(1)

Če želi Unija doseči pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati ustvarjanje novih delovnih mest ter spoštovati dolgoročne zaveze glede razogljičenja, potrebuje sodobno , multimodalno in visokozmogljivo infrastrukturo v prometnem, digitalnem in energetskem sektorju, ki bo prispevala k povezovanju in združevanju Unije in vseh njenih regij , vključno z odročnimi, najbolj oddaljenimi, otoškimi, obrobnimi, gorskimi in redko poseljenimi regijami . Te povezave bi morale prispevati k izboljšanju prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev. Vseevropska omrežja bi morala olajšati čezmejne povezave, spodbujati večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevati k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

(2)

Namen vzpostavitve instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program) je spodbuditi naložbe na področju vseevropskih omrežij ter krepiti financiranje iz javnega in zasebnega sektorja, hkrati pa povečati pravno varnost in spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti. Program mora omogočiti, da se v celoti izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem, kar bo povečalo učinkovitost ukrepanja Unije in omogočilo optimizacijo stroškov izvajanja.

(3)

Program bi moral prispevati tudi k ukrepanju EU proti podnebnim spremembam, podpreti okoljsko in družbeno trajnostne projekte ter po potrebi ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zlasti bi bilo treba okrepiti prispevek programa k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, predlaganih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 ter dolgoročnega cilja razogljičenja.

(3a)

Program bi moral zagotoviti visoko raven preglednosti ter javno posvetovanje v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.

(4)

Ob upoštevanju pomena boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma ter zavezanosti ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba vključevati podnebne ukrepe in pripeljati do izpolnitve skupnega cilja, tj. da se 25 % proračunskih odhodkov nameni za podporo podnebnim ciljem (4). Ukrepi v okviru tega programa ▌bi morali 60 % skupnih finančnih sredstev programa prispevati k podnebnim ciljem, med drugim na podlagi naslednjih označevalcev Rio: (i) 100 % za odhodke, ki se nanašajo na železniško infrastrukturo, polnilno infrastrukturo, alternativna in trajnostna goriva, čisti mestni promet, prenos električne energije, shranjevanje električne energije, pametna omrežja, prevoz CO2 in energijo iz obnovljivih virov; (ii) 40 % za celinske plovne poti, multimodalni prevoz in plinsko infrastrukturo, če omogočajo večjo uporabo obnovljivega vodika ali biometana. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Da bi preprečili občutljivost infrastrukture za morebitne dolgoročne učinke podnebnih sprememb in zagotovili, da so stroški emisij toplogrednih plinov iz projekta vključeni v ekonomsko oceno projekta, bi bilo treba pri projektih, ki jih podpira program, upoštevati prilagajanje na podnebne spremembe v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija, po potrebi skladno s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije.

(5)

Za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 11(c) Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES glede črpanja sredstev Unije za podporo ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se uresničijo cilji navedene direktive, se odhodki v zvezi z zmanjšanjem emisij ali onesnaževal zraka na podlagi navedene direktive spremljajo.

(6)

Eden pomembnih ciljev tega programa je zagotavljanje okrepljenih sinergij in dopolnjevanja med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem. V ta namen bi moral program določati sprejetje ▌delovnih programov, ki bi lahko obravnavali posamezna področja posredovanja, na primer glede povezane in avtomatizirane mobilnosti ali trajnostnih alternativnih goriv. Omogočanje digitalne komunikacije bi lahko bilo sestavni del projekta skupnega interesa na področju energije in prometa. Poleg tega bi moral program v vsakem sektorju omogočati, da se kot upravičene upoštevajo nekatere sinergijski komponente v zvezi z drugim sektorjem, če tak pristop prinaša večjo socialno-ekonomsko korist naložbe. Sinergije med sektorji bi bilo treba spodbujati z merili za dodelitev za izbor ukrepov ter z večjim sofinanciranjem .

(7)

Smernice vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice TEN-T) opredeljujejo infrastrukturo TEN-T ter določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati, in ukrepe za njihovo izvedbo. Te smernice predvidevajo zlasti dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030 z vzpostavitvijo nove infrastrukture ter precejšnjo nadgradnjo in obnovo obstoječe , da se zagotovi kontinuiteta omrežja .

