj in usmerjenosti sektorskih politik po letu 2020 ter hkrati priprava na dolgoročno izvajanje ciljev trajnostnega razvoja 11 . Komisija želi prispevati k resnično celoviti in v prihodnost usmerjeni razpravi o prihodnosti Evrope, s katero je trajnostni razvoj neločljivo povezan.

2Izzivi EU in globalni izzivi

Po reformnih prizadevanjih na vseh ravneh so se splošne ekonomske razmere po gospodarski in finančni krizi izboljšale 12 . Vendar nedavne napovedi 13 kažejo, da je treba za zagotovitev osnove za zdravo gospodarstvo povečati stopnje rasti, zmanjšati stopnjo zadolženosti in ohraniti fiskalno disciplino. Če ne bomo sprejeli ukrepov za povečanje ekonomske odpornosti in kohezije ter odpravo strukturne ranljivosti, bi prihodnja leta ob znatnih negativnih tveganjih lahko vodila v izgubo zagona. Z izvedbo potrebnih strukturnih reform, vključno z naložbami v raziskave in inovacije, javne storitve, sisteme socialnega varstva in varstvo okolja, pa lahko zagotovimo večjo dobrobit in boljšo prihodnost. Za fiskalne in pokojninske sisteme, ki bodo kos izzivom prihodnosti, vključno s stabilnimi davčnimi prihodki na enotnem trgu, so potrebni ukrepi tako na ravni EU kot držav članic.

Poleg tega je veliko izzivov, ki postajajo vse bolj pereči in ogrožajo našo dobrobit in gospodarsko blaginjo. Vsi ti izzivi so kompleksni in močno povezani, kar pomeni, da ima lahko obravnavanje enega izziva pozitivne posledice na druge.

Najresnejši primanjkljaj na področju trajnosti in naš največji izziv je ekološki dolg, ki vedno bolj narašča, saj v preveliki meri uporabljamo in izčrpavamo naravne vire ter s tem ogrožamo zmožnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje potreb v okviru omejitev našega planeta. Svetovni pritiski na ključne vire, od sladke vode do rodovitne zemlje, ogrožajo človekov obstoj. Človeštvo danes porabi 1,7-krat toliko virov, kot jih ima Zemlja 14 . Ker se je svetovna poraba materialnih virov med letoma 1900 in 2015 povečala za štirinajstkrat in se bo po napovedih med letoma 2015 in 2050 več kot podvojila 15 , se svet hitro približuje več prelomnicam. To obremenjuje okolje, poleg tega pa predstavlja resen izziv za gospodarstvo EU, ki je odvisno od materialov z mednarodnih trgov.

Človekove dejavnosti vedno bolj ogrožajo biotsko raznovrstnost in ekosisteme; v samo 40 letih so se populacije svetovnih vretenčarjev v povprečju zmanjšale za 60 % 16 . Tropski gozdovi se uničujejo z veliko hitrostjo, in sicer vsako leto približno v velikosti Grčije. Ne gre za „težavo nekoga drugega“. V EU je samo 23 % vrst in 16 % habitatov v dobrem stanju. Hrana živalskega izvora ima še posebej velik odtis rabe zemljišč 17 in vse večje povpraševanje po morski hrani ustvarja velik pritisk na morske ekosisteme 18 .

Svetovne emisije toplogrednih plinov še naprej zaskrbljujoče hitro naraščajo, pri čemer so ključni dejavniki raba energije, prekomerna poraba virov in uničevanje ekosistemov. Promet povzroča 27 % emisij toplogrednih plinov v EU, številna mestna območja pa kršijo dogovorjene omejitve EU glede onesnaževanja zraka. Živilska proizvodnja je še vedno velika porabnica vode in energije ter onesnaževalka, saj je odgovorna za približno 11,3 % emisij toplogrednih plinov v EU. Fosilna goriva v EU kljub ambicioznim ukrepom EU za razogljičenje in zavezam k postopnemu opuščanju subvencij v skupinah G7 in G20 še vedno prejemajo javne subvencije v višini približno 55 milijard EUR letno, kar predstavlja približno 20 % uvoznih stroškov EU za gorivo 19 . 

Na splošno je EU uspelo zmanjšati lastne emisije in jih ločiti od gospodarske rasti, s čimer je močno prispevala k svetovnim prizadevanjem, tudi ob upoštevanju emisij, vključenih v uvoz in izvoz EU 20 . Vendar je treba na ravni EU in na svetovni ravni prizadevanja še okrepiti.

Če ne bomo ukrepali, bodo uničujoče posledice podnebnih sprememb in propadanja naravnega kapitala resno vplivale na gospodarstvo in zmanjšale kakovost življenja po celem planetu, povečala pa se bo tudi intenzivnost in pogostost naravnih nesreč, zato bo ogroženo večje število življenj. Čeprav so stroški ustavitve teh negativnih trendov visoki in je potrebno močno skupno prizadevanje, bi bili stroški neukrepanja in s tem povezani socialni učinki veliko višji 21 .

Ne gre samo za izzive na svetovni ravni, tudi model EU za socialno varstvo, ki je temeljni kamen evropskega projekta, je v negotovem položaju. Tehnološke, strukturne in demografske spremembe v globalnem svetu spreminjajo naravo dela in vnašajo dvom v našo solidarnost ter s tem spodkopavajo obljube, da lahko vsaka generacija upa, da bo podedovala boljši svet kot tista pred njo. Te spremembe bi lahko načele tudi temeljne vrednote EU, kot so demokracija, pravna država in temeljne pravice.

Trenutno okoli 22,5 % prebivalstva EU še vedno ogrožata revščina in socialna izključenost, 6,9 % Evropejcev pa še vedno trpi hudo materialno pomanjkanje. Leta 2017 se je dohodkovna neenakost v državah članicah EU prvič po finančni krizi zmanjšala. Razlike v zaslužku pa so še vedno prevelike in najpremožnejši še vedno kopičijo vedno večje bogastvo. To ima številne družbene posledice, zaradi česar nastajajo razlike med dobrobitjo in kakovostjo življenja. Države članice EU se soočajo tudi s številnimi izzivi pri zagotavljanju cenovno dostopne energije za vse Evropejce, saj milijoni ljudi težko ogrevajo svoje domove 22 . Približno 43 milijonov ljudi v EU si ne more privoščiti rednega kakovostnega obroka vsak drugi dan 23 , hkrati pa zavržemo približno 20 % proizvedene hrane 24 , pri več kot polovici odraslega prebivalstva v EU pa je prisotna prekomerna telesna teža, kar povečuje tveganje za zdravje 25 . Dodatno tveganje za zdravje je odpornost proti antimikrobikom, ki bi v naslednjih desetletjih lahko povzročila več kot 10 milijonov smrti letno 26 .

Ženske in moški še vedno niso popolnoma enakopravni. Ne glede na dejstvo, da je stopnja zaposlenosti žensk najvišja v zgodovini in da je na položajih moči več žensk kot kdaj koli prej, napredek na drugih področjih stagnira ali se položaj celo slabša 27 . Razmere v dvanajstih državah članicah EU glede uravnotežene zastopanosti spolov pri času za nego, domače delo in družabne dejavnosti so se v zadnjih desetih letih poslabšale. Še vedno obstajajo vrzeli v zaposlovanju in plačah 28 . 

Velik dosežek je, da ima Evropa najvišjo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Vendar vedno večje število starejših in krčenje delovno aktivnega prebivalstva za naš socialno-ekonomski model predstavlja izziv. Staranje lahko skupaj z dolgoživostjo in večjo verjetnostjo pojava kroničnih bolezni močno vpliva na javne finance, vključno z zdravstvenimi sistemi. S tem se bo povečalo tudi tveganje neenakosti med generacijami.

Neenakosti in zmanjšanje družbene mobilnosti ogrožajo naš splošni gospodarski razvoj in socialno kohezijo 29 . Položaj glede dohodkovne neenakosti je v EU razmeroma dober, slabše pa je na področju enakih možnosti. Neenake možnosti lahko dele prebivalstva omejujejo pri socialni vključenosti in vključevanju na trg dela ter tako ovirajo njihove možnosti za rast. Odpravljanje neenakosti je bistveno, če naj javnost podpre prehod na trajnostni razvoj. Vse pogostejše skušnjave izolacionizma in nacionalizma so lahko znak, da se v svetu, ki se zdi vse bolj nepravičen, preveč Evropejcev ne počuti dovolj zaščitenih. Vendar je jasno, da nobena država članica ni dovolj velika ali močna, da bi se lahko sama spopadla z nadnacionalnimi izzivi, združene v EU pa lahko ponudijo zaščito.

Na svetovni ravni so neenakosti razlog za močno zaskrbljenost. Zaradi velikih razlik v rasti prebivalstva in življenjskih standardih po svetu ter globalnih temperatur, ki še naprej rastejo, in izginjanja ekosistemov bomo na svetovni ravni zagotovo priča porastu prisilnih razselitev in migracij. Ocenjuje se, da bo na primer do leta 2050 na stotine milijonov ljudi zapustilo svoje domove zaradi podnebnih sprememb in propadanja okolja 30 . To jasno kaže, kako so številna različna zapletena vprašanja medsebojno povezana in odvisna ter zakaj je potreben celovit odziv. Za velike in zahtevne izzive ne obstaja ena sama ali preprosta rešitev.

Posodobitev našega gospodarskega modela, obravnavanje perečih socialnih vprašanj in nadaljnje negovanje in spodbujanje trdnega večstranskega sodelovanja, ki temelji na pravilih, je zahtevna naloga. So pa to potrebni elementi, ki zagotavljajo socialno stabilnost ter omogočajo razcvet naših gospodarstev in izboljšanje zdravja. Naše svobodne družbe potrebujejo gospodarsko dinamiko ter stalne naložbe v ključne omogočitvene tehnologije in v izobraževanje. Če želimo vsem omogočiti boljšo prihodnost, potrebujemo novo obliko trajnostne rasti, ki temelji na razumevanju, da so naravni mejni pogoji 21. stoletja zelo drugačni od tistih v prejšnjem stoletju. Ta izziv pozdravljamo.

Cilji trajnostnega razvoja so že po definiciji globalni cilji, ki se uporabljajo v vseh delih sveta, zato jih moramo tudi obravnavati na svetovni ravni. Pri svojih prizadevanjih moramo upoštevati mednarodni vidik, dajati zgled, določati svetovne standarde ter države, panoge in ljudi pritegniti k iskanju rešitev. EU predstavlja največji svetovni enotni trg in je na svetovnem trgu največja trgovka in vlagateljica ter največja donatorka razvojne pomoči, zato lahko zelo pomembno vpliva na uspeh Agende 2030 Združenih narodov. EU je za spodbujanje trajnostnosti že uvedla številne najsodobnejše politike na svetu. S tem je treba nadaljevati, vendar moramo ukrepati hitreje, da bi lahko do leta 2030 dosegli cilj trajnostne Evrope. Ne moremo si privoščiti, da bi odgovornost prenesli na prihodnje generacije, zato je časa vse manj. Odločitve, ki jih bomo v naslednjih letih sprejeli ali ne, bodo odločale o tem, ali bomo te trende lahko obrnili.

3Za trajnostno Evropo do leta 2030

Cilj trajnostnega razvoja je izboljšanje življenjskega standarda ljudi, in sicer jim je treba dati resnično možnost izbire, ustvariti spodbudno okolje, razširjati znanje in zagotavljati boljše informacije. Tako bi lahko s pametno uporabo virov in modernim gospodarstvom, ki ugodno vpliva na naše zdravje in dobrobit, ustvarili razmere, v katerih bi „živeli dobro v skladu z omejitvami našega planeta“ 31 .

Zato moramo nadaljevati na začrtani poti prehoda na nizkoogljično in podnebno nevtralno gospodarstvo, ki je gospodarno z viri in ohranja biotsko raznovrstnost, v skladu z Agendo Združenih narodov 2030 in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja. Ta prehod bo moral koristiti vsem in ne bo smel nikogar zapostaviti, s čimer se bosta zagotovili enakost in vključenost. Naša gospodarska rast ne sme biti več v tolikšni meri odvisna od neobnovljivih virov, tako da bomo lahko bolj povečali uporabo trajnostno upravljanih obnovljivih virov in ekosistemskih storitev.

V EU se ta prehod že uresničuje. Med letoma 2000 in 2015 je zaposlenost v okoljskem sektorju naraščala hitreje kot v gospodarstvu na splošno 32 . Nizkoogljične tehnologije postajajo pomembna tržna dobrina, EU pa ima koristi od zelo pozitivnih trgovinskih bilanc. V obdobju 2012–2015 je izvoz tehnologij za čisto energijo iz EU znašal 71 milijard EUR, kar presega uvoz za 11 milijard EUR. EU je že pokazala, da je mogoča gospodarska rast ob hkratnem zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida.

Če bo EU prevzela vodilno mesto pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja in prehodu na trajnostno gospodarstvo, tudi s pametnimi naložbami v inovacije in ključne omogočitvene tehnologije, bo lahko postavila standarde za preostali svet. EU bi tako bila prva, ki bi imela koristi od prehoda, imela pa bi tudi največjo konkurenčno prednost na svetovnem trgu prihodnosti. To bo prispevalo k izgradnji močnejših držav članic v močnejši Uniji, ljudem pa pomagalo pri uresničevanju njihovih ciljev na področjih svobode in dobrobiti ter s tem izpolnilo evropsko vizijo.

