(1)

Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilna mednarodna akterka z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij.

(2)

Možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic, bi bilo treba izkoristiti, kot je navedeno zlasti v globalni strategiji Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016, pri tem pa ohraniti civilno naravo programa in upoštevati morebitno nevtralnost ali neusklajenost z določbami ustavnega prava držav članic. Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih imajo oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju , pa tudi vesoljski podatki in storitve, dvojno rabo. Vendar se v skladu z naslovom V PEU varnostna in obrambna politika Unije določa v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(3)

Unija že od konca 90. let 20. stoletja razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba za kontinuiteto teh pobud in izboljšati storitve, ki jih zagotavljajo , tako da bi izpolnile nove potrebe uporabnikov, ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij ▌in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na polarnem območju , pa tudi promet, varnost in obramba.

(3a)

Izkoristiti je treba sinergije med potrebami prometnega, vesoljskega in digitalnega sektorja, da bi spodbudili širšo rabo novih tehnologij (kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja, vozila brez voznika, brezpilotni zrakoplovi) in pomagali izpolniti potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, realnem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti, s tem pa povečali konkurenčnost prometnih storitev in industrije.

(3b)

Da bi v vseh državah članicah in vsi njihovi državljani dodobra izkoristili prednosti vesoljskega programa, je tudi bistveno, da se spodbuja uporaba podatkov, informacij in storitev in poseganje po njih ter podpre razvoj aplikacij za uporabnike, ki bodo temeljile na teh podatkih, informacijah in storitvah. V ta namen bi lahko države članice, Komisija in pristojni subjekti zlasti redno izvajali informacijske kampanje o koristih vesoljskega programa.

(4)

Osnovni pogoj za dosego ciljev svobode delovanja , samostojnosti in varnosti je, da ima Unija koristi od avtonomnega dostopa do vesolja in ga je sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da Unija podpre avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Da bi Unija ostala konkurenčna na hitro razvijajočem se trgu, je bistveno tudi, da ima ▌še naprej dostop do sodobnih, učinkovitih in prilagodljivih izstrelitvenih infrastrukturnih zmogljivosti in da bo lahko uporabljala ustrezne izstrelitvene sisteme . Zato bi lahko v okviru vesoljskega programa brez poseganja v ukrepe , ki jih bodo sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, podprli prilagoditve v zemeljski infrastrukturi za dostop do vesolja, tudi nove spremembe in tehnološki razvoj, potrebne za izvajanje vesoljskega programa in prilagoditev vesoljskim izstrelitvenim sistemom, ki so potrebni za izstrelitev satelitov, vključno z alternativnimi tehnologijami in inovativnimi sistemi, za izvajanje komponent vesoljskega programa . Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa. Glede na to, da za ukrepe v podporo dostopu do vesolja ni namenskega proračuna, ne bi smeli vplivati na izvajanje komponent vesoljskega programa.

(5)

Za večjo konkurenčnost vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj vse vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s spodbudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski in digitalni sektor ter druge sektorje, pa tudi uporabnike . Namen vozlišč vesoljskih dejavnosti bi moralo biti spodbujanje podjetništva in spretnosti ter prizadevanje za sinergije z vozlišči za digitalne inovacije. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji ter jim pomagati uspeti, tudi s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in s spodbujanjem povpraševanja (pristop prve pogodbe).

(5xx)

Vesoljska vrednostna veriga je na splošno segmentirana: i) v zgornji del vrednostne verige, kar obsega dejavnosti, ki vodijo v operativni vesoljski sistem, vključno z dejavnostmi razvoja, proizvodnje in izstrelitvenimi dejavnostmi, ter delovanje sistema, ter ii) spodnji del vrednostne verige, kar obsega zagotavljanje storitev, povezanih z vesoljem, in proizvode za uporabnike. Pomemben element za podporo razvoja vesoljskega sektorja in omogočanje dostopa do podatkov in proizvodov, pa tudi do zbirk orodij, shranjevanja in računalniških zmogljivosti so digitalne platforme.

(5x)

Na področju vesolja Unija izvaja svoje pristojnosti v skladu s členom 4(3) PDEU. Komisija bi morala zagotoviti skladnost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vesoljskega programa.

(5a)

Glede na to, da ima več držav članic tradicijo dejavnih industrij, povezanih z vesoljem, bi se bilo treba zavedati, da je v državah članicah z novimi zmogljivostmi potreben razvoj in izpopolnitev vesoljskih industrij in da se je treba ustrezno odzvati na izzive, ki jih tradicionalnim vesoljskim panogam prinaša sodobna komercialna uporaba vesolja („New Space“). Po vsej Uniji bi bilo treba spodbujati ukrepe za razvoj zmogljivosti vesoljske industrije in za omogočanje sodelovanja v vesoljski industriji, ki bo dejavna v vseh državah članicah.

(5b)

Ukrepi v okviru vesoljskega programa bi morali temeljiti na obstoječih nacionalnih in evropskih zmogljivostih (tj. zmogljivostih, ki obstajajo v trenutku, ko se ukrep izvaja), in jih čim bolje izkoristiti.

(6)

Vesoljske dejavnosti imajo zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Ustrezni organi vesoljskega programa EU lahko v zadevah, ki se nanašajo na vesoljski program, v tesnem sodelovanju z državami članicami in z njihovim soglasjem vstopajo v mednarodno sodelovanje in delujejo v ustreznih sektorskih organih OZN. V primeru zadev, povezanih z vesoljskim programom Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program), lahko Komisija v imenu Unije in na svojem področju pristojnosti usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zastopanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc v zvezi z vesoljskim programom, pri čemer ne posega v pristojnosti držav članic na tem področju . Zlasti pomembno je, da Unija, ki jo zastopa Komisija, sodeluje v organih programa Cospas-Sarsat.

(6a)

Mednarodno sodelovanje je bistveno za spodbujanje vloge Unije kot globalne akterke v vesoljskem sektorju ter v tehnologiji in industriji Unije, saj spodbuja pošteno konkurenco na mednarodni ravni, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti vzajemnost glede pravic in obveznosti strank ter spodbujati sodelovanje na področju usposabljanja. Mednarodno sodelovanje je ključni element vesoljske strategije za Evropo. Komisija bo uporabila vesoljski program EU za to, da bo prispevala in izkoristila mednarodna prizadevanja prek pobud, spodbujala evropsko tehnologijo in industrijo na mednarodni ravni (na primer z dvostranskimi dialogi, industrijskimi delavnicami, podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij) ter olajšala dostop do mednarodnih trgov in spodbujala pošteno konkurenco, s čimer bo podprla tudi pobude gospodarske diplomacije. Pobude evropske vesoljske diplomacije bi morale biti popolnoma usklajene in bi morale dopolnjevati obstoječe politike, prednostne naloge in instrumente EU, Unija in njene države članice pa imajo ključno vlogo pri ohranjanju vodilnega položaja na mednarodnem prizorišču.