(7a)

Ukrepi, ki prispevajo k razvoju projektov skupnega interesa v prometnem sektorju in se financirajo iz programa, bi morali temeljiti na dopolnjevanju vseh načinov prevoza za zagotovitev učinkovitih, medsebojno povezanih in multimodalnih omrežij, da se zagotovi povezljivost v celotni Uniji. V to bi morale biti zajete ceste v državah članicah, ki še vedno potrebujejo velike naložbe za dokončanje svojega osrednjega cestnega omrežja.

(8)

Da bi dosegli cilje, določene v smernicah TEN-T, je treba v prvi vrsti podpreti tekoče projekte TEN-T ter čezmejne povezave in manjkajoče povezave ▌ter zagotoviti, kjer je primerno, da so podprti ukrepi skladni z delovnimi načrti za koridor, oblikovanimi v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013, in skupnim razvojem omrežja z vidika smotrnosti in interoperabilnosti.

(8a)

Da bi se do leta 2030 na jedrnem omrežju v celoti uporabljal evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS), kot je predvideno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, je treba zlasti povečati podporo na evropski ravni in spodbuditi udeležbo zasebnih vlagateljev.

(8b)

Pomemben predpogoj za uspešno dokončanje jedrnega omrežja TEN-T in zagotovitev učinkovite intermodalnosti je tudi povezava letališč z omrežjem TEN-T. Zato je treba dati prednost povezavam letališč z jedrnim omrežjem TEN-T, če te še niso vzpostavljene.

(8c)

Za izvajanje čezmejnih ukrepov je potrebna visoka stopnja povezovanja pri načrtovanju in izvajanju. Brez prednostne obravnave katerega koli od naslednjih primerov bi tako povezovanje lahko izkazovali z ustanovitvijo družbe za en sam projekt, s strukturo skupnega upravljanja, skupnim podjetjem, dvostranskim pravnim okvirom, izvedbenim aktom v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ali drugo obliko sodelovanja. Spodbujati bi bilo treba integrirane upravne strukture, vključno s skupnimi podjetji, tudi z višjo stopnjo sofinanciranja.

(8d)

Racionalizacija ukrepov za pospešitev vzpostavitve omrežja TEN-T, ki se trenutno pripravljajo, bi morala podpreti učinkovitejše izvajanje projektov skupnega interesa na področju prometa.

(9)

Uskladitev koridorjev jedrnega omrežja in njihovih predhodno določenih odsekov bi bilo treba prilagoditi, da bodo odražali naraščajoče prometne tokove in razvoj omrežja. Te prilagoditve koridorjev jedrnega omrežja ne bi smele vplivati na dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030, z njimi bi bilo treba izboljšati pokritost ozemlja držav članic s koridorji in morale bi biti sorazmerne, da se ohrani doslednost in učinkovitost razvoja in usklajevanja koridorjev. Zato se dolžina koridorjev jedrnega omrežja ne bi smela povečati za več kot 15 %. Pri uskladitvi koridorjev jedrnega omrežja bi bilo treba v ustreznem trenutku upoštevati rezultate pregleda izvajanja jedrnega omrežja, kot je predvideno v členu 54 Uredbe (EU) št. 1315/2013. Pri tem pregledu bi bilo treba upoštevati regionalne čezmejne železniške povezave v omrežju TEN-T, ki so bile opuščene ali odstranjene, ter razvoj celovitega omrežja in učinek izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

(10)

Spodbujati je treba javne in zasebne naložbe v korist pametne, interoperabilne, trajnostne, multimodalne, vključujoče, dostopne, varne in zanesljive mobilnosti v celotni Uniji za vse načine prevoza . Komisija je leta 2017 predstavila „Evropo v gibanju“ (6), obsežen sveženj pobud za varnejši promet, spodbujanje pametnega zaračunavanja cestnih pristojbin, zmanjšanje emisij CO2, onesnaževanja zraka in zastojev, spodbujanje povezane in avtonomne mobilnosti ter zagotavljanje ustreznih pogojev in počitka za delavce. Te pobude bi morala spremljati finančna podpora Unije, po potrebi v okviru tega programa.