Zelena rast bo koristila vsem udeležencem 33 , tako proizvajalcem kot potrošnikom. Ocenjuje se, da bi lahko doseganje ciljev trajnostnega razvoja na področjih hrane, kmetijstva, energije, materialov, mest ter zdravja in dobrobiti prineslo tržne priložnosti v višini več kot 10 bilijonov EUR 34 . Cilj EU za podnebno nevtralno gospodarstvo, gospodarno z viri, bo dokaz, da gre prehod na zeleno gospodarstvo lahko z roko v roki s povečano blaginjo. Za uspeh morajo EU in njene države članice prevzeti vodilno vlogo na področju znanosti, tehnologije in sodobne infrastrukture. Prav tako moramo spodbuditi nastajanje novih poslovnih modelov, odpraviti ovire na enotnem trgu in izkoristiti nove tehnologije, kot je umetna inteligenca. Pomembni horizontalni dejavniki, kot so raziskave in inovacije, financiranje, oblikovanje cen in obdavčenje, odgovorno poslovno ravnanje ter novi poslovni modeli in izobraževanje, bodo ustvarili prave pogoje za spremembo v smeri trajnostnosti, če bodo usmerjeni v inovativen, okolju prijazen, vključujoč in socialno pravičen gospodarski prehod.

Zato moramo še naprej vlagati v ljudi in v različne sisteme, ki so temelj naše družbe. Izolirani in razdrobljeni pristopi so se izkazali za neučinkovite. Oblikovati moramo celovite in integrirane strategije. Okoljskih vprašanj na primer ni mogoče rešiti zgolj z okoljskimi politikami, če gospodarske politike še naprej spodbujajo uporabo fosilnih goriv, neučinkovito uporabo virov ali netrajnostno proizvodnjo in porabo. Prav tako socialne politike ne zadostujejo za spremljanje četrte industrijske revolucije in podporo delovne sile, na katero vpliva ogljični prehod; uspešna politika izobraževanja in usposabljanja ter raziskave in razvoj bodo ključnega pomena za krepitev potrebne odpornosti v naših družbah.

Ukrepati je treba na vseh ravneh. Sodelovati bodo morale institucije EU, države članice in regije. Mesta, občine in podeželska območja bi morali vsi postati gonilna sila sprememb. Med seboj bodo morali sodelovati državljani, podjetja, socialni partnerji in raziskovalna skupnost. EU in njene države članice bodo morale sodelovati z mednarodnimi partnerji. Če želimo uspeti, moramo na vseh ravneh delovati v isto smer.

3.1Temelji politik za trajnostno prihodnost

Izjemno pomembno je torej, da dajo vsi akterji v EU prednost prehodu na trajnostni razvoj. Nadalje morajo razviti medsektorske programe politik, ki so bili v zadnjih letih sprejeti na ravni EU. Pomembni deli politik EU so že usmerjeni v doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vendar pa jih morajo države članice še integrirano vključiti v prakso. Tako na primer strošek neizvajanja obstoječe okoljske zakonodaje EU po splošni oceni znaša približno 50 milijard EUR na leto v obliki zdravstvenih stroškov in neposrednih stroškov za okolje. Doseganje popolne skladnosti z okoljskimi predpisi EU bi prineslo velike koristi za okolje in naše zdravje ter ustvarjalo nova delovna mesta 35 .

Prav tako ni dovolj pospešiti in povečati trajnostne rešitve, temveč je treba tudi povezati in bolj uskladiti različne programe na vseh ravneh. Usklajenost politik je ključni pogoj za zagotavljanje, da lahko dosežemo cilje trajnostnega razvoja in v EU zagotovimo dolgoročno zeleno in vključujočo rast.

V skladu s trdnimi dokazi o ključnih trajnostnih izzivih in priložnostih za EU se je treba osredotočiti na proizvodnjo in potrošnjo na področjih materialov in proizvodov, hrane, energije, mobilnosti in grajenega okolja 36 , hkrati pa upoštevati socialne posledice sprememb na teh področjih. Tu so najbolj potrebne spremembe v smeri trajnostnosti in lahko potencialno tudi pomenijo največje koristi za gospodarstvo, družbo in naravno okolje EU z močnimi pozitivnimi učinki prelitja na svetovni ravni. Ta področja ne delujejo ločeno, ampak so tesno povezana in se vzajemno krepijo. 

3.1.1Od linearnega h krožnemu gospodarstvu 

Večja razpoložljivost in cenovna dostopnost različnih materialov in proizvodov sta poenostavili naše življenje in prispevali k dvigu življenjskega standarda in kakovosti življenja v EU. Vendar je naša potrošniška kultura povzročila prekomerno izkoriščanje virov in vse večje pritiske na naravni kapital in podnebje 37 .

Zagotoviti moramo, da bo lahko naše gospodarstvo raslo na trajnosten način in se bo življenjski standard izboljšal. To bo zahtevalo nove zasnove materialov in proizvodov, tako da jih bomo lahko v vedno večji meri ponovno uporabljali, popravljali ali reciklirali. S tem se ne bodo zmanjšali le odpadki, pač pa tudi potreba po pridobivanju novih virov z velikimi finančnimi in okoljskimi stroški. Ko proizvod doseže konec svoje življenjske dobe, pa naj gre za kavbojke, pametni telefon, posodo za hrano ali kos pohištva, pravo krožno gospodarstvo zagotovi ohranitev večine materialne vrednosti proizvoda, tako da se materiali, ki so prej šteli za odpadke, lahko ponovno uporabijo za izdelavo novih proizvodov.

Prehod na krožno gospodarstvo, vključno s krožnim biogospodarstvom, je velika priložnost za ustvarjanje konkurenčne prednosti na trajnostni osnovi. Uporaba načel krožnega gospodarstva v vseh sektorjih in panogah bo Evropi prinesla okoljske in socialne koristi, poleg tega pa lahko do leta 2030 ustvari neto gospodarsko korist v višini 1,8 bilijona EUR 38 in več kot 1 milijon novih delovnih mest 39 ter ima osrednjo vlogo pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov 40 . Zaradi velike odvisnosti proizvodov EU od virov iz drugih delov sveta bi prehod na krožno gospodarstvo pomagal EU zmanjšati okoljske, socialne in gospodarske pritiske na svetovni ravni in povečati strateško neodvisnost EU.

Gospodarstvo EU je v najboljšem položaju za izkoriščanje prehoda na krožno gospodarstvo s tem, da krožni proizvodi postanejo eden od njenih glavnih zaščitnih znakov, kar ji daje konkurenčno prednost. Vendar bomo morali za ohranitev te prednosti okrepiti svoja prizadevanja. Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki ga je Junckerjeva Komisija sprejela leta 2015, določa ukrepe za usmerjanje gospodarstva EU v smeri krožnega procesa in pomoč pri prevzemanju vodilne vloge EU v tem prehodu. Vključuje ukrepe za spreminjanje vzorcev potrošnje in proizvodnje z osredotočanjem na zasnovo izdelkov (trajnost, popravljivost, ponovna uporaba in možnost recikliranja), ravnanje z odpadki (preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, energijska predelava in izogibanje odlaganju na odlagališča) in povečanje ozaveščenosti potrošnikov. Skoraj vsi elementi akcijskega načrta so že bili uresničeni, vendar bo treba sprejeti več ukrepov za izgradnjo popolnoma krožnega evropskega gospodarstva.

Prenovljena strategija EU za biogospodarstvo, predstavljena leta 2018, dopolnjuje akcijski načrt za krožno gospodarstvo, saj izboljšuje in krepi trajnostno rabo obnovljivih virov ter omogoča, da se obnovljivi viri surovin in industrijski stranski proizvodi spremenijo v proizvode na biološki osnovi, kot so goriva, kemikalije, sestavljeni materiali, pohištvo in gnojila.

Zdaj je bistveno obstoječe politike dejansko izvajati na terenu in na vseh ravneh upravljanja EU še naprej dajati prednost novim ukrepom. Države članice bodo morale na primer v prakso uvesti ambiciozno posodobitev pravil EU o odpadkih. Ocene življenjskega cikla proizvodov bi morale postati pravilo, okvir za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, ki je bil uveden za povečanje učinkovitosti proizvodov zaradi zmanjšanja porabe energije in virov, pa bi bilo treba čim bolj razširiti. Treba je pospešiti začeto delo na področju kemikalij, nestrupenega okolja, ekološkega označevanja in ekoloških inovacij, kritičnih surovin in gnojil. Spodbujanje trga za sekundarne surovine mora ostati prednostna naloga. Uspešna prizadevanja za krožno gospodarstvo na področju plastike bodo morala ostati ključno prednostno področje, panoge z intenzivno rabo virov in velikim onesnaževanjem, kot so živilska, tekstilna in elektronska industrija, pa bo treba podpirati in jih spodbujati k prehodu na krožno gospodarstvo. Razširiti in okrepiti je treba sektorje biogospodarstva ter hkrati zaščititi naše ekosisteme in preprečiti čezmerno izkoriščanje naravnih virov. V prihodnje bi moralo krožno gospodarstvo postati temelj industrijske strategije EU in omogočiti, da se načelo krožnosti uveljavi na novih področjih in v novih sektorjih, potrošnikom pa bi bilo treba omogočiti ozaveščeno odločanje in s pomočjo trajnostnih javnih naročil okrepiti prizadevanja javnega sektorja. Čas je pravi in naraščanje javne podpore za strategijo EU za plastiko kaže na vse večje razumevanje za nadaljevanje začrtane poti.

3.1.2Trajnostnost „od vil do vilic“ 

Kmetijski sektor in podeželska območja EU so ključnega pomena za dobrobit Evropejcev. EU je s kmetijstvom in živilsko industrijo ena od vodilnih svetovnih proizvajalk hrane, ki jamči prehransko varnost in Evropejcem zagotavlja na milijone delovnih mest. Evropski kmetje so tudi prvi skrbniki naravnega okolja, saj skrbijo za naravne vire na 48 % ozemlja EU, gozdarji pa za nadaljnjih 40 %. Na podeželskih območjih EU domujejo inovativni sektorji, kot je biogospodarstvo. Poleg tega so naša podeželska območja pomembni ponudniki rekreacije in turizma. A zaradi nenehnega naraščanja povprečnih temperatur in propadanja naravnega okolja so kmetje in gozdarji najbolj neposredno prizadeti.

Kmetijstvo EU je na področju podnebja in okolja doseglo resnični napredek ter od leta 1990 zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za 20 %, ravni nitratov v rekah pa za 17,7 %. Kljub temu pa ugotovljeni izzivi ostajajo. Če želimo posodobiti naše gospodarstvo, zaščititi okolje in izboljšati kakovost hrane, je treba odpraviti neravnovesja v prehranski verigi, od kmetijstva in ribištva do industrije hrane in pijače, prevoza, distribucije in potrošnje.

Cilji trajnostnega razvoja kažejo pot naprej. Ocenjuje se, da bi lahko svetovni prehranski in kmetijski sistem v skladu s cilji trajnostnega razvoja do leta 2030 ustvaril novo ekonomsko vrednost v višini več kot 1,8 bilijona EUR 43 . Zagotovil bi lahko hranljivo in cenovno dostopno hrano za rastoče svetovno prebivalstvo, ustvaril večji prihodek, pomagal pri obnovi gozdov, sladkovodnih virov in ekosistemov ter bil veliko bolj odporen na podnebne spremembe 44 . Trajnostne kmetijske prakse in prakse živilske proizvodnje naj bi do leta 2050 na svetovni ravni ustvarile več kot 200 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom 45 .

Tudi tu se javno povpraševanje spreminja. Državljani vse bolj cenijo hrano, katere proizvodnja ima večje družbene koristi, kot so ekološko pridelani proizvodi, proizvodi z geografsko označbo, lokalni sistemi proizvodnje hrane z nižjim ogljičnim odtisom in inovativne rešitve za hrano z nizkimi emisijami. Ekološko kmetovanje s poudarkom na varstvu okolja in dobrobiti živali od leta 2005 stalno narašča v vseh državah članicah EU in pričakuje se, da se bo ta trend še nadaljeval 46 .

EU je kot največja izvoznica in uvoznica agroživilskih proizvodov na svetu 47 v dobrem položaju, da izkoristi to gospodarsko priložnost in postane svetovna velesila na področju trajnostne živilske proizvodnje. To je mogoče doseči. Potrebujemo celovit pristop z resnično spremembo v načinu proizvodnje, predelave, potrošnje in distribucije hrane s pospeševanjem prehoda na trajnosten prehranski sistem, ki temelji na načelih krožnega gospodarstva, pri čemer naj proizvodnja hrane, ki je inovativna, zdrava, okolju in živalim prijazna, varna in hranljiva, postane ena od naših glavnih blagovnih znamk.