(7)

Komisija bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic skupaj z ▌visokim predstavnikom in v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju pri izvajanju vesoljskega programa, vključno z zmanjšanjem širjenja vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost, da bi Evropska unija pristopila k ustreznim pogodbam in konvencijam OZN ter po potrebi predložiti ustrezne predloge .

(8)

Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da bi šlo za iste stroške , in sicer zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja – bodisi zaporedno, izmenično ali pa s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija bi morala zato med izvajanjem vesoljskega programa spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije in finančnimi instrumenti , kar bi, kjer je mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja. Poskrbeti bi morala tudi za sinergije in skladnost med rešitvami, razvitimi v okviru teh programov, zlasti v okviru programa Obzorje Evropa, in rešitvami, razvitimi v okviru vesoljskega programa.

(8a)

V skladu s členom 191(3) finančne uredbe se iz proračuna Unije v nobenem primeru ne krijejo dvakrat isti stroški, na primer iz programa Obzorje Evropa in hkrati z vesoljskim programom.

(9)

Cilji politike v vesoljskem programu bodo obravnavani tudi kot upravičena področja za financiranje in naložbene operacije prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva sklada InvestEU, zlasti v okviru političnih področij trajnostna infrastruktura in raziskave, inovacije ter digitalizacija. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(10)

Skladnost in sinergije med programom Obzorje Evropa in vesoljskim programom bodo spodbujale konkurenčnost in inovativnost evropskega vesoljskega sektorja, okrepile avtonomnost Evrope pri dostopanju do vesolja in izkoriščanju vesolja v zaščitenem in varnem okolju ter okrepile vodilno vlogo Evrope na svetovni ravni. Podatki in storitve, ki jih bo raziskovalni in inovacijski skupnosti zagotavljal vesoljski program, bodo podprli tudi prebojne rešitve v okviru programa Obzorje Evropa.

(10a)

Da bi se čim bolj povečal socialno-ekonomski donos iz vesoljskega programa, je nujno ohraniti vrhunske sisteme, jih nadgrajevati, da bodo lahko izpolnjevali nove potrebe uporabnikov ter da bo sektor aplikacij za uporabnike, ki ga bo omogočala vesoljska tehnologija, ponujal novosti. Unija bi morala podpirati dejavnosti, povezane z raziskavami in tehnološkim razvojem, ali začetne faze razvoja glede infrastruktur, vzpostavljenih v okviru vesoljskega programa, ter podpirati raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z aplikacijami in storitvami, ki temeljijo na sistemih, vzpostavljenih v okviru vesoljskega programa, in tako spodbujati gospodarske dejavnosti, ki so višje in nižje v ekonomski vrednostni verigi. Ustrezen instrument na ravni Unije za financiranje teh dejavnosti na področju raziskav in inovacij je program Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. XXX/XXXX. Zelo specifičen del razvojnih dejavnosti pa bi se moral financirati iz proračunskih sredstev, ki se komponentama Galileo in EGNOS dodeljujejo po tej uredbi, zlasti kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira sistem Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Tovrstno financiranje ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru programov.

(10x)

Vesoljski program bi moral za zagotovitev konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na področjih, povezanih z vesoljem, in podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo treba spodbujati enake priložnosti, vključno z enakostjo spolov, da bi čim bolje izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.

(10b)

V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi utegnile biti potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi jih lahko podprli v okviru programa Obzorje Evropa, da bi zagotovili usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale omogočiti, da se bodo v postopku strateškega načrtovanja raziskav in inovacij ugotovile in opredelile raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju. Vesoljski podatki in storitve, ki bodo brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo z raziskavami in inovacijami uporabili za razvoj prebojnih rešitev, na primer v programu Obzorje Evropa, kar bo podprlo politične prednostne naloge Unije. V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura, ki je v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

(11)

Pomembno je, da se vsa opredmetena in neopredmetena sredstva Unije ustvarijo ali razvijejo prek javnih naročil, ki jih Unija financira v okviru svojega vesoljskega programa. Da bi se v celoti spoštovale vse temeljne pravice, izhajajoče iz lastništva, bi bilo treba z vsemi lastniki skleniti potrebne dogovore. Lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in kadar je primerno, na podlagi ocene vsakega posameznega primera ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše.

(11a)

Da bi se spodbudila čim širša uporaba storitev, ki jih ponuja vesoljski program, bi bilo smiselno poudariti, da se podatki, informacije in storitve zagotavljajo brez jamstva in brez poseganja v obveznosti, ki jih nalagajo pravno zavezujoče določbe.

(11b)

Komisija se po potrebi lahko za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave za tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Tudi drugi subjekti, udeleženi pri javnem upravljanju vesoljskega programa, lahko zaprosijo za tako tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(12)

Ta uredba določa finančna sredstva za vesoljski program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(13)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo vesoljski program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem vesoljskega programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

(14)

▌Prihodke, ustvarjene s komponentami vesoljskega programa , bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in ti prihodki bi se morali uporabiti za podporo uresničevanja ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.

(15)

Ker program načeloma financira Unija, bi morala biti javna naročila za dejavnosti, financirane iz vesoljskega programa , ki so oddana v okviru vesoljskega programa, v skladu s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil. Opozoriti je treba, da finančna uredba določa, da se lahko Komisija na podlagi rezultatov predhodne ocene opre na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki uporabijo finančna sredstva Unije. Konkretne prilagoditve teh sistemov in postopkov ter ureditve za podaljšanje obstoječih pogodb bi bilo treba opredeliti v ustreznem sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu ali sporazumu o prispevku.

(16)

Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če ta javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem , zlasti zato, da se omogoči sodelovanje malim, srednjim in zagonskim podjetjem . Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.

(16a)

Za povečanje javnega povpraševanja in inovacij v javnem sektorju bi moral vesoljski program spodbujati uporabo podatkov, informacij in storitev vesoljskega programa, da se na lokalni in regionalni ravni odpre razvoj prilagojenih rešitev v industriji ter malih in srednjih podjetjih, in sicer prek partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, kot je navedeno v točki 7 Priloge 1 k finančni uredbi, kar bi omogočilo zajetje vseh faz, od razvoja do uvedbe in naročanja prilagojenih interoperabilnih vesoljskih rešitev za javne storitve.

(17)

Za dosego ciljev vesoljskega programa je pomembno, da se je mogoče, kadar je to primerno, opreti na zmogljivosti, ki jih nudijo javni in zasebni subjekti Unije, dejavni na področju vesolja, ter da je mogoče sodelovati na mednarodni ravni s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Zato je treba predvideti možnost, da se uporabijo vsa ustrezna orodja in metode upravljanja , določeni v  Pogodbi in finančni uredbi ▌, ter skupni postopki javnega naročanja.