(11)

V smernicah TEN-T je glede novih tehnologij in inovacij določeno, da TEN-T omogoča razogljičenje vseh načinov prevoza s spodbujanjem energijske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih goriv , hkrati pa spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti . Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva za vse načine prevoza v Uniji, da bi , kolikor je mogoče, zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in ublažili negativen vpliv prometa na okolje in podnebje , ter od držav članic zahteva, da zagotovijo javno dostopna polnilna ali oskrbovalna mesta do 31. decembra 2025. Kot je navedeno v predlogih Komisije (8) iz novembra 2017, je potreben celovit sklop ukrepov za spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami, vključno s finančno podporo, kadar tržni pogoji ne zagotavljajo zadostne spodbude.

(12)

Komisija je v okviru sporočila „Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“ (9) poudarila, da bodo z avtomatiziranimi vozili in naprednimi sistemi povezljivosti vozila varnejša, lažja za skupno uporabo in dostopnejša za vse državljane, tudi tiste, ki so danes morda izključeni iz storitev mobilnosti, kot so starejši in osebe z zmanjšano mobilnostjo . Komisija je glede tega predlagala tudi „strateški akcijski načrt EU za varnost v cestnem prometu“ in revizijo Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.

(13)

Da bi izboljšali dokončanje prometnih projektov v manj razvitih delih omrežja, bi bilo treba dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada prerazporediti programu za financiranje prometnih projektov v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada. V začetni fazi bi bilo treba pri izbiri projektov, upravičenih do financiranja, upoštevati nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada▌. Ob koncu začetne faze bi bilo treba sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, na konkurenčni osnovi dodeliti projektom v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Komisija bi državam članicam, upravičenim do financiranja iz Kohezijskega sklada, morala pomagati pri njihovem prizadevanju, da vzpostavijo ustrezno bazo projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevnih javnih uprav.

(14)

Na podlagi skupnega sporočila ▌z dne 10. novembra 2017 (10) je bilo v akcijskem načrtu o vojaški mobilnosti, ki sta ga 28. marca 2018 sprejela Komisija in visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko (11), poudarjeno, da politika prometne infrastrukture ponuja neizpodbitno priložnost za povečanje sinergij med obrambnimi potrebami in TEN-T  ter izboljšanje vojaške mobilnosti v vsej Uniji na splošno, ob upoštevanju geografske uravnoteženosti in potencialnih koristi za civilno zaščito . ▌Svet je v skladu z akcijskim načrtom leta 2018 preučil in potrdil vojaške zahteve glede prometne infrastrukture (12), ▌službe Komisije pa so leta 2019 opredelile dele vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za dvojno rabo , vključno s potrebnimi posodobitvami obstoječe infrastrukture. Financiranje Unije za izvajanje projektov z dvojno rabo bi bilo treba izvajati v okviru programa na podlagi ▌delovnih programov, v katerih bi bile določene veljavne zahteve, opredeljene v akcijskem načrtu , ter okvirnega seznama morebitnih drugih prednostnih projektov, ki jih opredelijo države članice v skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost .

(15)

V smernicah za TEN-T je navedeno, da se bosta s celovitim omrežjem zagotovili dostopnost in povezanost vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami. Poleg tega je Komisija v sporočilu „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (13) ▌poudarila posebne prometne , energetske in digitalne potrebe najbolj oddaljenih regij in nujnost zadostnega financiranja Unije za zadovoljitev teh potreb, vključno v okviru programa , z uporabo največ 70-odstotne stopnje sofinanciranja .

(16)

Glede na znatne potrebe po naložbah za napredek v smeri dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 (ocenjene so na 350 milijard EUR v obdobju 2021–2027) in celovitega omrežja TEN-T do leta 2050 ter naložbe v razogljičenje, digitalizacijo in urbana območja (ocenjene so na 700 milijard EUR v obdobju 2021–2027) je primerno kar najučinkoviteje izkoristiti razne programe in instrumente Unije za financiranje ter s tem čim bolj povečati dodano vrednost naložb, ki jih podpira Unija. To bi se doseglo z racionaliziranim naložbenim procesom, ki bi omogočil prepoznavnost prometne komponente in usklajenost ustreznih programov Unije, zlasti v okviru IPE, ESRR, Kohezijskega sklada in InvestEU. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba upoštevati zlasti omogočitvene pogoje, podrobno navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) XXX [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu Plus, Kohezijskem skladu ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizume (uredba o skupnih določbah)].