Komisija je predlagala posodobitev skupne kmetijske politike (SKP), s katero bodo morali nacionalni načrti držav članic odražati močna trajnostna načela v okviru ciljev SKP. Skupna ribiška politika je omogočila znaten napredek pri doseganju večje trajnostnosti evropskega ribištva. Vendar pravilno izvajanje skupne ribiške politike, vključno s trajnostnim upravljanjem vseh staležev rib in razvojem trajnostne akvakulture, ostaja bistvenega pomena.

Potrebno je tudi zagotoviti bolj preudarno rabo antimikrobikov, da se zmanjša tveganje nadaljnje odpornosti proti antimikrobikom pri živalih in ljudeh 49 , izvajati akcijski načrt EU za boj proti razmetavanju s hrano, povečati osredotočenost na standarde za dobrobit živali, zagotoviti trajnostno rabo pesticidov ter predelovati biološke odpadke, ostanke in zavržke v dragocene vire. Z ustreznimi inovativnimi ukrepi, vključno z boljšim izobraževanjem in obveščanjem potrošnikov, za ponudbo dejanske, cenovno dostopne in zdrave izbire, bi lahko ustvarili transparentne vrednostne verige ter proizvajalce in supermarkete spodbujali k ponudbi, potrošnike pa k izbiri trajnostno pridelane hrane in zdrave prehrane. Poleg tega bi prehod na bolj trajnostno potrošnjo proizvodov živalskega izvora prinesel velike koristi za zdravje potrošnikov in pozitivno vplival na naravno okolje 50 .

3.1.3Energija, stavbe in mobilnost, ki bodo kos izzivom prihodnosti

Čista energija je ključnega pomena za trajnostno prihodnost. Energijo moramo proizvajati, shranjevati in uporabljati na trajnosten način, da zmanjšamo svoj vpliv na okolje in obvarujemo zdravje Evropejcev.

EU je glede ogljika že eno od najuspešnejših gospodarstev na svetu. Energija iz obnovljivih virov je sestavni del evropske mešanice virov energije in več kot polovica oskrbe EU z električno energijo je podnebno nevtralna. Ukrepi za energijsko učinkovitost, vključno z označevanjem z energijskimi nalepkami, so v zadnjih letih zmanjšali porabo energije. 51 Pri nakupu naprav se ljudje vse pogosteje odločajo za energijsko učinkovito možnost. V Evropi je na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti skoraj 1,5 milijona delovnih mest. 

Evropska komisija je z energetsko unijo vzpostavila enega najcelovitejših okvirov politik za energetski prehod in posodobitev gospodarstva na svetu, ki združuje podnebne, energetske, prometne, raziskovalne in druge politike. S ciljema na ravni EU v okviru uredbe o upravljanju energetske unije, da se do leta 2030 zagotovi vsaj 32 % energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije in vsaj 32,5 % energijske učinkovitosti, bomo lahko presegli zavezo iz pariškega podnebnega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Po letu 2030 moramo storiti več, da bi se držali besedila in duha Pariškega sporazuma ter v celoti izkoristili gospodarski potencial energetskega prehoda. EU lahko znatno zmanjša svojo drago odvisnost od fosilnih goriv, zniža stroške uvoza fosilnih goriv v višini približno 260 milijard EUR, poveča svojo energetsko neodvisnost in prispeva k pravičnejšemu trgu energije. Bistvenega pomena je, da nadaljujemo povezovanje trga energije z izgradnjo manjkajočih povezav in olajševanjem čezmejne trgovine z energijo. Prehod na čisto energijo je mogoče podpreti tudi z oceansko energijo in energijo iz vetrnih elektrarn na morju. EU ima na tem področju vodilno vlogo in bi morala še naprej izkoriščati svojo prednost prvega na trgu.

Ker so stavbe danes odgovorne za približno 40 % porabe energije, je treba večjo energijsko učinkovitost stavb spodbujati z obnavljanjem in posodabljanjem. To se je že začelo. Na primer ekološke industrije, povezane zlasti s prenovo stavb, predstavljajo več kot 3,4 milijona delovnih mest v Evropi. Za manjše povpraševanje po energiji v stavbah potrebujemo več učinkovitega in čistega ogrevanja z električno energijo, pa tudi pametnejše stavbe in naprave ter izboljšane izolacijske materiale v celoti v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Cilj direktive o energetski učinkovitosti stavb je izboljšati kakovost življenja z boljšo izolacijo in prezračevanjem naših hiš, s čimer bodo te tudi prijetnejše za življenje, ter razogljičiti naš stavbni fond do leta 2050. Taki ukrepi bodo znižali življenjske stroške in ljudem pustili več denarja v denarnicah. Da pa bi se ljudje sploh odločili za prehod, je treba najprej najdi načine in sredstva, da se jim pri tem pomaga.

Še eno ključno gonilo prehoda na čisto, z viri gospodarno in ogljično nevtralno prihodnost je sektor mobilnosti, pa naj gre za urbano mobilnost, vseevropska omrežja, cestni prevoz, pomorski promet ali letalstvo. Storitve na področju prometa in mobilnosti zaposlujejo okoli 11 milijonov ljudi in potrebe po mobilnosti v današnjem svetu so velike. A sodobni promet onesnažuje zrak ter povzroča hrup, prometne zastoje in prometne nesreče. Sektor že predstavlja skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropi in ta emisijski odtis se povečuje. Akcijski načrt za nizkoemisijsko mobilnost, ki ga je Komisija predstavila leta 2016, in predlogi iz svežnja „Evropa v gibanju“, ki so sledili, predvidevajo številne ukrepe za večjo trajnostnost našega prometnega sistema. Ti ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in dajejo podjetjem EU signal, naj vlagajo v čisti promet. Tudi to bo prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Prednost moramo dati čistim in cenovno dostopnim alternativam, da bi na cestah EU vozila le brezemisijska vozila in da bi čim bolje izkoristili digitalne tehnologije pri zmanjševanju porabe goriva. Tudi satelitski navigacijski sistemi EU prispevajo k zmanjševanju emisij, na primer v letalskem in cestnem prometu.

Mesta so na čelu prehoda na trajnostno mobilnost. S trajnostnim urbanističnim načrtovanjem, povezovanjem prostorskega načrtovanja, zadovoljevanja potreb po mobilnosti in infrastrukture imajo mesta pomembno vlogo. Mestna območja bi bilo treba podpreti pri digitalizaciji, avtomatizaciji in drugih inovativnih rešitvah, prizadevati pa bi si morala za aktiven in skupen prevoz, od spodbujanja hoje in kolesarjenja do storitev souporabe avtomobilov in sopotništva.

Poleg tega je pomembno upoštevati zasnovo vozil in njihovo življenjsko dobo, pa tudi prometno infrastrukturo, da se zagotovi, da se možnosti prehoda na krožno gospodarstvo kar najbolj izkoristijo. V izrabljenih vozilih je še vedno veliko dragocenih materialov. Zakonodajni okvir EU o izrabljenih motornih vozilih od proizvajalcev zahteva, da nova vozila konstruirajo in proizvajajo brez nevarnih snovi in na takšen način, da je pri izdelavi novih proizvodov materiale starega vozila enostavno ponovno uporabiti in reciklirati.

Za učinkovitejše recikliranje pa je pri uporabi recikliranih materialov v vozilih in prometni infrastrukturi možno in bi tudi bilo treba storiti še več. Na primer, z višjo stopnjo zbiranja in recikliranja baterij za električne avtomobile v EU bi se lahko zmanjšala odvisnost od uvoženih materialov in pripomoglo k ohranitvi vrednosti predelanih materialov v gospodarstvu EU. Za čim večji izkoristek potenciala krožnega gospodarstva v prometnem sektorju bodo pomembne dodatne spodbude, tako regulativne kot finančne.

3.1.4Zagotavljanje socialno pravičnega prehoda

Solidarnost in blaginja sta odliki sami po sebi in bistvena elementa naših svobodnih in demokratičnih družb. Prehod na ekološko trajnostno gospodarsko rast in konkurenčnost je lahko uspešen le, če je hkrati tudi vključujoč. Sprememba v smeri trajnostnosti zato vključuje tudi spodbujanje socialnih pravic in blaginje za vse, s čimer prispeva k socialni koheziji v državah članicah in po vsej EU.

Prehod na trajnostni razvoj ima lahko velike pozitivne učinke prelivanja na socialno blaginjo. Poleg zagotavljanja temeljev za dostojna delovna mesta ima lahko pomembne koristi tudi za zdravje. Splošno priznano je, da je dobro zdravje tesno povezano s stanjem našega naravnega okolja. Glavni primer za to so škodljivi učinki onesnaženosti zraka in vode. S trajnostnimi prehranskimi sistemi se lahko vsem državljanom zagotovi visokokakovostna hranljiva hrana.

Ustvarjanje sinergij in posodabljanje našega gospodarstva včasih vključujeta tudi težavne kompromise. Ker bodo s prehodom na trajnostni razvoj ustvarjena nova delovna mesta, bodo tradicionalna delovna mesta morda izginjala ali se preoblikovala, tudi prek digitalizacije in avtomatizacije, zaradi česar lahko pride do začasnih motenj na trgu dela. V zvezi s trgom dela na primer trenutno ni jasno, kakšen bo dejanski učinek umetne inteligence.

Kljub dejstvu, da se številna gospodinjstva le s težavo preživljajo, se javnost vse bolj strinja, da moramo spremenili način naše proizvodnje in potrošnje. Vendar lahko ti izzivi razred s srednjimi in nižjimi dohodki prizadenejo sorazmerno huje, zanje pa so lahko večje breme tudi stroški posodobitve njihovih hiš, avtomobilov ali spretnosti.

Ta prehod ima posledice za zaposlene v zadevnih podjetjih in včasih za cele regije. Temeljno načelo za omogočanje prehoda je, da nihče ni prezrt. S prehodom na trajnostni razvoj na račun skupin ljudi, skupnosti, sektorjev ali regij preprosto ne moremo uspeti. Vsi člani naše družbe bodo morali biti deležni enakih priložnosti, da bi prispevali k trajnostni prihodnosti Evrope in imeli koristi od tega prehoda. Zlasti ženske moramo opolnomočiti, da vstopijo na trg dela in si prizadevajo za ekonomsko neodvisnost.

Da bi bili uspešni pri zagotavljanju trajnostnosti naše družbe, morajo naše politike vsem Evropejcem pomagati pri tej spremembi, in sicer tudi tako, da se jim zagotovijo potrebne spretnosti. Komisija je na primer uvedla pobudo za premogovniške regije v tranziciji v pomoč pri razvoju strategij in projektov za uspešno socialno, gospodarsko in tehnološko preobrazbo v nekaterih regijah v EU, ki bo razširjena na ogljično intenzivne regije. Takšne zgodnje pobude, pri katerih se predvidevajo izzivi prehoda, bi bilo treba okrepiti in jih razširiti na druge sektorje, kjer je potrebna preobrazba. Primeri bi lahko bili avtomobilski in nekateri živilski sektorji.

Zagotovitev socialno vključujočega, poštenega in pravičnega prehoda bo ključnega pomena tudi za to, da bo javnost sprejela potrebne ukrepe in da bo prehod uspešen za vse. To pomeni večjo in pravičnejšo udeležbo na trgu dela s poudarkom na kakovosti delovnih mest in delovnih pogojih. Vključuje pa tudi spoštovanje pravic manjšin.

V tem okviru lahko urejena, zakonita in dobro upravljana migracija ustvari priložnosti za evropsko gospodarstvo z obravnavanjem demografskih sprememb, tako v državah izvora kot v namembnih državah migrantov. Vključevanje in polna udeležba v družbah – pa naj bo kulturna, socialna ali gospodarska – vseh migrantov, ki upravičeno in zakonito prebivajo v EU, je skupna odgovornost in ključnega pomena za zagotavljanje socialne kohezije 52 .

Za prehod na trajnostni razvoj so potrebne tudi naložbe v učinkovite in integrirane sisteme socialne zaščite, kar zajema kakovostne storitve, kot so izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, otroško varstvo, zunajšolsko varstvo, zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba. To je bistveno pri zagotavljanju enakih možnosti za vse ter spodbujanju gospodarske in socialne konvergence. Zlasti zdravstveni sistemi se morajo spremeniti, tako da postanejo enostavno dostopni in cenovno sprejemljivi za vse, vključno z boljšim dostopom do zdravil, bolj prilagojeni pacientom ter osredotočeni na spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni. V teh sistemih bi bilo poleg tega treba v večji meri in bolje načrtovati in predvidevati potrebe po delovni sili v zdravstvu ter širše uporabljati stroškovno učinkovite digitalne tehnologije 53 .

Socialne naložbe morajo zato ostati med glavnimi prednostnimi nalogami EU in njenih držav članic. Razmislek o socialni Evropi 54 je pomembna izhodiščna točka, ki podrobno preučuje možnosti za prilagoditev naših socialnih modelov izzivom, s katerimi se soočamo. Glavni okvir EU za nadaljnji napredek je evropski steber socialnih pravic, ki so ga institucije EU razglasile novembra 2017. Namen stebra je usmerjati obnovljen proces izboljševanja delovnih in življenjskih pogojev. Določa ključna načela in pravice na področju zaposlovanja in socialnih zadev. Zdaj se moramo osredotočiti na uresničevanje stebra. Pri tem moramo zagotoviti tudi, da bo izvajanje stebra ljudem pomagalo pridobiti prave spretnosti za prava delovna mesta, ki so usmerjena v prehod na zeleno gospodarstvo.