(18)

Zlasti v primeru nepovratnih sredstev izkušnje kažejo, da je tržno uveljavljanje, povečanje stopnje uporabe med uporabniki in splošno ozaveščanje bolje izvajati decentralizirano, kot pa da jih hierarhično izvaja Komisija. Med ukrepi z najvišjo stopnjo uspešnosti za nove udeležence ter mala in srednja podjetja spadajo kuponi, ki so oblika finančne podpore upravičenca nepovratnih sredstev za tretje osebe. Žal pa jih ovira zgornja meja finančne podpore, ki je določena v finančni uredbi. Zato bi bilo treba za vesoljski program EU to zgornjo mejo zvišati, da bi se ohranil korak z vedno večjim potencialom za komercialno uporabo v vesoljskem sektorju.

(19)

Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove zmožnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v [členu 125(1)] finančne uredbe.

(20)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova FU] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(21)

V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: člen 88 Sklepa Sveta …/…/EU] bi morale biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji vesoljskega programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(22)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, določajo pa zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(23)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta  (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) , Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (3) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (4) ▌bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih protipravnih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, popolnoma sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so udeležene pri izvrševanju sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(24)

Tretje države, ki so članice ▌EGP ▌, lahko v programih Unije sodelujejo v okviru, vzpostavljenem v skladu s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, ▌uradu ▌OLAF ▌in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko celovito izvajali svoje pristojnosti.

(25)

Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna jasna porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju ter zmanjšali prekoračitve stroškov in zamude. Vsi akterji upravljanja bi morali v okviru svojih pristojnosti in v skladu z njimi podpirati doseganje ciljev vesoljskega programa.

(26)

Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Na ta način lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju ▌. Lahko bi sodelovale z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi lahko imela možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, jih zaprosi za pomoč ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa pod skupno določenimi pogoji zaupa državam članicam ▌. Te države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da bodo frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in zaščitene na ustrezni ravni , kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (6).

(26a)

V nekaterih ustrezno utemeljenih okoliščinah bi lahko Agencija državam članicam ali skupini držav članic zaupala posebne naloge. To bi moralo biti omejeno na dejavnosti, ki jih Agencija ne more izvesti sama, in ne bi smele vplivati na upravljanje vesoljskega programa in razdelitev nalog, kot je opredeljeno v tej uredbi.

(27)

Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za nadzor nad izvajanjem vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih deležnikov bi morala Komisija imeti možnost, da prenese pooblastilo za izvajanje nekaterih nalog. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne zahteve , potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.

(28)

Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti , akreditacije ter razvoja trga in aplikacij za uporabnike . Zato bi ji bilo treba podeliti nekatere naloge, povezane s temi področji . V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih izkušenj pri spodbujanju uporabe sistemov Galileo in EGNOS ter njunega uvajanja na trg bi bilo treba Agenciji zaupati tudi dejavnosti za povečanje stopnje uporabe med uporabniki, ki se nanašajo na komponente vesoljskega programa, pri čemer se izvzameta komponenti Galileo in EGNOS, ter dejavnosti razvoja aplikacij za uporabnike za vse komponente vesoljskega programa. To bi omogočilo, da se izkoristi ekonomija obsega in zagotovijo priložnosti za razvoj aplikacij, ki bi temeljile na več komponentah vesoljskega programa (integrirane aplikacije). Te dejavnosti pa ne bi smele posegati v storitvene dejavnosti in dejavnosti za povečanje stopnje uporabe med uporabniki, ki jih Komisija zaupa pooblaščenim subjektom v okviru programa Copernicus. Pooblastitev Agencije za razvoj aplikacij za uporabnike ne preprečuje drugim pooblaščenim subjektom, da razvijajo aplikacije za uporabnike. Poleg tega bi morala Agencija opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih v okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu , ki zajemajo ▌druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom. Pri prenosu nalog na Agencijo bi ji bilo treba zagotoviti ustrezne človeške, upravne in finančne vire.

(28a)

Galileo in EGNOS sta zapletena sistema, ki zahtevata intenzivno usklajevanje. Glede na to, da sta oba komponenti Unije, bi morala usklajevanje izvajati institucija Unije ali organ Unije. Zaradi strokovnega znanja, ki je bilo razvito v preteklih letih, je Agencija najprimernejši organ za usklajevanje vseh operativnih nalog, povezanih z izkoriščanjem teh sistemov, razen za mednarodno sodelovanje. Agenciji bi zato bilo treba zaupati upravljanje izkoriščanja sistemov EGNOS in Galileo. Kljub temu pa to ne pomeni, da bi morala Agencija sama opravljati vse naloge v zvezi s tem. Lahko bi se oprla na strokovno znanje drugih subjektov, zlasti Evropske vesoljske agencije. To bi moralo zajemati tudi dejavnosti v zvezi z razvojem sistemov, oblikovanjem in razvojem delov zemeljskega segmenta in satelitov, kar bi bilo treba zaupati Evropski vesoljski agenciji. Dodeljevanje nalog drugim subjektom bi moralo temeljiti na pristojnostih takih subjektov, s tem pa bi preprečili podvajanje dela.

(29)

Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa in bi bilo treba z njo vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo bi Komisija morala skleniti sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo , ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom , sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 2 in členom 5 navedenega sporazuma. Ker pa Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanjo ne uporablja pravo Unije, je za zagotovitev zaščite interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da Evropska vesoljska agencija sprejme ustrezne ukrepe, in da so, kar zadeva izvrševanje proračuna, naloge, ki so ji zaupane, skladne z odločitvami Komisije . Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.

(30)

Delovanje centra SATCEN kot evropske avtonomne zmogljivosti za zagotavljanje dostopa do informacij in storitev, ki so rezultat uporabe ustreznih vesoljskih sredstev in dodatnih podatkov, je že bilo priznano z izvajanjem Sklepa št. 541/2014/EU .

(31)

Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilno-vojaških razmejitev lahko relevantni subjekti Unije, ki so v tesnih stikih z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, opravljajo usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morali Agencija in Evropska obrambna agencija za skupnosti civilnih ▌uporabnikov usklajevati uporabniške vidike ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.

(32)

Zaradi velikega pomena dejavnosti, povezanih z vesoljem, za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morali biti ključni prednostni nalogi vesoljskega programa zagotavljanje dvojne (tj. civilno-vojaške) narave sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih, ter doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in njenih držav članic, tudi v zvezi s tajnimi in drugimi občutljivimi netajnimi podatki.

(33)

Komisija in visoki predstavnik bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti v okviru svojih pristojnosti zagotoviti varnost vesoljskega programa v skladu s to uredbo in, kjer je ustrezno, s Sklepom Sveta 201xx/xxx/CFSP  (7).

(33a)

ESZD lahko glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU pomaga Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo vesoljskega programa na področju zunanjih odnosov.