(17)

Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) določa prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, da bi izpolnili cilje energetske in podnebne politike Unije, opredeljuje projekte v skupnem interesu, ki so potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, in določa ukrepe na področju izdaje dovoljenj, vključevanja javnosti ter regulacije za hitrejšo in/ali lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije. Opredelitev projektov skupnega interesa v skladu z navedeno uredbo bo še naprej sledila načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“, in sicer z ocenjevanjem projektov glede na scenarije povpraševanja po energiji, ki so v celoti skladni z energetskimi in podnebnimi cilji EU.

(18)

V direktivi [prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov] je poudarjeno, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo omogočil okrepljeno uporabo sredstev Unije, hkrati pa je izrecno omenjeno zagotavljanje ukrepov za podporo čezmejnemu sodelovanju na področju energije iz obnovljivih virov.

(19)

Medtem ko dokončanje infrastrukture omrežja ostaja prednostna naloga, da bi dosegli razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, pa vključevanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ter razvoj pametnega in učinkovitega energetskega sistema, vključno z rešitvami za shranjevanje in odzivanje na povpraševanje, ki pomagajo vzdrževati ravnotežje v omrežju, odražata pristop, sprejet v okviru pobude Čista energija za vse Evropejce, ki predvideva skupno odgovornost za doseganje ambicioznega cilja za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 in spremenjen okvir politike z ambicioznimi dolgoročnimi cilji na področju razogljičenja , ki bo zagotovil pravičen in ustrezen družbeni prehod .

(20)

Inovativne infrastrukturne tehnologije, ki omogočajo prehod na nizkoemisijske energetske sisteme in sisteme mobilnosti ter izboljšujejo zanesljivost oskrbe z usmerjenostjo v večjo energetsko neodvisnost Unije , so ključne z vidika načrta Unije za razogljičenje. V sporočilu o krepitvi energetskih omrežij v Evropi z dne 23. novembra 2017 (15) je Komisija poudarila, da bo vloga električne energije, pri čemer se bo polovica te do leta 2030 proizvajala iz obnovljivih virov, vse bolj spodbujati razogljičenje sektorjev, v katerih so doslej prevladovala fosilna goriva, kot so promet, industrija ter ogrevanje in hlajenje, in da se mora v skladu s tem infrastrukturna politika vseevropskega energetskega omrežja osredotočiti na elektroenergetske povezave, shranjevanje električne energije, projekte pametnih omrežij in naložbe v plinsko infrastrukturo . Da bi podprli cilje Unije na področju razogljičenja, integracijo notranjega trga in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba ustrezno upoštevati tehnologije in projekte, ki prispevajo k prehodu na nizkoemisijsko gospodarstvo, in jim dati prednost. Komisija si bo prizadevala za povečanje števila projektov čezmejnih pametnih omrežij, inovativnega shranjevanja in prevoza ogljikovega dioksida, ki jih bo podprl program.

(20a)

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov bodo omogočili stroškovno učinkovito uvajanje obnovljivih virov energije v Uniji ter uresničitev zavezujočega cilja Unije, da bo do leta 2030 najmanj 32 % energije prišlo iz obnovljivih virov, kot je navedeno v členu 3 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta  (16) , obenem pa bodo ti projekti prispevali k strateškemu uvajanju inovativnih tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Ponazoritveni primeri upravičenih tehnologij vključujejo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz kopenske in morske energije vetra, sončne energije, trajnostne biomase, oceanske energije, geotermalne energije in kombinacije navedenega; njihovo priključitev na omrežje in dodatne elemente, kot so objekti za shranjevanje ali pretvorbo. Upravičeni ukrepi niso omejeni na sektor električne energije ter lahko zajemajo druge nosilce energije in morebitno sektorsko povezovanje, na primer z ogrevanjem in hlajenjem, pretvarjanjem iz elektrike v plin, shranjevanjem in prevozom. Ta seznam ni dokončen, tako da se ohranja prožnost zaradi upoštevanja tehnološkega napredka in razvoja. Ni nujno, da se s takimi projekti ustvarijo fizične povezave med sodelujočimi državami članicami. Ti projekti se lahko izvajajo na ozemlju samo ene vključene države članice, pod pogojem, da se uporabljajo splošna merila iz dela IV Priloge.