Prehod na trajnostni razvoj bo moral tudi v prihodnje državam članicam in regijam pomagati pri rasti in medsebojnem zbliževanju, pri čemer se bo treba izogibati širšim regionalnim krivicam in neenakostim v EU znotraj mestnih in podeželskih območij ter med njimi.

Podeželska območja predstavljajo sicer 75 % ozemlja EU, a na urbanih območjih živita več kot dve tretjini prebivalstva EU. Urbana območja ustvarijo do 85 % BDP EU, predstavljajo približno 60–80 % porabe energije in se na splošno soočajo z izzivi, kot so prometni zastoji, pomanjkanje ustreznih stanovanj, onesnaženost zraka in slabšanje infrastrukture 55 . Izvajanje in razvoj agende EU za mesta morata ostati prednostna naloga, sinergije z različnimi politikami trajnostnega razvoja in drugimi instrumenti pa bi bilo treba okrepiti.

Podeželska območja so tudi glavni dobavitelji hrane, energije in materialov, ki jih porabimo, zato so ključnega pomena za prehod na trajnostni razvoj. Biogospodarstvo je primer, kako je mogoče pomembno prispevati k razogljičenju gospodarstva in ustvarjanju delovnih mest na podeželju. Trajnostni turizem in prehranski sistemi so prav tako dobri primeri gospodarskih priložnosti na podeželskih območjih, ki vključujejo varstvo in krepitev kulturne in naravne dediščine.

Samo ukrepi EU, kot so kohezijska politika in politike razvoja podeželja, vključno s pobudo EU za pametne vasi, ne bodo zadostovali in vsi akterji, vključno z nacionalnimi in regionalnimi, bodo morali prispevati svoj delež k pospešitvi prehoda na trajnostni razvoj ter uporabi ustreznih regulativnih in drugih pristopov, ki krepijo podeželska območja in ohranjajo enake življenjske pogoje.

3.2Horizontalna gonila za prehod na trajnostni razvoj

3.2.1Izobraževanje, znanost, tehnologija, raziskave, inovacije in digitalizacija 

Izobraževanje, znanost, tehnologija, raziskave in inovacije so predpogoj za doseganje trajnostnega gospodarstva EU z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja 56 . Še naprej moramo povečevati ozaveščenost, širiti svoje znanje in izpopolnjevati svoje sposobnosti. Na teh področjih bi morali vlagati več in jih tako usmerjati proti ciljem trajnostnega razvoja.

Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje so nujno potrebni za ustvarjanje kulture trajnostnosti. Voditelji EU so se dogovorili, da si bodo prizadevali za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, da se v celoti izkoristi potencial izobraževanja, usposabljanja in kulture kot gibal ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarske rasti in socialne pravičnosti. Izobraževanje je vrednota že samo po sebi, obenem pa je tudi neprecenljivo sredstvo za doseganje trajnostnega razvoja. Zato moramo biti osredotočeni predvsem na izboljšanje enakega dostopa do vključujočega visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja v vseh življenjskih obdobjih, od zgodnjega otroštva do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Izobraževalne ustanove na vseh ravneh bi bilo treba spodbujati k temu, da bodo svoje dejavnosti prilagajale ciljem trajnostnega razvoja, in jim nuditi podporo, da se v njih ne bo zgolj učilo o spretnostih za doseganje trajnostnosti, temveč da se jih bo tudi aktivno izvajalo. Prav tako bi se bilo treba lotiti reforme in posodobitve izobraževalnih sistemov, od gradnje okolju prijaznih šol in univerzitetnih središč do razvijanja novih znanj in spretnosti za digitalno gospodarstvo.

Izboljšanje spretnosti na področju IKT in glavnih digitalnih kompetenc v skladu z akcijskim načrtom EU za digitalno izobraževanje 57 ter osredotočanje na umetno inteligenco 58 bi moralo biti med prednostnimi nalogami pri doseganju ciljev. Jasno je, da je usmerjanje moči digitalne preobrazbe v doseganje ciljev trajnostnega razvoja prednostna naloga. EU je v celoti zavezana k razvijanju zmogljivosti in strokovnega znanja na področju ključnih digitalnih tehnologij, kot so povezljivost, „internet stvari“, kibernetska varnost, blokovna veriga ali visokozmogljivostno računalništvo, obenem pa k upoštevanju potencialnih negativnih zunanjih učinkov digitalnih infrastruktur.

Umetna inteligenca je področje, na katerem EU zaostaja za Kitajsko in Združenimi državami 59 . EU mora hitro ujeti korak z vodilnimi, da bo lahko uživala ekonomske koristi, obenem pa prevzela vodilno vlogo pri oblikovanju novih etičnih načel, ki so potrebna pri uporabi te nove tehnologije. Na ta način lahko EU pripomore k zagotavljanju, da bo umetna inteligenca koristna za življenje in delo ljudi. Umetna inteligenca ima s svojo sposobnostjo takojšnje obdelave velikih količin podatkov potencial, da znatno poveča produktivnost na številnih področjih, kot so zdravstvo, energetika, kmetijstvo, izobraževanje in varstvo okolja. V kmetijskem sektorju na primer raziskovalci trenutno uporabljajo umetno inteligenco in velepodatke za predvidevanje pridelka več mesecev pred pobiranjem, s čimer bi lahko kmetom pomagali povečati produktivnost, sprejemati informirane odločitve o zasaditvi in nazadnje okrepiti prehransko varnost 60 .

Raziskave in inovacije imajo pomembno vlogo katalizatorja sprememb. So orodje za analizo učinkov sprememb in sredstvo za zagotavljanje, da vsak prehod privede do povečanja naše blaginje. Omogočajo nam tudi prihranek denarja. Če bomo danes okrepili vlaganje v inovacije in tehnološki razvoj, bomo lahko v prihodnosti znižali stroške izpolnjevanja dolgoročnih ciljev politike, kot so tisti, ki so povezani z našimi podnebnimi in okoljskimi cilji. Evropa premore znanje, sposobnosti in prirojeno ustvarjalnost, da to lahko doseže. EU je zahvaljujočim močnim temeljem, ki ji jih zagotavlja njena bogata skupnost raziskovalcev in inovatorjev, v dobrem položaju, da prevzame vodilno vlogo pri razvoju in uporabi prodornih rešitev za zeleno in vključujočo rast, ki se bodo uporabljale v EU in po svetu.

Da pa bi lahko v celoti izkoristili ta potencial, morajo države članice povečati svoje izdatke za raziskave. V EU je bil dogovor, da bodo države članice do leta 2020 vložile 3 % svojega BDP v raziskave, razvoj in inovacije, vendar tega cilja še zdaleč nismo dosegli.

Na ravni EU okvirni programi za raziskave in inovacije spodbujajo trajnostno konkurenčnost, rast in naložbe. Da bi pospešili prehod na trajnostni razvoj, je treba financiranje raziskav in inovacij dopolniti s strateškim pristopom k naložbam, s čimer se bo inovativnim rešitvam omogočil prodor na trg, saj so zanje pogosto potrebne kapitalsko intenzivne naložbe in naložbe z visokim tveganjem. Instrumenti, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, so bili vzpostavljeni, da bi zmanjšali tveganje takih naložb in jih s tem naredili privlačnejše za zasebne zainteresirane strani. V zvezi s tem lahko pomaga tudi nedavno predlagani Evropski svet za inovacije, in sicer s podpiranjem vrhunskih inovatorjev, zagonskih podjetij, malih podjetij in raziskovalcev, da bi uspeli z inovativnimi projekti z visokim tveganjem, se mednarodno bolje uveljavili in koristili prednosti medsebojnega intelektualnega bogatenja.

EU in njene države članice bi se lahko osredotočile na financiranje prodornih in prelomnih tehnologij ter inovativnih podjetij, ki bi lahko postala vodilna na trgu EU in svetovnem trgu na področju prehoda na trajnostni razvoj, poleg tega pa tudi na učinkovito in pravočasno uvajanje teh inovacij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti trajnostnim ter inovativnim kmetijskim in živilskim sistemom, čisti tehnologiji, zdravju ljudi in živali, ekosistemskim rešitvam ter proizvodom in proizvodnim metodam z učinkovito rabo virov. Poleg tega potrebujemo tudi podporni regulativni okvir za spodbujanje učinkovitega uvajanja inovacij za trajnostni razvoj.

EU in njene države članice bi morale spodbujati tudi tesnejše povezave med raziskovalci in podjetji. Vozlišča in inkubatorji EU na področju raziskav, razvoja in inovacij imajo pomembno vlogo pri podpori trajnostnemu razvoju, da se raziskovalci in podjetja lahko srečujejo, izmenjujejo najboljše prakse in spodbujajo inovacije. Medtem ko imajo velika podjetja lahko sredstva za razvoj lastnih raziskovalnih dejavnosti, pa to za mala in srednje velika podjetja pogosto ne velja. Te vrzeli bi lahko premostile močnejše in bolj neposredne povezave z raziskovalno skupnostjo.

3.2.2Finance, oblikovanje cen, obdavčitev in konkurenca

Stroški neukrepanja so na srednji in dolgi rok ogromni. Obenem pa prehod na trajnostni razvoj kratkoročno zahteva znatne naložbe, kot tudi korenite spremembe delovanja finančnega sistema. Za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja je po ocenah na svetovni ravni potrebnih okoli 4,5 do 6 bilijonov EUR 61 . Potrebnih je približno 180 milijard EUR dodatnih naložb, da bi dosegli pariške ciljne vrednosti za EU do leta 2030, vključno s 40-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Javna sredstva je treba bolje in pametneje usmeriti k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, vendar pa svojim potrebam ne bomo mogli zadostiti, če se ne bo tudi zasebni sektor preusmeril na trajnostni razvoj. Mobilizacija sredstev za financiranje prehoda mora iti z roko v roki s postopno ukinitvijo financiranja za projekte, ki škodujejo zeleni in vključujoči gospodarski rasti.

Cilj naložbenega načrta za Evropo je mobilizirati zasebna finančna sredstva za javno dobro. Njegova finančna veja, tj. Evropski sklad za strateške naložbe, je do zdaj privabila naložbe v ključna področja, potrebna za modernizacijo evropskega gospodarstva, v višini 370 milijard EUR. To vključuje obnovljivo energijo, energijsko učinkovitost, raziskave, razvoj in inovacije ter socialno infrastrukturo, kot so socialna ali cenovno dostopna stanovanja. Komisija je za naslednji proračunski okvir od leta 2021 do leta 2027 predlagala podvojitev proračunskih sredstev za socialni sektor, vključno s socialnim podjetništvom, in financiranje samo trajnostnih infrastruktur. Skupina Evropske investicijske banke je že danes največji večstranski vir podnebnega financiranja na svetovni ravni, saj najmanj 25 % svojih naložb nameni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Komisija je na podlagi priporočil strokovne skupine na visoki ravni pripravila tudi časovni načrt za okrepitev vloge financiranja pri doseganju uspešnega gospodarstva, ki uresničuje okoljske in socialne cilje. Akcijski načrt za trajnostno financiranje 62 in zakonodajni predlogi, ki so sledili, bodo vlagateljem pomagali sprejemati informirane naložbene odločitve, ki bodo temeljile na jasnih merilih, kaj je trajnostna naložba. To bi moralo olajšati pospešitev in povečanje širših naložb v trajnostne projekte v EU in po svetu ter vlagatelje spodbuditi k opuščanju naložb, ki niso trajnostne.

Dodatno bi se bilo treba osredotočiti na povezovanje trajnostnih financ z realnim sektorjem, tako da bi večjemu povpraševanju s strani vlagateljev po trajnostnih proizvodih in storitvah sledila tudi ustrezno povečana ponudba. V zvezi s tem bo ključnega pomena učinkovito oblikovanje cen zunanjih učinkov. Poleg tega bi si bilo treba še bolj prizadevati za obveščanje evropskih državljanov o sistemu financiranja, da bi bili bolje seznanjeni s poslovno dejavnostjo, ki jo financirajo, in s tem, kako naj pokličejo na odgovornost upravitelje skladov v primeru, da se njihov denar ne upravlja trajnostno.

Za ohranitev finančne sposobnosti javnih organov za naložbe v prehod na trajnostni razvoj je treba sprejeti tudi ukrepe za dosego trajnostne davčne reforme na vseh ravneh. Okrepiti bi morali boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb. Potrebno je nadnacionalno sodelovanje za reševanje vprašanja davčnih oaz, ki ogrožajo davčno osnovo tako EU kot držav v razvoju.

Natančneje, davčni sistemi in oblikovanje cen na ravni EU bi morali biti zasnovani tako, da bi odražali dejanske stroške, obravnavali naše glavne družbene in okoljske izzive ter spodbudili spremembo vedenja v celotnem gospodarstvu. Trajnostna konkurenca je odvisna od cen, ki odražajo dejanske stroške proizvodnje in uporabe – internalizacija zunanjih učinkov 63 .