(34)

Brez poseganja v izključno pristojnost držav članic na področju nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in na pravico držav članic, da v skladu s členom 346 PDEU zaščitijo svoje bistvene varnostne interese, bi bilo treba poskrbeti za posebno upravljanje varnosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje vesoljskega programa. To upravljanje ▌bi moralo temeljiti na treh ključnih načelih. Prvo načelo je, da je treba bogate in edinstvene izkušnje držav članic na področju varnostnih zadev nujno upoštevati v največji možni meri. Drugo načelo je, da morajo biti zaradi preprečevanja nasprotij interesov in morebitnih pomanjkljivosti pri izvajanju varnostnih predpisov operativne funkcije ločene od funkcij v zvezi z varnostno akreditacijo. In tretje načelo je, da je subjekt, ki je odgovoren za upravljanje vseh ali nekaterih komponent vesoljskega programa, hkrati tudi najprimernejši za upravljanje varnosti nalog, ki so mu zaupane. Varnost vesoljskega programa bo temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju programov Galileo, EGNOS in Copernicus v zadnjih letih. Dobro upravljanje varnosti zahteva tudi, da morajo biti vloge ustrezno porazdeljene med različne akterje. Ker je za vesoljski program odgovorna Komisija, bi morala prav ona brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju državne varnosti določiti splošne varnostne zahteve, ki veljajo za vsako posamezno komponento programa.

(34x)

Kibernetska varnost evropske vesoljske infrastrukture, tako na Zemlji kot v vesolju, je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in storitev. Pri določanju varnostnih zahtev bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti sistemov in njihovih storitev pred kibernetskimi napadi, vključno z uporabo novih tehnologij.

(34a)

Komisija bi morala po potrebi po analizi tveganja in nevarnosti določiti strukturo za spremljanje varnosti. Ta organ za spremljanje varnosti bi moral biti subjekt, ki ustreza navodilom, pripravljenim v okviru Sklepa 201x/xxx/SZVP. V primeru programa Galileo bi ta organ moral biti Center za nadzor varnosti Galileo. Kar zadeva izvajanje Sklepa 20xx/xxx/SZVP, bo vloga sveta za varnostno akreditacijo omejena na zagotavljanje informacij o varnostni akreditaciji sistema Svetu in/ali visokemu predstavniku.

(35)

Zaradi edinstvenosti in kompleksnosti vesoljskega programa in njegove povezave z varnostjo bi bilo treba pri varnostni akreditaciji upoštevati priznana in uveljavljena načela. Zato je nujno, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(35x)

Tajne podatke EU je treba obravnavati v skladu z varnostnimi predpisi, določenimi v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in Sklepu Sveta 2013/488/EU. V skladu s Sklepom Sveta morajo države članice spoštovati načela in minimalne standarde, določene v njem, da se zagotovi enakovredna raven zaščite tajnih podatkov EU.

(36)

Za zagotovitev varne izmenjave informacij bi bilo treba sprejeti ustrezne sporazume , da se zagotovi zaščita tajnih podatkov EU, posredovanih tretjim državam in mednarodnim organizacijam v okviru vesoljskega programa .

(37)

Eden glavnih ciljev vesoljskega programa je zagotavljanje njegove varnosti in strateške avtonomije, krepitev njegove zmožnosti za delovanje v številnih sektorjih, zlasti na področju varnosti, ter izkoriščanje možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic. Ta cilj zahteva stroga pravila o upravičenosti subjektov, ki lahko sodelujejo v dejavnostih, ki se financirajo v okviru vesoljskega programa in zahtevajo dostop do tajnih podatkov ali občutljivih netajnih podatkov EU.

(37a)

V okviru vesoljskega programa se nekateri podatki, ki sicer niso tajni, obravnavajo v skladu z že veljavnimi akti ali nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi, vključno z omejitvami glede razširjanja.

(38)

Satelitske navigacijske sisteme in sisteme za opazovanje Zemlje uporablja vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika. Vesoljski program bi moral izkoristiti sinergije med temi sektorji in pri tem upoštevati koristi, ki jim jih prinašajo vesoljske tehnologije, podpirati razvoj združljive opreme ter spodbujati razvoj ustreznih standardov in certifikatov. Vse več ▌je tudi sinergij med vesoljskimi dejavnostmi in dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.

(39)

Cilj sistema Galileo je vzpostavitev in upravljanje prve globalne infrastrukture za satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Galileo deluje neodvisno od drugih obstoječih ali načrtovanih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije. Druga generacija sistema bi morala biti postopno uvedena pred letom 2030, sprva zgolj z zmanjšano operativno zmogljivostjo.

(40)

Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale do konca leta 2026 predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Ciper, Azore, Kanarske otoke in Madeiro ▌. Na področju letalstva bi morala imeti ta ozemlja možnost, da bi storitev EGNOS uporabila za navigacijske službe zračnega prometa na vseh ravneh učinkovitosti, ki jih podpira storitev EGNOS. Kolikor je tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1139 in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da čeprav se lahko signali, ki jih oddaja Galileo, uporabljajo tudi za lažje določanje položaja zrakoplovov v vseh fazah leta prek nujnega sistema za povečevanje (lokalnega, regionalnega, elektronskega sistema na krovu) , so lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za povečevanje, kot je EGNOS v Evropi. Storitev EGNOS za varovanje življenj bi morala biti zagotovljena v skladu z veljavnimi standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(41)

Nujno je treba zagotoviti ▌vzdržnost sistemov Galileo in EGNOS ter kontinuiteto, razpoložljivost, natančnost, zanesljivost in varnost njunih storitev . V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi poskrbeti za njun nadaljnji razvoj ter zasnovati nove generacije teh sistemov , vključno z razvojem vesoljskega in zemeljskega segmenta .

▌

(43)

Izraz „komercialna storitev“ iz Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8) zaradi razvoja te storitve ni več primeren. Namesto tega sta bili opredeljeni dve ločeni storitvi, in sicer zelo natančna storitev in storitev za avtentikacijo (9).

(44)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morale biti storitve, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, združljive in interoperabilne tako med seboj , tudi na ravni uporabnikov, kakor tudi, kolikor je mogoče, z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta tovrstna združljivost in kompatibilnost določeni v mednarodnih sporazumih, in sicer brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti Unije.

(45)

Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura teh sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku , pri čemer lahko sodeluje Agencija, kjer je to ustrezno glede na njene pristojnosti .

(46)

Da bi kar najbolj povečali socialno-ekonomske koristi sistemov Galileo in EGNOS in prispevali k strateški avtonomnosti Unije , zlasti v občutljivih sektorjih in na področju varnosti in zaščite , bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije , tudi z regulativnimi sredstvi , kadar je to upravičeno in koristno. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomemben del procesa.

(47)

Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Unijo podprli pri prizadevanju za neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področju okolja, podnebnih sprememb , morja in pomorske politike, kmetijstva in razvoja podeželja, ohranjanja kulturne dediščine, civilne zaščite, spremljanja kopnega in infrastrukture, civilne zaščite , varnosti in digitalnega gospodarstva.