(20b)

Da bi podprli čezmejno sodelovanje na področju obnovljivih virov energije in tržno uvajanje projektov, bi morala Evropska komisija spodbujati razvoj čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Če v energetskem sektorju ni zadostnega tržnega uvajanja čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba neporabljeni proračun, predviden za te projekte, uporabiti za doseganje ciljev vseevropskih energetskih omrežij, opredeljenih v členu 3(2)(b), za ukrepe iz člena 9(3), in sicer pred morebitno uporabo teh sredstev za mehanizem Unije za financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 7(6).

(20c)

Zagotoviti je treba podporo za projekte pametnih omrežij, kadar taki projekti vključujejo proizvodnjo, distribucijo ali porabo električne energije z upravljanjem sistema v realnem času in vplivanjem na čezmejni pretok energije. Energetski projekti bi morali v večji meri odražati osrednjo vlogo, ki jo imajo pametna omrežja pri energetskem prehodu, podpora v okviru programa pa bi morala prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju, ki trenutno ovirajo naložbe v obsežnejšo uporabo tehnologije pametnih omrežij.

( 20d)

Pri podpori EU bi bilo treba posebno pozornost nameniti čezmejnim energetskim povezavam, vključno s tistimi, ki so potrebne za doseganje cilja 10-odstotne elektroenergetske povezanosti do leta 2020 in cilja 15-odstotne elektroenergetske povezanosti do leta 2030, ki sta določena v Uredbi (EU) 2018/1999  (17) . Vzpostavitev povezovalnih daljnovodov za električno energijo je ključna za povezovanje trgov, omogočanje večjega prodora obnovljivih virov energije v sistem ter izkoriščanje njihovega drugačnega portfelja povpraševanja in dobave, omrežij vetrnic na morju in pametnih omrežij, da bi se vse države vključile v likvidne in konkurenčne energetske trge.

(21)

Vzpostavitev enotnega digitalnega trga je odvisna od osnovne infrastrukture za digitalno povezljivost. Digitalizacija evropske industrije in modernizacija sektorjev, kot so prometni, energetski, zdravstveni sektor in sektor javne uprave, sta odvisni od univerzalnega dostopa do zanesljivih, cenovno dostopnih, visokozmogljivih in zelo visokozmogljivih omrežij. Digitalna povezljivost je postala eden odločilnih dejavnikov za zmanjšanje gospodarske, družbene in ozemeljske razdeljenosti s podpiranjem modernizacije lokalnih gospodarstev in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Obseg poseganja programa na področju infrastrukture za digitalno povezljivost bi bilo treba prilagoditi glede na njen vse večji pomen za gospodarstvo in družbo kot celoto. Zato je treba opredeliti projekte v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, ki so potrebni za izpolnitev ciljev enotnega digitalnega trga Unije, in razveljaviti Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(22)

Sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ (19) (strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/ 1972 Evropskega parlamenta in Sveta  (20) je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo na veliko območjih Unije vzpostavitev omrežij ostala nedonosna zaradi raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti, majhna gostota prebivalstva in razni družbeno-gospodarski dejavniki , in zato je treba tem območjem nujno nameniti posebno pozornost . Program bi bilo zato treba prilagoditi, da bi prispeval k doseganju teh strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, in k uravnoteženemu razvoju podeželja in mest ter da bi dopolnjeval podporo , ki jo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in sklad InvestEU.