Regulatorji, poslovni vodje in civilna družba si morajo skupaj prizadevati za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ter spodbujati razvoj, s pomočjo katerega bodo trajnostni proizvodi in storitve postali cenovno najdostopnejši.

To bi moralo vključevati spremembe davčnih sistemov, tako da bi države članice znižale davke na delo in bolj obdavčile kapital, onesnaževanje, vire s prenizkimi cenami in druge zunanje okoljske učinke 64 . Uporabiti je treba načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“, da se prepreči in popravi degradacija okolja ter da se prepreči prenašanje bremena na davkoplačevalce. Trenutno so v EU davčni prihodki od dela še vedno osemkrat višji od prihodkov, ustvarjenih z okoljskimi davki, in skozi leta je le omejeno število držav članic EU zmanjšalo svoj delež davkov na delo, hkrati pa povečalo svoj delež okoljskih davkov.

Zagotoviti moramo tudi, da je prehod socialno pravičen, da so stroški prehoda pravično razdeljeni med davkoplačevalce in da vsak plača svoj pravični delež. Potrebna preusmeritev davkov in odprava kontraproduktivnih finančnih spodbud, kot so subvencije za fosilna goriva, imajo lahko regresivne posledice in bolj prizadenejo revne. Zato morajo oblikovalci politike aktivirati vse ustrezne vzvode in poleg na primer aktivnih ukrepov na trgu dela ter izobraževanja in usposabljanja zagotoviti, da gre prehod z roko v roki z ukrepi, s katerimi bi bili davčni sistemi in davčna mešanica bolj progresivni, ter upoštevati najbolj ranljive skupine 65 .

V procesu doseganja ciljev bo pomembno tudi usklajeno obdavčevanje negativnih socialnih in okoljskih zunanjih učinkov na enotni trg EU, da bo EU lahko prešla na bolj učinkovito in trajnostno gospodarstvo ter zagotovila enake konkurenčne pogoje za podjetja 66 . Danes je na primer pravni okvir EU za obdavčitev energije še vedno v nasprotju z okoljskimi cilji in cilji EU na področju podnebnih sprememb 67 , kar negativno vpliva na dogovorjene cilje politike. Potreben pogoj za spremembo bo odmik od glasovanja s soglasjem v Svetu, v skladu s sporočilom Komisije „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU 68 “.

Poleg tega je konkurenca pomemben del celotne kombinacije politik in prehoda na trajnostni razvoj. Politika varstva konkurence prispeva k „ekonomski demokraciji“ in enakosti. Omogoča namreč dostopne cene, kakovost in izbiro ter omejuje nezasluženo zakoreninjeno gospodarsko moč. Dokazi 69 kažejo, da je politika varstva konkurence sorazmerno bolj naklonjena revnejšim gospodinjstvom v primerjavi z bogatejšimi in vodi k učinkovitejši razporeditvi virov ter spodbuja inovacije, zlasti kar zadeva tehnološko mejo.

3.2.3Odgovorno poslovno ravnanje, družbena odgovornost podjetij in novi poslovni modeli 

Podjetja imajo bistveno vlogo pri prehodu na trajnostni razvoj. V zadnjih desetletjih je vse več podjetij, tako prostovoljno kot tudi na spodbudo javnih organov, okoljsko in družbeno odgovornost postavilo v središče svojih poslovnih ciljev. Vse več podjetij vidi cilje trajnostnega razvoja kot sestavni del njihove strategije za konkurenčnost in rast. Razumeli so, da lahko odgovorno poslovanje prinese bolj trajnostne dobičke in rast, nove tržne priložnosti in dolgoročne vrednosti za delničarje.

Zaradi vse večje kompleksnosti in globalizacije dobavnih verig je pomembno spodbujati uporabo visokih standardov trajnostnosti tudi v tretjih državah. Poslovne prakse, potrošnja in vzorci proizvodnje, po katerih se ravnajo podjetja in potrošniki v EU, ne bi smeli posredno prispevati h kršitvam človekovih pravic ali degradaciji okolja drugod po svetu.

V zadnjih dveh letih je EU okrepila pravice delničarjev 71 in vlagateljev 72 ter jim tako pomagala razumeti finančne in nefinančne vidike uspešnosti podjetij ter omogočila, da bolj uspešno bdijo nad odgovornostmi podjetja. EU je v svojo zakonodajo o javnih naročilih uvedla tudi nova okoljska in socialna merila, da bi podjetja spodbudila k razvoju družbeno odgovornih izdelkov in storitev. EU je sprejela uredbo o konfliktnih mineralih 73 , da bi zagotovila, da podjetja iz EU uvažajo nekatere minerale in kovine samo iz odgovornih virov, ki ne uporabljajo dobičkov za financiranje oboroženih spopadov. V tem kontekstu je pomemben tudi nedavno sprejet akcijski načrt za trajnostno financiranje, saj povezuje finančni sistem z bolj trajnostnimi projekti 74 .

Vendar še vedno obstaja veliko prostora za to, da se naredi več na vseh ravneh. Na ravni EU si je treba prizadevati, da se ugotovijo številni ustrezni ukrepi in konkretni načini za spodbujanje bolj trajnostnega poslovnega ravnanja, saj se tako dosežejo nadaljnji rezultati in okrepi konkurenčna prednost podjetij EU na tem področju. Razmisliti bomo morali o različnih oblikah dodatnih spodbud za podjetja, da v svoje dejavnosti vključijo cilje trajnostnega razvoja, vključno z izkoriščanjem potenciala nastajajočih tehnologij in krožnega gospodarstva. EU bo morala pri svojem notranjem in zunanjem delovanju še naprej spodbujati izvajanje mednarodno dogovorjenih smernic in načel o odgovornem poslovnem ravnanju, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah. To je pomembno tudi zaradi zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni.

V prihodnosti lahko sodelovalno gospodarstvo, v katerem lahko potrošniki neposredno poslujejo med seboj, pomembno prispeva k trajnostni rasti in nastanku bolj trajnostnih poslovnih modelov, kadar se jih spodbuja in razvija na odgovoren način. Vendar pa ta mozaik različnih regulativnih odzivov v EU ustvarja negotovost tako za tradicionalne nosilce dejavnosti kot tudi za nove ponudnike storitev in potrošnike ter ovira rast sodelovalnega gospodarstva v EU in novih inovativnih storitev, ki so z njim povezane.

Socialno podjetništvo, katerega cilj je reševanje težav, ki izvirajo iz skupnosti, ima prav tako lahko pomembno vlogo pri reševanju izzivov v zvezi s trajnostnostjo, hkrati pa spodbuja vključujočo rast in ustvarjanje delovnih mest na lokalni ravni, skupno blaginjo in socialno vključenost. Sedanja socialna podjetja so večinoma skoncentrirana v specifičnih nišah, zlasti na lokalnih ravneh, in se le stežka širijo drugam v EU. Financiranje ostaja pomembno vprašanje, zato EU namenja več sredstev socialnim podjetjem. Podobno kot pri sodelovalnem gospodarstvu so lahko ovira zapleteni ali manjkajoči regulativni okvir in omejitve na lokalni ravni. V Franciji na primer obstaja namenski pravni okvir, ki je bil vzpostavljen leta 2014 in ki je priznal posebnosti sektorja ter tem podjetjem dal nov zagon.

3.2.4Odprta trgovina, ki temelji na pravilih

Odprta trgovina, ki temelji na pravilih, je eno najboljših orodij za povečanje naše blaginje in blaginje naših partnerjev ter izboljšanje življenjskega standarda in trajnostnosti našega planeta in naše demokracije. Če želimo biti uspešni pri doseganju trajnostne Evrope v trajnostnem svetu, je pomembno, da se pri oblikovanju svetovnih standardov uporabijo naše večstranske institucije ter dvostranski in večstranski trgovinski sporazumi.

Protekcionistični trendi in pristop „najprej moja država“ lahko privedejo do konfliktov. Poleg tega predstavljajo velike ovire pri vzpostavljanju trajnostnega planeta, kar je običajno cilj, za dosego katerega je potrebno mednarodno sodelovanje. Zaradi številnih razlogov je v ključnem interesu EU, da odločno podpira in vzdržuje večstranski sistem.

V okviru prehoda na trajnostni razvoj moramo še bolj dejavno sodelovati s podobno mislečimi partnerji pri pogajanjih o progresivnih novih pravilih, ki upoštevajo agendo Združenih narodov do leta 2030. Ta priznava ključno vlogo večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih in v središču katerega je Svetovna trgovinska organizacija (STO), ki prispeva k ciljem trajnostnega razvoja. Zato so stalna konstruktivna prizadevanja EU za posodobitev STO bistvenega pomena.

Kadar trenutne velesile ne upoštevajo mednarodnih trgovinskih sporazumov, se pojavijo priložnosti za EU. Unija, ki ima najrazvitejši notranji trg na svetu in skoraj pol milijarde potrošnikov, lahko vskoči na mestih, kjer se drugi umaknejo, kar je tudi storila. Poleg tega to prinaša novo in bolj trajnostno podlago za trgovino. Vsi novi trgovinski in naložbeni sporazumi EU zdaj vključujejo poglavje o trajnostnem razvoju, ki podpira in spodbuja socialne in okoljske standarde. Sporazum o gospodarskem partnerstvu, podpisan z Japonsko julija 2018, je prvi sporazum, ki nadgrajuje zaveze iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Septembra 2018 sta se EU in Kanada dogovorili za sodelovanje na področju trgovine in podnebnih sprememb v okviru Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA). EU se pri posodobitvi pridružitvenega sporazuma s Čilom pogaja o določbah o enakosti spolov.

Komisija je predlagala 15 točk za izboljšanje izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih EU 76 . Poudarek je na tesnejšem sodelovanju z različnimi akterji, učinkovitejšem izvrševanju, vključno z odločnejšo uporabo poglavij o trajnostnosti v obstoječem mehanizmu za reševanje sporov, ter izboljšanem komuniciranju in preglednosti.

Kot del prizadevanj za podporo državam v razvoju EU dodeljuje enostranske trgovinske preferenciale v okviru splošne sheme preferencialov. Ti preferenciali so odvisni od tega, ali države upravičenke spoštujejo temeljne mednarodne konvencije in sporazume o človekovih pravicah in pravicah delavcev, varstvu okolja in dobrem upravljanju, s čimer se države v razvoju spodbuja k oblikovanju svojih modelov za gospodarsko rast na trajnostni podlagi. V primeru resnih in sistematičnih kršitev načel iz teh konvencij lahko Komisija te preferenciale začasno umakne.

3.2.5Upravljanje in zagotavljanje skladnosti politik na vseh ravneh 

Za resnično spremembo v smeri trajnostnosti v korist vseh Evropejcev z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja je potreben celovit pristop. EU, njene države članice in njeni partnerji morajo upoštevati medsebojno povezanost različnih izzivov in priložnosti v zvezi s trajnostnostjo ter podpirati skladnost med različnimi področji politike, sektorji in ravnmi odločanja.

Spoštovanje pravne države, demokracije in temeljnih pravic je del naše identitete. To so načela in vrednote, o katerih se ni mogoče pogajati, kot je določeno v pogodbah EU, in tvorijo temelje, na katerih gradimo. Prav tako so uveljavljeni kot sestavni del agende Združenih narodov do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja. Enako velja za načela miru, pravičnosti in stabilnih institucij, ki jih je EU vedno odločno zagovarjala. Ta načela in skupne vrednote se ne izvajajo kar sami od sebe, zato jih morajo EU, njene države članice ter pravzaprav vsi Evropejci spoštovati, ohranjati in krepiti. Prispevek socialnih partnerjev je pomemben. To partnerstvo je treba vzdrževati in krepiti, da se zagotovita učinkovito upravljanje in ustrezna skladnost politik.

Poleg teh temeljnih načel je bistvena tudi skladnost politik na vseh področjih, ki temelji na načrtovanju, z dokazi podprtih politikah, vključenosti, učinkovitosti, spoštovanju subsidiarnosti in sorazmernosti ter merjenju in spremljanju. Boljše pravno urejanje in boljše upravljanje na vseh ravneh sta pri tem prav tako bistvenega pomena. Potrebne so temeljite ocene učinka za vse možnosti politike, kompromise med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji politike pa je treba čim bolj zmanjšati in ublažiti. Povezane pomanjkljivosti v izvajanju, ki ogrožajo trajnostno skladnost politik, je prav tako treba obravnavati, in sicer na učinkovit in strukturiran način.

Cilji trajnostnega razvoja so v svoji zasnovi neločljivo povezani, večina pa jih zajema več področij politike. Zato je poleg boljšega sodelovanja med upravami potrebna tudi izboljšana skladnost med različnimi področji politik. Področja hrane, energetike in upravljanja z vodnimi viri so močno povezana. Enako velja na primer za promet, kakovost zraka in zdravje. Tako imenovani pristop povezanosti zahteva večsektorske projekte na vseh ravneh, ki bodo obravnavali medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja. Evropska komisija se je tega pristopa držala s tem, da je sprejela notranjo delovno metodo, ki briše meje med komisarji in vsemi zaposlenimi Komisije.