(47b)

Komponente vesoljskega programa bi morale spodbujati uporabo digitalne tehnologije v vesoljskih sistemih, distribucijo podatkov in storitev ter razvoj nižje v vrednostni verigi. V tem kontekstu je treba posebno pozornost nameniti pobudam in ukrepom, ki jih je Komisija predlagala v svojem sporočilu z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ in sporočilu z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Akcijski načrt za 5G v Evropi“

(48)

Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto in krepitev dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (11), ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije (12). Za razvoj novih sredstev bi Komisija morala tesno sodelovati z državami članicami, Evropsko vesoljsko agencijo, organizacijo EUMETSAT in po potrebi z drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska sredstva ter sredstva in situ.  V največji možni meri bi moral izkoristiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT (13) in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES zagotovijo predvsem države članice (14). Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.

(49)

Program Copernicus bi se moral izvajati v skladu s cilji Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (15), zlasti v skladu s cilji glede preglednosti, ustvarjanja pogojev, ki omogočajo razvoj storitev, ter prispevanja h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus bi moral biti prost in neomejen.

(49a)

Ves potencial, ki ga ima program Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba popolnoma sprostiti celo širše od neposrednih upravičencev, in sicer tako, da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi lahko te podatke uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja.

(50)

Copernicus je uporabniško usmerjen program. Njegov razvoj bi zato moral temeljiti na razvijajočih se zahtevah glavnih uporabnikov programa Copernicus, hkrati pa bi moral upoštevati tudi nastajanje novih javnih ali zasebnih skupnosti uporabnikov. Program Copernicus bi se moral opreti na analizo možnosti za izpolnitev razvijajočih se potreb uporabnikov, vključno s tistimi, ki so povezane z izvajanjem in spremljanjem politik Unije, za katere je potrebna nepretrgana in dejanska soudeleženost uporabnikov, zlasti v zvezi z opredelitvijo in potrjevanjem zahtev.

(51)

Program Copernicus se že izvaja. Zato je pomembno zagotoviti kontinuiteto že obstoječe infrastrukture in storitev, hkrati pa jih prilagoditi spreminjajočim se potrebam uporabnikov, spreminjajočemu se tržnemu okolju, zlasti pojavu zasebnih akterjev v vesolju (komercialna uporaba vesolja („New Space“)) in družbeno-političnemu razvoju, za kar je potrebna zmožnost hitrega odzivanja. To zahteva razvoj funkcionalne strukture programa Copernicus, da bi bolje odražal premik od prve faze operativnih storitev k zagotavljanju naprednih in bolj ciljno usmerjenih storitev v nove skupnosti uporabnikov ter k spodbujanju trgov z dodano vrednostjo nižje v vrednostni verigi. V ta namen bi bilo treba pri njegovem nadaljnjem izvajanju sprejeti pristop, ki bi temeljil na podatkovni vrednostni verigi, tj. pridobivanju, obdelavi, razširjanju in uporabi podatkov in informacij, ter dejavnostih za povečanje stopnje uporabe med uporabniki ▌na trgu in dejavnostih krepitve zmogljivosti , medtem ko bodo v procesu strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki bi morale temeljiti na programu Copernicus.

(52)

V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo na dolgoročno zamenjavo satelitov ob koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale predvsem nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije v kmetijstvu, upravljanju z gozdnimi, vodnimi in morskimi viri ter kulturni dediščini (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), tudi naložbe držav članic, Evropske vesoljske agencije in EUMETSAT, ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi lahko temeljil na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

(53)

V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih ▌storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o  sestavi ozračja in kakovosti zraka ; informacije o stanju in dinamiki oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega in ledu , ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi podpirale vzdržnost zagotavljanja storitev.

(54)

Pri izvajanju storitev programa Copernicus bi se ▌Komisija morala zanašati na pristojne subjekte, ustrezne agencije Unije, skupine ali konzorcije nacionalnih organov ali ustrezen drug organ, ki bi lahko bil upravičen do sporazuma o prispevkih. Pri izbiri teh subjektov bi morala Komisija zagotoviti, da ne bo motenj v delovanju in zagotavljanju storitev ter da bodo imeli ti subjekti v zvezi z varnostno občutljivimi podatki ustrezne zmogljivosti za zgodnje opozarjanje in spremljanje kriznih razmer v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter zlasti skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). V skladu s členom 154 finančne uredbe morajo osebe in subjekti, ki so pooblaščeni za izvrševanje sredstev Unije, spoštovati načelo nediskriminacije do vseh držav članic; to načelo bi bilo treba zagotoviti z ustreznimi sporazumi o prispevkih v zvezi z zagotavljanjem storitev programa Copernicus.

(55)

Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi glavnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.

(55a)

Politika brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov programa Copernicus je bila ocenjena kot eden najuspešnejših elementov izvajanja programa Copernicus in je bila ključnega pomena pri spodbujanju velikega povpraševanja po njegovih podatkih in informacijah, s čimer je ta program postal eden največjih svetovnih ponudnikov podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Nedvomno je treba zagotoviti dolgoročno in varno kontinuiteto v zagotavljanju brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov, dostop do teh podatkov pa bi bilo treba zavarovati, da bi uresničili ambiciozne cilje, določene v vesoljski strategiji za Evropo (2016). Podatki programa Copernicus so ustvarjeni predvsem zato, da bi koristili evropskim državljanom, medtem ko se z zagotavljanjem, da so ti podatki prosto dostopni po vsem svetu, povečujejo priložnosti sodelovanja za podjetja in akademike iz EU ter se prispeva k učinkovitemu evropskemu vesoljskemu ekosistemu. Če bi dostop do podatkov in informacij programa Copernicus kakor koli omejili, je to treba storiti v skladu s politiko glede podatkov programa Copernicus, kot je določeno v tej uredbi in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1159/2013.

(56)

Pod primernimi pogoji in omejitvami bi bilo treba omogočiti popoln, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru programa Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in izmenjava ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v sektorju nižje v vrednostni verigi, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji. S tem bi se morali še naprej zagotavljati podatki in informacije z visoko stopnjo doslednosti, stalnosti, zanesljivosti in kakovosti. To zahteva obsežen in uporabnikom prijazen dostop do podatkov in informacij ter obdelavo in uporabo podatkov in informacij programa Copernicus z različnimi stopnjami pravočasnosti, za kar bi morala Komisija še naprej uporabljati celostni pristop tako na ravni EU kot tudi držav članic, kar bi omogočilo tudi združevanje z drugimi viri podatkov in informacij. Zato bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo podatki in informacije programa Copernicus zlahka in dejansko dostopni in jih bo mogoče enostavno in učinkovito uporabiti, zlasti s spodbujanjem storitev dostopa do podatkov in informacij v državah članicah ter , kadar je mogoče, s spodbujanjem interoperabilnosti med obstoječimi evropskimi infrastrukturami za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, da se vzpostavijo sinergije z njihovimi sredstvi, da bi se čim bolj povečala in okrepila uporaba podatkov in informacij programa Copernicus na trgu.