(23)

Vsa omrežja za digitalno povezljivost, ki so povezana z internetom, so sama po sebi vseevropska, predvsem zaradi delovanja aplikacij in storitev, ki jih te omogočajo, vendar bi bilo treba ob upoštevanju nedelovanja trga in ugotovljenih ovir pri izvajanju prednost pri podpori iz programa dati ukrepom, od katerih se pričakuje največji vpliv na enotni digitalni trg, med drugim tako, da se uskladijo s cilji iz sporočila o strategiji za gigabitno družbo, ter na digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe.

(24)

Šole, univerze, knjižnice, lokalne, regionalne ali nacionalne uprave, glavni izvajalci javnih storitev, bolnišnice in zdravstveni domovi, prometna vozlišča in digitalno intenzivna podjetja so subjekti in kraji, ki lahko pomembno vplivajo na družbeno-gospodarski razvoj svojega območja , tudi na podeželju in redko poseljenih območjih . Ti spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja morajo imeti najsodobnejšo gigabitno povezljivost, da evropskim državljanom, podjetjem in lokalnim skupnostim zagotovijo dostop do najboljših storitev in aplikacij. Program bi moral podpirati dostop teh spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do omrežij zelo visoke hitrosti, vključno z omrežjem 5G in drugimi najsodobnejšimi sistemi povezljivosti, ki omogočajo gigabitno povezljivost , da lahko dosežejo čim večje pozitivne učinke za širše gospodarstvo in družbo na svojem območju , vključno z ustvarjanjem večjega povpraševanja po povezljivosti in storitvah.

(24a)

Nepovezana ozemlja na vseh območjih Unije so ozka grla in neraziskani potencial enotnega digitalnega trga. Pri večini podeželskih in odročnih območij ima lahko visokokakovostna internetna povezljivost ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in zagotavljanja storitev ter delno z nadomestili za oddaljenost. Visokokakovostna internetna povezljivost je potrebna za nove gospodarske priložnosti, kot je precizno kmetovanje ali razvoj biogospodarstva na podeželskih območjih. Program bi moral prispevati k zagotavljanju zelo visokozmogljive fiksne ali brezžične povezljivosti vsem evropskim gospodinjstvom, na podeželju ali v mestih, s poudarkom na vzpostavljanju v tistih primerih, kjer je bilo zaznano delno nedelovanje trga, kar se lahko obravnava z nizkointenzivnimi nepovratnimi sredstvi. Da bi čim bolj povečali sinergije ukrepov, ki jih podpira program, bi bilo treba ustrezno upoštevati stopnjo gostote spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na določenem območju ter potrebne ravni financiranja, da se doseže pokritost. Poleg tega bi moral biti cilj programa doseganje celovite pokritosti gospodinjstev in ozemelj, saj je poznejše odpravljanje vrzeli na že pokritem območju negospodarno.

(25)

Poleg tega bi moral na podlagi uspeha pobude WiFi4EU program še naprej podpirati zagotavljanje brezplačne, varne, visokokakovostne, lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, vključno s subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in ponudniki javnih storitev, ter na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, da bi se digitalna vizija Unije spodbujala v lokalnih skupnostih.

(25a)

Digitalna infrastruktura je pomembna podlaga za inovacije. Da bi program dosegel kar največji učinek, bi se moral osredotočiti na financiranje infrastrukture. Individualne digitalne storitve in aplikacije, na primer tiste, ki vključujejo različne tehnologije distribuirane knjige transakcij ali uporabljajo umetno inteligenco, bi zato morale biti zunaj področja uporabe programa; namesto tega, če je to primerno, bi morale biti obravnavane v okviru drugih instrumentov, kot je digitalna Evropa. Pomembno je tudi doseči kar največje sinergije med različnimi programi.

(26)

Za donosnost predvidenih digitalnih storitev nove generacije, kakršne so storitve in aplikacije interneta stvari, ki naj bi prinesle znatne koristi raznim sektorjem in družbi kot celoti, bo potrebna neprekinjena čezmejna pokritost s  sistemi 5G, zlasti da se uporabnikom in napravam omogoči, da ostanejo povezani tudi na poti. Vendar pa scenariji delitve stroškov za vzpostavitev 5G v teh sektorjih še vedno niso jasni, zaznana tveganja komercialne uporabe na nekaterih ključnih področjih pa so zelo visoka. V prvi fazi novih aplikacij na področju povezane mobilnosti naj bi bili cestni koridorji in železniške povezave ključni ter bi torej pomenili bistvene čezmejne projekte za financiranje na podlagi tega programa.