Usklajenost politik se ne uporablja samo na notranji ravni, temveč velja tudi za vpliv notranjih politik na zunanje zadeve in obratno. Zagotoviti moramo, da ne izvažamo svojega ekološkega odtisa ali ustvarjamo revščine, neenakosti in nestabilnosti v drugih delih sveta. Kot Evropejci se jasno zavedamo, da bodo negativni učinki drugje imeli negativen vpliv tudi na naše gospodarstvo in družbo, na primer s povečanjem težav, ki so vzrok migracij. EU je zavezana k skladnosti politik za razvoj, kar zagotavlja, da se učinek notranjih politik EU na države v razvoju sistematično upošteva. V nadaljnje ukrepanje Komisije po agendi Združenih narodov do leta 2030 je bilo vključeno ustrezno spremljanje 77 .

Uspešne politike morajo določiti jasne in merljive cilje, da se omogoči spremljanje napredka, ter omogočiti javno dostopnost rezultatov. Kot naslednji korak na ravni EU bi lahko oblikovali sporazum o takih ciljih ter vzpostavili sistem spremljanja. Evropski svet je pozdravil namero Komisije, da objavi ta dokument za razpravo in tako v letu 2019 utre pot celoviti izvedbeni strategiji agende Združenih narodov do leta 2030, kar bi lahko vključevalo to nalogo.

Izvajanje ciljev trajnostnega razvoja zahteva tudi učinkovito sodelovanje na ravni EU, kot tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Priporočila iz Sporočila Komisije „Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti: krepitev njune vloge pri oblikovanju politik EU“, ki so upoštevala poročilo projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, določajo časovni načrt za dosego tega cilja 78 . Komisija in drugi organi EU bi lahko zlasti olajšali izmenjavo najboljših praks med mesti in regijami ter določili parametre za čezmejni teritorialni pristop k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

Seveda morajo biti v razprave in izvedbene ukrepe vključeni tudi civilna družba, zasebni sektor in akademski svet. Večdeležniška platforma na visoki ravni o ciljih trajnostnega razvoja, ki jo je leta 2017 vzpostavila Evropska komisija 79 , se je izkazala za pozitivno pri združevanju zamisli z različnih področij. Prispevek te platforme je bil za delo Komisije neprecenljiv in je priložen temu dokumentu za razpravo. Strokovna skupina na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti je še en svetel zgled medsektorskega sodelovanja, ki je bilo ključno za pripravo akcijskega načrta Komisije za trajnostno financiranje.

Za zapletene izzive s široko paleto konkurenčnih interesov bi se lahko nadalje spodbujala partnerstva med več zainteresiranimi stranmi, da bi se obravnavala medsebojna odvisnost med različnimi cilji trajnostnega razvoja.

Na drugi strani pa pristop upravljanja na več ravneh zahteva, da so prizadevanja EU jasno izražena na ravni svetovnega upravljanja. Pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja se moramo spopasti s številnimi izzivi, ki ne poznajo meja. Zato je v tesnem sodelovanju s partnerji EU z vsega sveta na vseh ravneh potrebna pot, ki je bolj „usmerjena navzven“. Politični forum na visoki ravni ima pri Združenih narodih ključno vlogo, zlasti pri spremljanju napredka. EU kot odločen zagovornik multilateralizma lahko prevzame vodilno vlogo pri zagotavljanju ustreznega poročanja o napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in vztraja pri strogem izvajanju in spremljanju s strani vseh partnerjev.

4EU kot vodilna sila na svetu na področju trajnostnega razvoja

EU in Združeni narodi sta naravna partnerja v prizadevanjih za varnejši in boljši svet za vse. Ne potrebujemo še več zidov, temveč splošna pravila, ki jih spoštujejo vsi. EU meni, da je sistem, ki temelji na pravilih, najboljši porok za trajnostnost našega gospodarstva in družbe. Samo večstranska diplomacija lahko vodi do rešitev za mednarodne izzive. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije priznava pomembnost ciljev trajnostnega razvoja kot medsektorske prednostne naloge, EU in države članice pa morajo v odnosih s preostalim svetom delovati usklajeno.

Ponovni izbruh nasilnih konfliktov po svetu, zlasti v zadnjih petih letih, nas je znova opomnil, da sta mir in varnost v EU odvisna tudi od sposobnosti EU, da prispeva k vzpostavitvi in ohranjanju miru drugod po svetu. Izkušnje EU pri vzpostavljanju miru doma ji dajejo mehko moč in verodostojnost v vlogi globalnega akterja za trajnostni mir in blaginjo.

EU mora tudi nadaljevati izmenjavo trajnostnih rešitev za svetovne probleme, saj bodo imele naše politike le omejen vpliv na planet, če bodo drugi uresničevali nasprotne politike. Če bo EU pomagala drugim slediti njenemu ukrepanju in jih pri tem spodbujala, si bo lahko prizadevala za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev, tako da bodo lahko vsi konkurirali pod enakimi pogoji. Poleg tega izmenjava rešitev EU v tujini prinaša nova delovna mesta in večjo trajnostno rast, ne le v partnerskih državah, temveč tudi znotraj EU.

Da bi bili kar najuspešnejši v okolju prijaznem in vključujočem gospodarskem prehodu, moramo na svojo stran pridobiti tudi svoje svetovne partnerje in jih prepričati, da je svetovni model trajnostnega razvoja, ki temelji na naših temeljnih vrednotah in načelih, najboljši način za doseganje skupne blaginje in trajnostnega sveta. Notranja prizadevanja EU glede ciljev trajnostnega razvoja in njeno zunanje delovanje sta zato dve plati iste medalje. V interesu EU je, da s svojim zunanjim delovanjem prevzame vodilno vlogo pri izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 tudi na svetovni ravni.

EU in njene države članice so med največjimi svetovnimi donatorkami razvojne in humanitarne pomoči. Celotna EU se je zavezala, da bo povečala svoj prispevek za uradno razvojno pomoč na vsaj 0,7 % bruto nacionalnega dohodka EU na leto. Razvojno sodelovanje EU je v sodelovanju s 150 partnerskimi državami po vsem svetu sredstvo, ki omogoča izhod ljudi iz revščine ter zagotavlja dostojanstvo in enakost, obenem pa tudi prispeva k oblikovanju miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb. Zaradi dolgotrajne narave kriz si mora EU še naprej usklajeno prizadevati, da hkrati obravnava humanitarne potrebe in se bori proti temeljnim vzrokom revščine, razseljevanja, ranljivosti in nestabilnosti.

Novo Evropsko soglasje o razvoju izrecno usmerja ukrepe EU v izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, njegov glavni cilj pa je izkoreninjenje revščine. Ena od njegovih ključnih prednosti je, da gre za skupno zavezo EU in vseh njenih držav članic za boljše sodelovanje, tudi na podlagi pogostejšega skupnega načrtovanja in učinkovitejšega usklajevanja na terenu. Ta nova usmeritev naj bi se dodatno izboljšala s prihodnjim instrumentom EU za zunanje financiranje, ki bo izrecno namenjen podpori izvajanja ciljev trajnostnega razvoja.

S partnerskimi državami bomo še naprej dejavno sodelovali prek dialogov o politikah, osnovanih na ciljih trajnostnega razvoja, ob zagotavljanju finančne pomoči in razvojnega sodelovanja. Novo partnerstvo EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ki bo nasledilo sedanji Sporazum iz Cotonouja, bi moralo prispevati k večji blaginji z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja. Pri nadaljnjih prizadevanjih bi morala biti trdno partnerstvo in enakopravno sodelovanje z Afriko posebej pomembna za EU in njene države članice. EU pripisuje veliko pomembnost afriški celini, ki je v gospodarskem in političnem smislu uspešna ter ima večje priložnosti za rast, zaposlovanje na lokalni ravni, nove poslovne modele in vzajemno koristne trgovinske odnose z Evropo. Obenem lahko sodelovanje EU z naprednejšimi državami v razvoju v številnih sektorjih pomembno vpliva na svetovni trajnostni razvoj.

Pridobitev polnega sodelovanja zasebnega sektorja in spodbujanje trajnostnih naložb tudi zunaj meja EU ostajata prednostna naloga. Evropski načrt za zunanje naložbe je ustvaril nov standard pri uporabi javnih sredstev za spodbujanje zasebnih naložb v trajnostni razvoj v partnerskih državah, in sicer najprej v Afriki in državah evropskega sosedstva 80 . Novo zavezništvo Afrike in Evrope za trajnostne naložbe in delovna mesta, uvedeno septembra 2018, ponuja veliko možnosti za pridobitev trajnostnih naložb in ustvarjanje do desetih milijonov delovnih mest v Afriki zgolj v naslednjih petih letih.

Ker se zlasti države v razvoju spopadajo s težavami pri dostopu do ustreznega financiranja svojih potreb na področju trajnostne infrastrukture in energijske učinkovitosti, bi lahko globalna razsežnost finančnih trgov ponujala veliko možnosti za podporo vsem državam pri njihovem prehodu s premostitvijo lokalnih potreb s svetovnimi viri financiranja. Z uskladitvijo trajnostnih finančnih spodbud in orodij v vseh jurisdikcijah bi zagotovili združljive trge za čezmejne trajnostne finančne naložbe, dosegli ekonomijo obsega in preprečili razdrobljenost. To bi prineslo nove velike naložbene priložnosti za podjetja in finančni sektor po vsem svetu.

EU želi biti vodilna pri usklajevanju mednarodnih prizadevanj za vzpostavitev finančnega sistema, ki podpira trajnostno rast po vsem svetu. Da bi okrepili sodelovanje in izkoristili sinergije, bi bilo primerno vzpostaviti mednarodno mrežo jurisdikcij tako razvitih držav kot držav v razvoju, ki so zavezane spodbujanju trajnostnega financiranja. Skladna mednarodna strategija in struktura, ki bi spodbujali prizadevanja institucij, kot so Skupina svetovne banke, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Evropska investicijska banka ter Evropska banka za obnovo in razvoj, bi prispevali k povečanju trajnostnega financiranja in spodbujanju mednarodnih vlagateljev k trajnostnim naložbam po vsem svetu. Nove finančne tehnologije in inovativne rešitve financiranja ponujajo dodatne dobre priložnosti za povezovanje svetovnih vlagateljev s trajnostnimi projekti.

Podnebne spremembe in propadanje okolja vse bolj ogrožajo mir in varnost v svetu in bodo brez odločnega ukrepanja postali še večji vir svetovnega tveganja, vključno s prisilnim razseljevanjem in migracijami. EU mora prevzeti vodilno vlogo, tudi pri doslednem izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in pri mednarodnih prizadevanjih za razogljičenje prometnega sektorja. EU bi poleg tega lahko začela pogajanja za zavezujoče globalne sporazume na področju krožnega gospodarstva, rabe virov in biotske raznovrstnosti.

EU bi kot pionirska sila pri okolju prijaznem in vključujočem gospodarskem prehodu skupaj z odločnimi prizadevanji za mednarodna pravila lahko določala standarde za preostali svet in pridobila veliko konkurenčno prednost na svetovnem trgu.

5Scenariji za prihodnost

EU se je v celoti zavezala izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in uresničevanju njenih ciljev. Čas je, da se ob prihajajočem novem petletnim ciklu politik dogovorimo o tem, kako lahko uresničimo svojo skupno zavezo. Institucije EU se morajo odločiti, katere strukture, orodja in politike bodo uporabile za izvajanje in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ter pomagati partnerjem EU in jih usmerjati. Za dosego tega cilja obstajajo različne zamisli, vsaka institucija – Parlament, Svet in Komisija – pa ima lastne odgovornosti v skladu s Pogodbama in mednarodnimi obveznostmi EU.

Evropski svet je oktobra 2018 pozdravil namero Komisije, da objavi razmislek in tako utre pot celoviti izvedbeni strategiji v letu 2019.

V tem razmisleku so predlagani trije različni scenariji v skladu s smernicami Evropskega sveta za vodenje razprave o tem, kako bi lahko najbolje dosegli izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in kakšna bi bila najučinkovitejša razdelitev vlog. Ta razmislek naj bi bil podlaga za razpravo med državljani, zainteresiranimi stranmi, vladami in institucijami v prihodnjih mesecih, s katero bi spodbudili pripravo strateške agende EU za obdobje 2019–2024 in določitev prednostnih nalog naslednjega predsednika Evropske komisije.

Vsi trije scenariji temeljijo na skupni predpostavki, da države članice EU, podjetja in civilna družba na splošno priznavajo, da je potrebna večja zavezanost, da bi EU in svet lahko zagotovila trajnostno prihodnost ter do leta 2030 in naprej dosegla cilje trajnostnega razvoja v korist sodobnega gospodarstva, čistega okolja in blaginje naših državljanov, hkrati pa zagotovila planet, primeren za življenje.