(57)

Komisija bi morala v skladu s to uredbo in veljavnimi pravicami tretjih strani pri določanju pogojev za izdajo licenc za podatke tretjih strani sodelovati s ponudniki podatkov, da se olajša njihova uporaba v programu Copernicus. Nekateri podatki in informacije programa Copernicus, tudi slike visoke ločljivosti, lahko vplivajo na varnost Unije ali njenih držav članic, zato bi moralo biti omogočeno, da bi v ustrezno utemeljenih primerih sprejeli ukrepe za odziv na tveganja in grožnje za varnost Unije in njenih držav članic.

(58)

Določbe pravnih aktov, sprejetih na podlagi prejšnjih uredb, bi morale ostati še naprej veljavne, razen če niso v nasprotju z novo uredbo. To zlasti velja za Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1159/2013 o opredelitvi pogojev za registracijo in izdajo licenc uporabnikom GMES in opredelitvi meril za omejitev dostopa do namenskih podatkov GMES in informacij storitev GMES (16).

(59)

Da se lokalne , regionalne ali nacionalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za opazovanje, ter se jim olajša uporaba teh podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi , kot sta Releji Copernicus in Akademija Copernicus . V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.

(60)

Na mednarodnem področju bi moral program Copernicus zagotavljati točne in zanesljive informacije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter v podporo zunanji politiki in politiki razvojnega sodelovanja Unije. Program Copernicus bi bilo treba obravnavati kot evropski prispevek h Globalnemu sistemu sistemov za opazovanje zemlje (GEOSS), Odboru za satelite za opazovanje Zemlje (CEOS), Konferenci pogodbenic (COP) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) iz leta 1992 , doseganju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja in Sendajskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč. Vzpostaviti ali ohraniti bi moral tudi ustrezno sodelovanje z ustreznimi sektorskimi organi OZN in Svetovno meteorološko organizacijo.

(61)

Kadar je ustrezno, bi se morala Komisija pri izvajanju programa Copernicus, kar zadeva razvoj , usklajevanje, izvajanje in razvoj vesoljskih komponent, dostop do podatkov tretjih strani, ko je to ustrezno in kadar tega ne počne kakšen drug subjekt , dostop do podatkov in izvajanje namenskih misij, opreti na evropske mednarodne organizacije, s katerimi je že sklenila partnerstva, zlasti na Evropsko vesoljsko agencijo. Opreti pa bi se morala tudi na EUMETSAT, kar zadeva izvajanje namenskih misij ali njihovih delov in, kjer je to ustrezno, dostop do podatkov o sodelujočih misijah v skladu s strokovnim znanjem in pooblastili te organizacije.

(61a)

Na področju storitev bi morala Komisija izkoristiti posebne zmogljivosti agencij Unije, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost in Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Satelitski center Evropske unije (SATCEN), pa tudi že izvedene evropske naložbe prek podjetja Mercator Ocean v storitve spremljanja morskega okolja. Kar zadeva varnost, se bo z visokim predstavnikom skušal doseči celovit pristop na ravni Unije. Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je dejavno sodelovalo že na začetku pobude GMES in je podpiralo razvoj v zvezi s sistemom Galileo in vesoljskim vremenom. V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 JRC upravlja storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah in globalno komponento storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega; prispeva k pregledu kakovosti in ustreznosti podatkov in informacij ter k prihodnjemu razvoju. Komisija bi se morala pri izvajanju vesoljskega programa tudi v prihodnje opirati na znanstveno in tehnično svetovanje JRC.

(62)

Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, kar je globalni skupni cilj , in njegove uporabe. V tem kontekstu bi to lahko podprlo pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite.

(63)

SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. Unija bi lahko po potrebi razmislila o tem, da bi nekatere svoje podatke dala na voljo za komercialne, nekomercialne in raziskovalne namene. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker so storitve SST uporabniško usmerjene , bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in od javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema in spoštovale nacionalna varnost in varnostne politike .

(64)

Zagotavljanje storitev SST bi moralo temeljiti na sodelovanju med Unijo in državami članicami ter na uporabi obstoječih in prihodnjih nacionalnih strokovnih znanj in sredstev, vključno s tistimi, ki so bila razvita prek Evropske vesoljske agencije ali Unije. Obstajati bi morala možnost zagotavljanja finančne podpore razvoju novih senzorjev SST. Ob upoštevanju občutljivosti SST bi morale sodelujoče države članice ohraniti nadzor nad nacionalnimi senzorji in njihovim delovanjem, vzdrževanjem in obnovo ter nad obdelavo podatkov za zagotavljanje storitev SST.

(65)

Države članice z ustreznim lastništvom ali dostopom do zmogljivosti SST bi morale imeti možnost sodelovati pri zagotavljanju storitev SST. Za sodelujoče države članice v konzorciju SST, ustanovljenem s Sklepom št. 541/2014/EU, bi moralo veljati, da izpolnjujejo ta merila. Te države članice bi morale predložiti enotno skupno vlogo in dokazati skladnost z dodatnimi elementi v zvezi z operativno ureditvijo. ▌Določiti bi bilo treba ustrezna pravila za izbor in organizacijo udeležencev iz držav članic.

(65a)

Komisiji je treba podeliti izvedbena pooblastila za opredelitev podrobnih postopkov in elementov za ugotavljanje udeležbe držav članic. Če ni vložena nobena skupna vloga ali Komisija meni, da vložena vloga ne izpolnjuje določenih meril, lahko Komisija začne drugi korak za sodelovanje držav članic. V postopkih in elementih za drugi korak bi morale biti opredeljene orbite, ki jih je treba zajeti, in bi se moralo upoštevati, da je treba čim bolj povečati sodelovanje držav članic pri zagotavljanju storitev SST. Kadar ti postopki in elementi predvidevajo možnost, da Komisija izbere več predlogov, da se zajamejo vse orbite, bi bilo prav tako treba zagotoviti ustrezne mehanizme za usklajevanje med skupinami držav članic in učinkovito rešitev, da se zajamejo vse storitve SST.

(66)

Ko se SST vzpostavi, bi moral upoštevati načela dopolnjevanja dejavnosti in kontinuitete visokokakovostnih uporabniško usmerjenih storitev SST, temeljiti pa bi moral na najboljšem strokovnem znanju. Zato bi se bilo treba pri SST izogibati nepotrebnemu podvajanju. ▌Odvečne zmogljivosti bi morale zagotavljati kontinuiteto, kakovost in odpornost storitev SST. Dejavnosti skupin strokovnjakov bi morale prispevati k temu, da se prepreči nepotrebno podvajanje.