▌

(28)

Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali ki povezujejo evropske otoke , najbolj oddaljene regije ali čezmorske države in ozemlja , vključno prek ozemeljskih voda Unije in izključne ekonomske cone držav članic , je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter za povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije , s čimer se prispeva tudi k ozemeljski koheziji . Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni. Poleg tega bi morala biti na voljo podpora, ki bi evropske vire visokozmogljivega računalništva dopolnjevala z ustreznimi terabitnimi povezavami.

(29)

Ukrepi, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki je najprimernejša za specifični projekt, hkrati pa ponujajo najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti ter jim je treba dati prednost v delovnih programih, upoštevajoč merila, določena v tej uredbi. Uvedba zelo visokozmogljivih omrežij lahko vključuje pasivno infrastrukturo zaradi doseganja čim večjih družbeno-gospodarskih in okoljskih koristi. Pri prednostnem razvrščanju ukrepov se upoštevajo morebitni pozitivni učinki prelivanja v smislu povezljivosti, na primer, uveden projekt lahko izboljša gospodarsko upravičenost za prihodnje uvajanje, ki bo povzročilo nadaljnje pokritje ozemelj in prebivalstva na območjih, ki so bila dotlej nepokrita.

(30)

Unija je razvila svojo satelitsko tehnologijo za navigacijo ter določanje položaja in časa (v nadaljnjem besedilu: PNT) (EGNOS/Galileo) ter svoj sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus). EGNOS/Galileo in Copernicus ponujata napredne storitve, ki omogočajo pomembne gospodarske koristi za javne in zasebne uporabnike. Zato bi morala biti vsaka prometna, energetska ali digitalna infrastruktura, ki se financira iz programa in uporablja storitve PNT ali opazovanja Zemlje, tehnično združljiva s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

(31)

Pozitivni rezultati prvega razpisa za zbiranje predlogov za mešano financiranje, ki je bil objavljen leta 2017 v okviru sedanjega programa, so potrdili ustreznost in dodano vrednost uporabe nepovratnih sredstev EU za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev. Mešano financiranje naj bi privabljalo zasebne naložbe in zagotavljalo finančni vzvod skupnega prispevka javnega sektorja v skladu s cilji programa InvestEU. Program bi zato moral še naprej podpirati ukrepe , ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev EU in drugih virov financiranja. Operacije mešanega financiranja v sektorju prometa ne smejo presegati 10 % dodeljenih sredstev v členu 4(2)(a)(i).

(31a)

V prometnem sektorju se lahko operacije mešanega financiranja uporabijo za ukrepe v zvezi s pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zaščiteno mobilnostjo iz člena 9(2)(b).

(32)

Cilji politike tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru političnega področja sklada InvestEU. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za spodbujanje naložb s sorazmernim odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, zlasti če niso donosni, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebno financiranje in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost.

(33)

V korist celostnega razvoja inovacijskega cikla je treba zagotoviti dopolnjevanje med inovativnimi rešitvami, razvitimi v sklopu okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, in inovativnimi rešitvami, uvedenimi s podporo IPE. V ta namen bodo sinergije s programom Obzorje Evropa zagotovile, da: (a) so potrebe na področju raziskav in inovacij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju v EU opredeljene in določene med strateškim načrtovanjem programa Obzorje Evropa; (b) IPE podpira obsežno vzpostavitev in uvedbo inovativnih tehnologij in rešitev na področju prometne, energetske in digitalne infrastrukture, zlasti tistih, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa; (b) se spodbuja izmenjava informacij in podatkov med programom Obzorje Evropa in IPE, na primer s poudarjanjem tržno najzrelejših tehnologij iz programa Obzorje Evropa, ki bi se lahko nadalje uvajale prek IPE.

(34)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje 2021–2027, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (21) za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku].

(35)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namen teh strategij bi morala biti tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz ESRR, Kohezijskega sklada, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe, InvestEU in po potrebi IPE. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati tudi na način, ki je skladen z evropskimi in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, kadar je to ustrezno.