Obstaja tudi konsenz, da je za ukrepe trajnostnega razvoja sicer potrebno delovanje na evropski ravni, a smo lahko resnično uspešni le z globalnim pristopom. Da bi bila EU še naprej uspešna, je treba poleg tega podpreti večje dele sveta v razvoju, da bi se lahko gospodarsko in socialno približali EU. Podobno tudi podpora gospodarskemu napredku držav v razvoju pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja prispeva k širokemu naboru strateških interesov EU, kot je zmanjšanje nedovoljenih migracij. Cilji trajnostnega razvoja, kot jih je podpisalo 193 držav, ponujajo najboljši in najmodernejši svetovni in celovit okvir, na katerem lahko temelji naše delo.

Zdaj poteka evropska razprava o tem, kaj storiti in kako to storiti. Navedeni trije scenariji opredeljujejo različne odzive, vendar se oddaljujejo od predstave, da ima EU zaradi velikih konkurenčnih prednosti pionirsko vodilno vlogo v svetu. Scenariji niso niti omejevalni niti predpisujoči. Njihov namen je ponuditi različne zamisli ter spodbuditi razpravo in razmišljanje. Končni rezultat bi bil najverjetneje kombinacija elementov iz vsakega scenarija.

1. scenarij: splošna strategija EU za cilje trajnostnega razvoja, ki bi usmerjala ukrepe EU in njenih držav članic

Eden od načinov za odziv na izzive, s katerimi se spopadamo, je, da se na najvišji politični ravni EU potrdijo cilji trajnostnega razvoja, dogovorjeni na svetovni ravni, kot splošni strateški cilji politike EU in njenih držav članic. Tak pristop bi bil v skladu s priporočilom večdeležniške platforme na visoki ravni o ciljih trajnostnega razvoja.

V skladu s tem scenarijem bi bili agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja naš kompas in zemljevid ter bi določali strateški okvir za EU in njene države članice.

Tako bi se izvajali in učinkovito usklajevali strateški ukrepi EU in držav članic ter tudi regionalnih in lokalnih organov. Ob tesnem sodelovanju vseh zainteresiranih strani bi se spodbujal skupni pristop na vseh ravneh upravljanja. To bi vključevalo močan element v odnosih EU s tretjimi državami za spodbujanje mednarodnega ukrepanja na področju trajnostnosti.

Poleg tega bi pomenilo vzpostavitev „evropskega postopka za usklajevanje politike ciljev trajnostnega razvoja“ za redno ocenjevanje in spremljanje napredka pri izvajanju ob upoštevanju medsektorske narave in medsebojne povezanosti ciljev trajnostnega razvoja, vključno z notranjim upravljanjem Evropske komisije.

Prednosti in slabosti

+Oblikovanje močne skupne pozitivne vizije za trajnostno prihodnost Evrope po vsej EU. +Krepitev politične odgovornosti in boljše usklajevanje na vseh ravneh upravljanja v EU ter, glede na čezmejno naravo opredeljenih izzivov EU, boljše možnosti za uresničitev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 ter okolju prijazne in vključujoče rasti v EU. +Zagotavljanje močnega signala na mednarodni ravni, da je EU v celoti zavezana izpolnjevanju svojih mednarodnih obveznosti, agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, tako pri svojem notranjem kot zunanjem delovanju. +Jasna in pregledna komunikacija in sodelovanje z zainteresiranimi stranmi. -Tveganje, da pristop ni dovolj prilagojen posebnostim in izzivom posameznih držav članic, saj v strateškem okviru ni mogoče upoštevati vseh razlik. -Glede na to, da je težko doseči dogovor o vseevropskih ciljih na vseh različnih področjih ciljev trajnostnega razvoja, obstaja tveganje, da se veliko časa nameni razvoju strategije, namesto doseganju napredka na konkretnih področjih politike na vseh ravneh, s čimer bi dosegli spremembe na bolje.

2. scenarij: nadaljnje vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse zadevne politike EU s strani Komisije, ne pa tudi izvrševanje ukrepov držav članic

V skladu s tem scenarijem bodo cilji trajnostnega razvoja še naprej podlaga za oblikovanje politik EU in bodo usmerjali razvoj strategije EU za rast po letu 2020, medtem ko držav članic EU ne bodo zavezovali k skupnemu uresničevanju zavez glede ciljev trajnostnega razvoja v EU.

V Komisiji bi to lahko pomenilo, da ima član kolegija široko odgovornost za „trajnostnost“. Ta komisar bi lahko še naprej sodeloval z drugimi komisarji v namenski projektni skupini, v kateri bi sodelovali vsi komisarji. Da bi zagotovili skladnost politik, bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje z drugimi projektnimi skupinami komisarjev.

Komisija bi v okviru agende za boljše pravno urejanje še naprej izvajala vključujoč in na dokazih temelječ postopek odločanja. Skupaj z večjim vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja v evropski semester v skladu s strategijo EU za rast po letu 2020 je usklajenost politik EU okrepljena in zagotovljeno je, da se EU približuje doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Ta pristop pa bi državam članicam ter regionalnim in lokalnim organom omogočil več svobode glede tega, ali in kako želijo prilagoditi svoje delo tako, da dosledno uresničujejo cilje trajnostnega razvoja.

Kaj bi to lahko pomenilo v praksi

üUporaba ciljev trajnostnega razvoja za usmerjanje razvoja strategije EU za rast po letu 2020, s poudarkom na področjih z največjo dodano vrednostjo EU, kot so krožno gospodarstvo, raziskave in inovacije, zaposlovanje in socialno vključevanje, podnebje in energija, živilski sistemi, kmetovanje in raba zemljišč ter kohezijska politika. üVključevanje ciljev trajnostnega razvoja v politike in ukrepe EU v okviru agende za boljše pravno urejanje, prilagojeno tako, da ustreza posebnemu okviru EU z deljenimi pristojnostmi držav članic. üUporaba večletnega finančnega okvira za zagotovitev dela potrebnih dodatnih finančnih sredstev za uresničevanje pristopa vključevanja trajnostnosti. Države članice se zavežejo, da bodo storile enako. üCilji trajnostnega razvoja in ustrezni cilji EU so vključeni v proces evropskega semestra, kjer je to pomembno za strategijo za rast po letu 2020. üČe in ko se bodo sporazumi EU o prosti trgovini posodobili in bodo sklenjeni prihodnji trgovinski sporazumi, bodo poglavja o trgovini in trajnostnosti po potrebi okrepljena in se bodo učinkovito izvrševala. üEU spremlja izvajanje ciljev trajnostnega razvoja z Eurostatovo analizo napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki se bo še naprej razvijala. Države članice pripravijo letna nacionalna poročila o spremljanju. üDržave članice ohranijo ključno odgovornost za poročanje o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja z dopolnilnim poročanjem Komisije o napredku pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na mednarodni ravni političnemu forumu Združenih narodov na visoki ravni o trajnostnem razvoju.

Prednosti in slabosti

+Ker so najpomembnejša področja, na katerih lahko EU doseže cilje trajnostnega razvoja, na splošno jasna, se lahko EU osredotoči na določanje strateških prednostnih nalog in doseganje konkretnih rezultatov na področjih z največjo dodano vrednostjo EU. +Sprejemanje odločitev na ravni EU je hitrejše, pogajanja o strateških prednostnih nalogah pa so bolj sporazumna. +EU ostaja globalni zagovornik agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja. -Težje bi bilo zagotoviti usklajenost politik za trajnostni razvoj med politikami EU ter med politikami EU in nacionalnimi politikami. -Tveganje, da EU in njene države članice kot celota ne bodo mogle izpolniti svojih zavez glede trajnostnosti in da ne bo mogoče izvrševati ukrepov držav članic. -Ukrepi posameznih držav članic na nekaterih ključnih področjih, namesto okrepljenega usklajenega ukrepanja na ravni EU, bi lahko vplivali na enotni trg in globalno konkurenčnost. -Tveganje, da bi se pojavila vrzel med politično zavezanostjo EU ciljem trajnostnega razvoja in njenim dejanskim učinkom.

3. scenarij: večji poudarek na zunanjem delovanju ob utrjevanju sedanjih trajnostnih ciljev na ravni EU

V okviru ciljev trajnostnega razvoja bi bilo treba dati prednost zunanjemu delovanju. Ker ima EU že zdaj vodilno vlogo pri številnih vidikih, povezanih s cilji trajnostnega razvoja, bi lahko dali večji poudarek pomoči preostalemu svetu pri zmanjševanju zaostanka in si hkrati prizadevali za izboljšave na ravni EU.

Naše socialno tržno gospodarstvo je postalo blagovna znamka EU in gospodarstvom držav članic EU omogoča ustvarjanje bogastva in široke blaginje zaradi močnih sistemov socialnega varstva. Okoljski standardi EU so že med najvišjimi na svetu in naša podjetja so v primerjavi s svetovnimi konkurenti korak pred drugimi. EU velja tudi za trdnjavo svobode in demokracije s stabilnimi institucijami, ki temeljijo na vladavini prava in dinamični civilni družbi. EU bi se zato lahko odločila, da bo z večstranskimi pogajanji in trgovinskimi sporazumi odločneje spodbujala svoje sedanje okoljske in socialne standarde ter standarde upravljanja.

EU bi lahko tudi dodatno okrepila svoje sodelovanje s ključnimi mednarodnimi organizacijami in forumi, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela, Svetovna trgovinska organizacija in skupina G20, pa tudi z nadzornimi organi večstranskih okoljskih sporazumov, da bi dosegli napredek na področju zunanjepolitične agende EU, ki temelji na vrednotah.

EU bi še naprej dajala prednost podpori multilaterizmu, v središču katerega so Združeni narodi, ter preglednim in zanesljivim mednarodnim odnosom.

Kaj bi to lahko pomenilo v praksi

üNadaljuje se vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v zunanje politike EU, pri čemer se upoštevajo različne potrebe in interesi partnerjev, notranje prilagoditve pa so bolj omejene. üEU zagotavlja redno podrobno poročanje in spremljanje napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja pri zunanjem delovanju EU na mednarodni ravni v okviru Združenih narodov. üČe in ko se bodo sporazumi EU o prosti trgovini posodobili in bodo sklenjeni prihodnji trgovinski sporazumi, bodo poglavja o trgovini in trajnostnosti po potrebi okrepljena in se bodo učinkovito izvrševala. üOkrepljeno je izvajanje globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU ter novega Evropskega soglasja o razvoju. üOkrepljena evropska obrambna, vesoljska, varnostna in migracijska politika se spodbujajo kot politike, ki omogočajo okrepljeno zunanjepolitično agendo za trajnostni razvoj. üOkrepijo se nove oblike trajnostnega financiranja in razvoja, kot je načrt za zunanje naložbe.

Prednosti in slabosti

+EU namenja svoja sredstva predvsem državam ali regijam, ki jih najbolj potrebujejo, obenem pa si z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja prizadeva za prilagajanje politik EU brez posebnega strateškega okvira. +Zunanje delovanje EU je skladno z njenimi cilji spodbujanja trajnostnosti, demokracije, človekovih pravic, vladavine prava in temeljnih svoboščin v svetu. -Tveganje, da bi se s tem pristopom zmanjšala politična verodostojnost EU in njena vodilna vloga pri uresničevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja doma in po svetu, in to v času, ko je multilateralizem pod pritiskom. Ena od ključnih značilnosti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je EU dejavno spodbujala EU, je njena univerzalnost. -EU zamudi priložnost za oblikovanje pozitivne vizije za prihodnost Evrope, ki je osnovana na trajnostnosti. -EU ne izkoristi prednosti pionirske sile na področju trajnostnosti za določitev standardov, ki bi jim sledil ves svet, in tvega, da koristi trajnostne rasti požanjejo konkurenti na svetovnem trgu. -Konsolidacija sedanjega pristopa EU k politiki na področju ciljev trajnostnega razvoja prinaša tveganje, da spreminjajoča se pričakovanja in želje državljanov ne bodo izpolnjena.

(1)

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun na vrhu za sprejetje razvojne agende za obdobje po letu 2015, New York, 25. septembra 2015, na voljo na:  https://www.un.org/press/en/2015/sgsm17111.doc.htm .

(2)

 UL C 202, 7.6.2016.

(3)

My Region, My Europe, Our Future: Seventh report on economic, social and territorial cohesion (Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost: sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji), 2017.

Na voljo na: https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/official/reports/cohesion7/7cr.pdf . 

(4)

 World Happiness Report 2018 (Svetovno poročilo o sreči 2018), John F. Helliwell, Richard Layard in Jeffrey D. Sachs.

(5)

Eurostat, kazalniki kakovosti življenja, na voljo na:  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Quality_of_life_indicators .

(6)

Evropski mladinski forum, indeks napredka mladih 2017, na voljo na: https://www.youthforum.org/youth-progress-index .  

(7)

Priloga 3 k dokumentu za razpravo poudarja glavne pobude Junckerjeve Komisije, ki prispevajo k Agendi Združenih narodov 2030 in Pariškemu sporazumu.

(8)

COM(2018) 773 final.

(9)

COM(2010) 2020 final.

(10)

EUCO 13/18 – zasedanje Evropskega sveta (18. oktober 2018), Sklepi, III.12.

(11)

COM(2016) 739 final.

(12)

Letni pregled rasti za leto 2018, COM(2017) 690 final.

(13)

 Evropska gospodarska napoved iz jeseni 2018, objavljena 8. novembra 2018. Na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/ip089_en_0.pdf . 

(14)

Global Footprint Network, na voljo na: https://www.footprintnetwork.org/our-work/ecological-footprint/ .

(15)

Evropska komisija, Kazalnik za surovine za leto 2018.

(16)

WWF. 2018. Living Planet Report – 2018: Aiming Higher (Poročilo o živem planetu – 2018: višji cilji). Groosten, M. in Almond, R.E.A. (Eds). WWF, Gland, Švica.

(17)

Evropska agencija za okolje (2017), „Food in a green light. A systems approach to sustainable food“ (Zeleni pogled na hrano – Sistemski pristop k trajnostnim živilom).

(18)

SWD(2016) 319 final.

(19)

 COM(2019) 1, str. 10.

(20)

Poglobljena analiza v podporo Sporočilu Komisije COM(2018) 773, oddelek 5.6.2.3.

(21)

Dante Disparte, „If You Think Fighting Climate Change Will Be Expensive, Calculate the Cost of Letting It Happen“ (Če mislite, da so stroški boja proti podnebnim spremembam visoki, izračunajte, koliko nas bodo stale), 12. junij 2017, Harvard Business Review na spletu, na voljo na: https://hbr.org/2017/06/if-you-think-fighting-climate-change-will-be-expensive-calculate-the-cost-of-letting-it-happen .

(22)

Eurostat, Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU), izdaja za leto 2018.

(23)

  https://ec.europa.eu/food/safety/food_waste_en .  

(24)

Eurostat, Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU), izdaja za leto 2018.

(25)

Eurostat, Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU), izdaja za leto 2018.

(26)

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), 2016, Antimicrobial resistance and our food systems: challenges and solutions (Odpornost na antimikrobike in naši prehranski sistemi: izzivi in rešitve)  http://www.fao.org/3/a-i6106e.pdf  

(27)

Evropski inštitut za enakost spolov (2017), indeks enakosti spolov 2017 – Measuring gender equality in the European Union 2005–2015 (Merjenje enakosti spolov v EU v obdobju 2005–2015), sporočilo za javnost z dne 11. oktobra 2017, na voljo na: https://eige.europa.eu/news-and-events/news/gender-equality-index-2017-progress-snails-pace .

(28)

Evropska komisija, 2018 Report on equality between women and men in the EU (Poročilo o enakosti žensk in moških v EU za leto 2018).

(29)

OECD (2015), In It Together: Why Less Inequality Benefits All (Skupaj: zakaj zmanjšanje neenakosti koristi vsem), OECD Publishing, Pariz.

(30)

Mednarodna organizacija za migracije, „Migration, Environment and Climate Change: Assessing the Evidence“ (Migracije, okolje in podnebne spremembe: ocena dokazov), 2009.

(31)

 Sedmi okoljski akcijski program. Na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013D1386 .

(32)

Eurostat, Environmental economy – statistics on employment and growth (Okoljsko gospodarstvo – statistični podatki o zaposlovanju in rasti). Na voljo na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/pdfscache/10420.pdf . Okoljsko gospodarstvo zajema dve široki skupini dejavnosti in/ali proizvodov: „varstvo okolja“: vse dejavnosti, povezane s preprečevanjem, zmanjševanjem in odpravljanjem onesnaževanja ter kakršnega koli drugega propadanja okolja; „upravljanje virov“: ohranjanje in vzdrževanje zalog naravnih virov ter zaščita pred izčrpavanjem.

(33)

S. Fankhauser, A. Bowen et al. „Who will win the green race? In search of environmental competitiveness and innovation“ (Kdo bo zmagovalec zelene dirke? V iskanju okoljske konkurenčnosti in inovacij), 2013.

(34)

Komisija za podjetništvo in trajnostni razvoj, „Better Business Better World, The report of the Business & Sustainable Development Commission“ (Boljše podjetništvo, boljši svet, poročilo Komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj), januar 2017 (str. 12).

(35)

Pregled izvajanja okoljske politike EU 2017.

(36)

Med drugim: Medvladni panel za podnebne spremembe „Global warming of 1.5 °C“ (Globalno segrevanje za 1,5 °C): Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanih globalnih usmeritvah glede emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, 2018; Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lasreča, G., Fuller, G. (2018): SDG Index and dashboards report 2018 (poročilo o indeksu in prikazih ciljev trajnostnega razvoja za leto 2018). New York: Bertelsmann Stiftung and Sustainable Development Solutions Network (SDSN); Europe moving towards a sustainable future, Contribution of the Multi-Stakeholder Platform on the implementation of the Sustainable Goals in the EU Reflection Paper (Evropa napreduje v smeri trajnostne prihodnosti; prispevek večdeležniške platforme o izvajanju trajnostnih ciljev dokumentu EU za razpravo), oktober 2018.

(37)

Eurostat, Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU), izdaja za leto 2018.

(38)

 „Growth within: A circular economy vision for a competitive Europe“ (Notranja rast: vizija krožnega gospodarstva za konkurenčno Evropo), Ellen MacArthur Foundation in McKinsey Center for Business and Environment, 2015.

(39)

Towards a circular economy – Waste management in the EU (Na poti h krožnemu gospodarstvu – ravnanje z odpadki v EU), 2017, služba Evropskega parlamenta za raziskave.

(40)

SITRA, The circular economy – a powerful force for climate mitigation (Krožno gospodarstvo – močna sila za blažitev podnebnih sprememb), 2018. Na voljo na: https://www.sitra.fi/en/publications/circular-economy-powerful-force-climate-mitigation/ .  

(41)

 COM(2018) 28 final.

(42)

 COM(2018) 340 final.

(43)

Komisija za podjetništvo in trajnostni razvoj, „Better Business Better World, The report of the Business & Sustainable Development Commission“ (Boljše podjetništvo, boljši svet, poročilo Komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj), januar 2017.

(44)

Komisija za podjetništvo in trajnostni razvoj, „Better Business Better World, The report of the Business & Sustainable Development Commission“ (Boljše podjetništvo, boljši svet, poročilo Komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj), januar 2017.

(45)

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Green jobs (Zelena delovna mesta), na voljo na: http://www.fao.org/rural-employment/work-areas/green-jobs/en/ .

(46)

Eurostat, Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v kontekstu EU), izdaja za leto 2018.

(47)

Evropska komisija, Bilten o politikah na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi, MAP 2018–1, “Agri-food trade in 2017: another record year for EU agri-food trade“ (Trgovina z agroživilskimi proizvodi v letu 2017: novo rekordno leto za trgovino EU z agroživilskimi proizvodi).

(48)

Na voljo na: https://ec.europa.eu/commission/publications/natural-resources-and-environment_sl . 

(49)

 Na voljo na:  https://ec.europa.eu/health/amr/sites/amr/files/amr_action_plan_2017_en.pdf .

(50)

Poglobljena analiza v podporo Sporočilu Komisije COM(2018) 773 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

Proizvodnja mesa ima eno od največjih potreb po zemljiščih na kalorično vrednost. S premikom in zmanjšanjem potrošnje mesa se bodo sprostila dodatna zemljišča.

(51)

 Energijska učinkovitost hladilnikov se je v zadnjem desetletju znatno povečala (enako velja na primer za pralne stroje, pomivalne stroje in televizije). To pomeni tudi, da ljudje kupujejo učinkovitejše izdelke. „Topten“ na podlagi podatkov GFK. Na voljo na: topten.eu . 

(52)

 COM(2016) 377.

(53)

V letu 2017 je bilo zdravstvenemu varstvu namenjenih 9,6 % evropskega BDP, zato sta prizadevanje za učinkovitost porabe za zdravstvo in preprečevanje potratne porabe vse pomembnejša.

(54)

COM(2017) 206, Razmislek o socialni razsežnosti Evrope, 26. april 2017.

(55)

Cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj, cilj 11: Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja. Na voljo na: https://www.un.org/sustainabledevelopment/cities/ .

(56)

The Role of Science, Technology and Innovation Policies to Foster the Implementation of the Sustainable Development Goals (Vloga politik na področju znanosti, tehnologije in inovacij za spodbujanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja) Poročilo strokovne skupine Komisije za nadaljnje ukrepanje po konferenci Rio+20, zlasti glede ciljev trajnostnega razvoja.

(57)

COM(2018) 22 final.

(58)

Evropska komisija je novembra 2018 začela izvajati znanstveno službo AI Watch z namenom spremljanja razvoja dogodkov na področju umetne inteligence v EU in svetu ter zagotavljanja potrebne analitične podlage za nadaljnje ukrepanje.

(59)

European Commission „USA-China-EU plans for AI: where do we stand?“ (Evropska komisija, „Načrti ZDA, Kitajske in EU na področju umetne inteligence: kako napredujemo?“ Januar 2018. Na voljo na: https://ec.europa.eu/growth/tools-databases/dem/monitor/sites/default/files/DTM_AI%20USA-China-EU%20plans%20for%20AI%20v5.pdf . 

(60)

Jiaxuan You, Xiaocheng Li, Melvin Low, David B. Lobell, Stefano Ermon, „Sustainability and Artificial Intelligence Lab, Combining Remote Sensing Data and Machine Learning to Predict Crop Yield“ (Laboratorij za trajnostnost in umetno inteligenco, kombiniranje podatkov, pridobljenih z zaznavanjem na daljavo, in strojnega učenja za predvidevanje pridelka). Na voljo na: http://sustain.stanford.edu/crop-yield-analysis .

(61)

Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj. Na voljo na: http://www.eurasia.undp.org/content/rbec/en/home/blog/2017/7/12/What-kind-of-blender-d o-we-need-to-finance-the-SDGs-.html

(62)

 Akcijski načrt za trajnostno financiranje. Na voljo na:  https://ec.europa.eu/info/publications/180524-proposal-sustainable-finance_en .

(63)

Komisija za podjetništvo in trajnostni razvoj, „Better Business Better World, The report of the Business & Sustainable Development Commission“ (Boljše podjetništvo, boljši svet, Poročilo Komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj), januar 2017.

(64)

Komisija za podjetništvo in trajnostni razvoj, „Better Business Better World, The report of the Business & Sustainable Development Commission“ (Boljše podjetništvo, boljši svet, Poročilo Komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj), januar 2017. 

(65)

Davčne politike v Evropski uniji: raziskava za leto 2018. Na voljo na:

https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/company-tax/tax-good-governance/european-semester/tax-policies-european-union-survey_en . Komisija je decembra 2018 začela preučevati megatrende (podnebne spremembe, digitalizacija, staranje prebivalstva itd.) in njihov vpliv na gospodarstva EU, zlasti vzdržnost davčnih sistemov EU.

(66)

COM(2019) 8 final.

(67)

 COM(2019) 8 final.

(68)

COM(2019) 8 final.

(69)

 Dierx, Adriaan, Ilzkovitz, Pataracchia, Ratto, Thum-Thysen in Varga (2017), „Does EU competition policy support inclusive growth?” (Ali politika varstva konkurence EU podpira vključujočo rast?), Journal of Competition Law & Economics, Vol. 13, No. 2; Informativni pregled OECD o tem, kako politika varstva konkurence vpliva na makroekonomske rezultate (oktober 2014); Fabienne Ilzkovitz in Adriaan Dierx, „Ex-post economic evaluation of competition policy enforcement: A review of the literature“ (Naknadna ekonomska ocena izvrševanja politike varstva konkurence: pregled literature), GD za konkurenco, junij 2015.

(70)

  http://ec.europa.eu/competition/state_aid/scoreboard/index_en.html

(71)

Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive

2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (Besedilo velja za EGP)

(72)

Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (Besedilo velja za EGP).

(73)

Uredba o konfliktnih materialih (EU) 2017/821.

(74)

  https://ec.europa.eu/info/publications/180524-proposal-sustainable-finance_en#investment . Celovitejša slika o nedavnem napredku EU na področju družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja ter podjetništva in človekovih pravic bo predstavljena v začetku leta 2019 v okviru dnevov industrije EU.

(75)

Kamerun, Slonokoščena obala, Gana in države SADC, ki izvajajo SGP, to so Bocvana, Lesoto, Mozambik, Namibija, Južna Afrika in Svazi.

(76)

 Neformalni dokument služb Komisije. Na voljo na:  http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/february/tradoc_156618.pdf . 

(77)

Napredek je opisan v poročilu EU o skladnosti politik za razvoj iz leta 2019, objavljenem skupaj s tem dokumentom za razpravo: Delovni dokument služb Evropske komisije (2019)20.

(78)

 COM(2018) 703 final. Na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/communication-principles-subsidiarity-proportionality-strengthening-role-policymaking_sl.pdf in https://ec.europa.eu/commission/priorities/democratic-change/better-regulation/task-force-subsidiarity-proportionality-and-doing-less-more-efficiently_sl .

(79)

Na voljo na: https://ec.europa.eu/info/strategy/international-strategies/global-topics/sustainable-development-goals/multi-stakeholder-platform-sdgs_en .  

(80)

 Od njegove uvedbe septembra 2017 je pritegnilo več kot 37 milijard EUR in je na dobri poti, da do leta 2020 doseže zastavljeni cilj 44 milijard EUR za naložbe v trajnostni razvoj.