(67)

Poleg tega bi moral SST spodbujati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov odbora OZN COPUOS ▌, in osnutek smernic za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

(68)

Pri SST, vesoljskem vremenu in dejavnostih na področju blizuzemeljskih predmetov bi morali upoštevati sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti Združenimi državami Amerike, mednarodnimi organizacijami in ostalimi tretjimi stranmi, zlasti za preprečevanje trkov v vesolju, preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov in povečanje pripravljenosti na učinke ekstremnih vesoljskih vremenskih dogodkov in blizuzemeljskih predmetov.

(69)

Varnostni odbor Sveta je priporočil vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganja, da bi bila pri izvajanju Sklepa št. 541/2014/EU ustrezno upoštevana vprašanja glede varnosti podatkov. V ta namen in ob upoštevanju že opravljenega dela bi morale sodelujoče države članice določiti ustrezne strukture in postopke za obvladovanje tveganja.

(70)

Varnost državljanov lahko ogrozijo ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki, ki motijo tudi delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti podkomponento za vesoljsko vreme, da bi ocenjevali tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, ozaveščali o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbeli za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljševali zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala dati prednost tistim sektorjem, ki se jim bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko upoštevale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic , evropskih in mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.

(71)

Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope (17), Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU (18) in več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki bo sposobna obravnavati izzive, kot so regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepita Unijo, ki ščiti svoje državljane.

(72)

Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanja 19. in 20. decembra 2013 (19) z odobravanjem sprejel priprave na področju satelitskih komunikacij za naslednjo generacijo vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM) v tesnem sodelovanju med državami članicami, Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo. GOVSATCOM je bil opredeljen tudi kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016. GOVSATCOM bi moral prispevati k odzivu EU na hibridne grožnje, podpirati pomorsko strategijo EU in politiko EU za Arktiko.

(73)

GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Ustrezni akterji lahko analizirajo tri glavne sklope primerov uporabe: i) krizno upravljanje, ki lahko zajema civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; ii) nadzor, ki lahko zajema varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter iii) osrednja infrastruktura, ki lahko zajema diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo (npr. podatkovne centre, strežnike), ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade , kot so jezi ) in vesoljsko infrastrukturo.

(73a)

Akterji Unije in držav članic bodo zmogljivost in storitve GOVSATCOM uporabljali v nujnih misijah in operacijah, pri katerih sta ključni zaščita in varnost. Zato je potrebna ustrezna neodvisnost od tretjih strani (tretjih držav in subjektov iz tretjih držav), in sicer pri vseh elementih GOVSATCOM, kot so vesoljske in zemeljske tehnologije na ravni komponent, podsistemov in sistemov, proizvodne industrije, lastniki in upravljavci vesoljskih sistemov, fizična lokacija komponent zemeljskih sistemov.

(74)

Satelitske komunikacije niso neizčrpen vir, temveč so omejene s satelitsko zmogljivostjo, frekvenco in geografsko pokritostjo. Da bi bil GOVSATCOM stroškovno učinkovit in da bi lahko izkoriščal ekonomijo obsega, mora optimizirati usklajevanje med povpraševanjem pooblaščenih uporabnikov GOVSATCOM in ponudbo satelitskih zmogljivosti in storitev v okviru pogodb GOVSATCOM. Ker se povpraševanje in potencialna ponudba skozi čas spreminjata, sta potrebna stalno spremljanje in prožnost za prilagoditev storitev GOVSATCOM. ▌

(75)

Operativne zahteve bodo določene na podlagi analiziranih primerov uporabe. Iz operativnih zahtev in glede na varnostne zahteve bi bilo treba razviti portfelj storitev. Ta pa bi moral določiti osnovo za storitve, ki se bodo zagotavljale prek GOVSATCOM. Da bi se ohranila najboljša možna usklajenost med povpraševanjem in zagotovljenimi storitvami, bo morda treba portfelj storitev GOVSATCOM redno posodabljati.

(76)

V prvi fazi GOVSATCOM (približno do leta 2025) se bodo uporabljale obstoječe zmogljivosti ▌. V tem kontekstu bi si morala Komisija zmogljivosti GOVSATCOM EU priskrbeti od držav članic z nacionalnimi sistemi in vesoljskimi zmogljivostmi ter od komercialnih satelitskih komunikacijskih ali storitvenih ponudnikov, pri čemer bi morala upoštevati bistvene varnostne interese Unije.  V tej prvi fazi se bodo storitve uvajale postopoma . Če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ta pristop ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, se lahko sprejme odločitev o prehodu na drugo fazo in razvoju dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek enega ali več javno-zasebnih partnerstev, npr. s satelitskimi operaterji v Uniji.

(77)

Da bi optimizirali razpoložljive satelitske komunikacijske vire, zagotovili dostop v nepredvidljivih razmerah, kot so naravne nesreče, ter zagotovili operativno učinkovitost in kratek čas obdelave zahtev, je potreben zemeljski segment ( vozlišča in morebitni drugi zemeljski elementi) . Slednji bi moral biti zasnovan na podlagi operativnih in varnostnih zahtev. Da bi se zmanjšala tveganja, lahko vozlišče vključuje več fizičnih lokacij. Za zemeljski segment bodo morda potrebni drugi zemeljski elementi, kot so sidrne postaje.

(78)

Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU bi moral omogočati , da bo lahko večina uporabnikov za storitve GOVSATCOM še naprej uporabljala svojo obstoječo uporabniško opremo ▌.

(79)

Uporabniki v interesu operativne učinkovitosti navajajo, da si je pomembno prizadevati za interoperabilnost uporabniške opreme in za uporabniško opremo, ki omogoča uporabo različnih satelitskih sistemov. Na tem področju bi utegnili biti potrebni raziskave in razvoj.

(80)

Na ravni izvajanja bi bilo treba naloge in odgovornosti porazdeliti med specializirane subjekte, kot so Evropska obrambna agencija, ESZD, Evropska vesoljska agencija, Agencija in druge agencije Unije, in sicer tako, da se zagotovi uskladitev z njihovo glavno vlogo, zlasti pri vidikih, povezanih z uporabniki.

(81)

Pristojni organ za GOVSATCOM ima pomembno vlogo pri nadzoru nad tem, da uporabniki in drugi nacionalni subjekti, ki so udeleženi pri GOVSATCOM, upoštevajo pravila o izmenjavi in prednostni razvrstitvi ter varnostne postopke, kot je določeno v varnostnih zahtevah. Država članica, ki ne določi pristojnega organa za GOVSATCOM, bi morala v vsakem primeru določiti kontaktno točko za obravnavanje vseh odkritih poskusov motenja, ki bi negativno vplivalo na GOVSATCOM.

(81a)

Udeleženci GOVSATCOM lahko postanejo države članice, Svet, Komisija in ESZD, če se odločijo izdajati odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljati zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte. Glede na to, da se država članica sama odloči, da bo izdajala odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljala zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte, države članice ne morejo biti obvezane, da postanejo udeleženke GOVSATCOM ali gostijo infrastrukturo GOVSATCOM. GOVSATCOM kot komponenta vesoljskega programa torej ne posega v pravico držav članic, da ne sodelujejo v GOVSATCOM, vključno v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali ustavnimi zahtevami v zvezi s politikami glede neusklajevanja in nesodelovanja v vojaških zavezništvih.

(82)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za operativne zahteve glede storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM. Tako bo imela Komisija možnost opredeliti tehnične specifikacije za primere uporabe, povezane s kriznim upravljanjem, nadzorom in upravljanjem ključne infrastrukture, vključno z diplomatskimi komunikacijskimi omrežji. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(83)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM. Tako bo imela Komisija možnost opredeliti značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(84)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi za uporabo združenih satelitskih komunikacijskih zmogljivosti GOVSATCOM. Pri opredelitvi pravil o izmenjavi in prednosti bi Komisija morala upoštevati operativne in varnostne zahteve ter analizo tveganj in pričakovanega povpraševanja udeležencev GOVSATCOM. Čeprav bi bilo treba storitve GOVSATCOM za uporabnike GOVSATCOM načeloma zagotavljati brezplačno, se lahko politika oblikovanja cen razvije kot del teh podrobnih pravil o izmenjavi in prednosti, če analiza pokaže, da ni dovolj zmogljivosti, in če je namen to, da se prepreči izkrivljanje trga. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(85)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede lokacije infrastrukture zemeljskega segmenta za GOVSATCOM. Tako bo imela Komisija možnost, da upošteva operativne in varnostne zahteve , pa tudi obstoječo infrastrukturo za izbiro teh lokacij. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

▌

(87)

Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti za varnostno akreditacijo. Zato je treba ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS ustrezno prilagoditi.

(87a)

V skladu s Sklepom 2010/803/EU je sedež Agencije v Pragi. Uslužbenci Agencije so za izvajanje nalog Agencije lahko zaposleni v katerem od zemeljskih centrov Galileo ali EGNOS iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/413 z namenom izvajanja dejavnosti vesoljskega programa, navedenih v ustreznem sporazumu. Poleg tega bi lahko za to, da bi Agencija delovala na najbolj učinkovit in uspešen način, omejeno število osebja dodelili lokalnim pisarnam v eni ali več državah članicah. Namestitev osebja zunaj sedeža Agencije ali lokacij, kjer se nahajata Galileo in EGNOS, ne bi smela voditi v prenos bistvenih dejavnosti Agencije na te lokalne pisarne.

(88)

Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba ime Agencije za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, tudi glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

(89)

Glede na pooblastila Agencije in vlogo Komisije pri izvajanju vesoljskega programa je primerno določiti, da se nekatere odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, ne bi smele sprejeti brez pozitivnega glasovanja predstavnikov Komisije.

(90)

Brez poseganja v pristojnosti Komisije so upravni odbor, svet za varnostno akreditacijo in izvršni direktor pri opravljanju svojih nalog neodvisni in delujejo v javnem interesu.

(91)

Možno in celo verjetno je, da bodo nekatere komponente vesoljskega programa temeljile na uporabi občutljive ali varnostne nacionalne infrastrukture. V tem primeru je treba zaradi nacionalne varnosti določiti, da se smejo sestankov upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo udeležiti ▌predstavniki držav članic in predstavniki Komisije, in sicer na podlagi potrebe po seznanitvi s podatki . V upravnem odboru se glasovanja udeležujejo le predstavniki držav članic , ki imajo to infrastrukturo , in predstavnik Komisije . V poslovniku upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo bi moralo biti določeno, kdaj se ta postopek uporabi.

▌

(94)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba vesoljski program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi kot osnovo za ocenjevanje učinkov programa vključujejo merljive kazalnike.

(94a)

Uporaba storitev, ki temeljijo na programih Copernicus in Galileo, naj bi imela na splošno velik učinek na evropsko gospodarstvo. Vendar se zdi, da zaenkrat prevladujejo ad hoc meritve in študije primerov. Komisija bi morala prek Eurostata opredeliti ustrezne statistične meritve in kazalnike, ki bi bili podlaga za sistematično in verodostojno spremljanje učinka vesoljskih dejavnosti EU.

(95)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Komisiji bi moral pomagati odbor, ki bi se sestajal v posebni sestavi.

(95a)

Komponente vesoljskega programa so uporabniško naravnane, zato je za njegovo izvajanje in razvoj potrebna nepretrgana in dejanska udeležba uporabnikov, zlasti pri opredeljevanju in potrjevanju zahtev v zvezi s storitvami. Da bi imel program večjo vrednost za uporabnike, bi bilo treba njihovo sodelovanje aktivno podpirati prek rednih posvetovanj s končnimi uporabniki iz javnega in zasebnega sektorja držav članic Unije in iz mednarodnih organizacij, kjer je to primerno. V ta namen bi bilo treba ustanoviti delovno skupino (v nadaljnjem besedilu: forum uporabnikov) za pomoč programskemu odboru pri opredelitvi zahtev uporabnikov in potrjevanju skladnosti storitev, pa tudi pri odkrivanju vrzeli v storitvah, ki se zagotavljajo. V poslovniku odbora bi morala biti določena organizacija te delovne skupine, da bi se upoštevale posebnosti vsake komponente in vsake storitve v okviru komponent. Kadar je mogoče, bi morale države članice prispevati k forumu uporabnikov na podlagi sistematičnega in usklajenega posvetovanja z uporabniki na nacionalni ravni.

(96)

Ker so za dobro javno upravljanje potrebni enotno vodenje vesoljskega programa, hitrejše sprejemanje odločitev in enakopraven dostop do informacij, je predstavnikom subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s tem programom, lahko omogočeno, da kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega v okviru uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011. Iz istih razlogov bi morali imeti predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo , ki je povezan z vesoljskim programom ali njegovimi komponentami oziroma podkomponentami , možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji sporazuma. Predstavniki subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane z vesoljskim programom, tretjih držav in mednarodnih organizacij, nimajo pravice sodelovati pri glasovanju odbora. Pogoji za udeležbo opazovalcev in ad hoc udeležencev bi morali biti določeni v poslovniku odborov.

(97)

Za zagotovitev učinkovite ocene napredka vesoljskega programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s spremembo Priloge X, da po potrebi pregleda ali dopolni kazalnike in da to uredbo dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(98)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmogljivosti vsake posamezne države članice, in ker se ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(99)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja varnostnih zahtev vesoljskega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Države članice bi morale imeti možnost, da v največji možni meri nadzirajo varnostne zahteve programa. Pri sprejemanju izvedbenih aktov na področju varnosti vesoljskega programa bi moral Komisiji pomagati odbor predstavnikov držav članic v posebni sestavi za varnost. Ti izvedbeni akti bi morali biti sprejeti v skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011. Glede na občutljivost varnostnih zadev bi si predsednik moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. Komisija ne bi smela sprejemati izvedbenih aktov, ki bi določali splošne varnostne zahteve programa, če odbor ne bi podal mnenja –