(36)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(37)

Vrste financiranja in načini izvajanja na podlagi te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati obravnavo uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(38)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajali svoje pristojnosti.

(39)

Finančna uredba določa pravila o dodeljevanju nepovratnih sredstev. Da bi upoštevali specifičnost ukrepov, ki jih podpira program, in zagotovili dosledno izvajanje v sektorjih, ki jih program zajema, so potrebne dodatne navedbe o merilih za upravičenost in dodelitev. Pri izbiri dejavnosti in njihovem financiranju je treba upoštevati le pogoje iz te uredbe in finančne uredbe. Delovni programi lahko brez odstopanja od finančne uredbe določajo poenostavljene postopke.

(39a)

Merila za izbor in dodelitev se v skladu s finančno uredbo določijo v delovnih programih. V prometnem sektorju bi bilo treba kakovost in pomembnost projekta oceniti tudi ob upoštevanju njegovega pričakovanega vpliva na povezljivost EU, njegove skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in njegove strategije, kar zadeva prihodnje potrebe glede vzdrževanja.

(40)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (23), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (24) in Uredbo Sveta (EU) 2017/193 (25) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko OLAF v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (26). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(41)

V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (27)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(42)

Unija bi si morala prizadevati za skladnost in sinergije s programi Unije za zunanje politike, vključno s predpristopno pomočjo po zavezah, sprejetih v okviru sporočila „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ (28).

(43)

Če tretje države ali subjekti, ustanovljeni v tretjih državah, sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu ali čezmejnim projektom na področju energije iz obnovljivih virov, bi morala biti finančna pomoč na voljo samo, če je nujna za doseganje ciljev teh projektov. V zvezi z delom o čezmejnih projektih na področju energije iz obnovljivih virov bi bilo treba pri sodelovanju med eno ali več državami članicami in tretjo državo (vključno z Energetsko skupnostjo) spoštovati pogoje iz člena 11 Direktive (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [direktiva o energiji iz obnovljivih virov] glede potrebe po fizični povezavi z EU.

(43a)

Komisija v svojem sporočilu z dne 3. oktobra 2017 z naslovom „Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo“  (29) ugotavlja, da je EU najbolj odprt trg za javna naročila na svetu, vendar naša podjetja nimajo vedno vzajemnega dostopa v drugih državah. Upravičenci IPE bi morali zato v celoti izkoristiti možnosti za strateško javno naročanje, ki jih ponuja Direktiva 2014/25/EU.

(44)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (30) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, na primer za podnebne ukrepe, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Komisija bi morala opraviti ocene uspešnosti in učinkovitosti financiranja ter njegovega učinka na splošne cilje programa , ga po potrebi spremeniti in o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(45)

Izvesti bi bilo treba ▌ukrepe preglednega, odgovornega in ustreznega spremljanja in poročanja, vključno z merljivimi kazalniki, za ocenjevanje in poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz te uredbe ter za spodbujanje njegovih dosežkov . Ta sistem poročanja o smotrnosti bi moral zagotoviti, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se ti podatki in rezultati zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. Prejemnikom finančnih sredstev Unije je treba naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja, da se zberejo ustrezni podatki za program.

(45a)

Program bi se moral izvajati na podlagi delovnih programov. Komisija bi morala do 31. decembra 2020 sprejeti prve večletne delovne programe, ki vključujejo časovni razpored razpisov za zbiranje predlogov za prva tri leta programa, njihove teme in okvirni proračun ter prihodnji okvir, ki zajema celotno programsko obdobje.

(46)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

(47)

Da bi po potrebi prilagodili kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje programa, okvirne odstotke proračunskih sredstev, dodeljenih posameznemu specifičnemu cilju v prometnem sektorju, in opredelitev koridorjev jedrnega prometnega omrežja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami delov I, II in III Priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)

Zaradi jasnosti bi bilo treba uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 razveljaviti. Vendar bi bilo treba ohraniti učinke člena 29 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki spreminja Prilogo k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (32) glede seznama tovornih koridorjev.

(49)

Zaradi pravočasnega sprejetja izvedbenih aktov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –