Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Povzetek stroškov in koristi naložb v varnost in zdravje pri delu

(raziskovalno mnenje na zaprosilo finskega predsedstva)

(2020/C 14/07)

Poročevalec: Adam ROGALEWSKI

Soporočevalka: Ana BONTEA

Zaprosilo	finsko predsedstvo Sveta, 7.2.2019
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	10.9.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	26.9.2019
Plenarno zasedanje št.	546
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	149/14/3

1. Sklepi in priporočila

1.1

V tem mnenju so opredeljeni novi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, kot so kakovost delovnih mest, enakost, digitalizacija in podnebne spremembe, ki bi morali imeti pomembno mesto v razpravah o koristih naložb v varnost in zdravje pri delu, bolj na splošno pa tudi v prihodnji politiki EU na tem področju.

1.2

EESO poudarja pomembno vlogo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri razvoju in izvajanju trajnostnih politik na področju varnosti in zdravja pri delu. Naložbe v varnost in zdravje pri delu bodo prinesle koristi le v primeru dobrega socialnega dialoga in obsežnih kolektivnih pogajanj. Spodbujati je treba vlogo odborov za zdravje in varnost pri delu na delovnem mestu ter vlogo predstavnikov delavcev.

1.3

Številne študije ter izkušnje socialnih partnerjev in civilne družbe kažejo, da naložbe v varnost in zdravje pri delu ne prispevajo le k boljšemu počutju delavcev in podjetnikov, temveč se tudi zelo izplačajo, zlasti v smislu zmanjšanja stroškov, večje produktivnosti in vzdržnosti sistemov socialne varnosti.

1.4

Za družbene naložbe v varnost in zdravje pri delu obstaja očiten ekonomski razlog, saj stroški poškodb pri delu in poklicnih bolezni vsako leto znašajo 3,3 % evropskega BDP. Poleg tega precejšen delež stroškov zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni krijejo poleg sistemov javnega zdravstva tudi delavci sami in njihove družine (1).

1.5

EESO poziva k večjemu številu javnih in zasebnih naložb v varnost in zdravje pri delu ter finančnih spodbud za podjetja, ki vlagajo v to. Javne naložbe bi morale biti prilagojene potrebam posameznih vrst akterjev na trgu dela, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP). Večja podjetja, ki imajo več finančnih sredstev, bi morala spodbujati in vlagati v varnost in zdravje pri delu tudi v okviru svojih mrež dobaviteljev.

1.6

EESO poziva k celostnemu pristopu k naložbam v varnost in zdravje pri delu. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti temam, kot so psihosocialna tveganja, kostno-mišična obolenja, bolezni obtočil in rakava obolenja, saj so povezane z delom, družbo in okoljem.

1.7

EU mora vlagati v duševno zdravje evropskega prebivalstva. Vse več delovnih mest je čustveno zahtevnih, zlasti v rastočem storitvenem sektorju, in vsi akterji na trgu dela, vključno s podjetniki v MSP, so pod stresom.

1.8

EESO poziva k celovitejšim študijam, da bi bolje razumeli koristi naložb v varnost in zdravje pri delu. V ta namen morajo biti države članice bolj transparentne, kar zadeva izmenjavo statističnih podatkov o poklicnih boleznih in okužbah ter uskladitev priznavanja in evidentiranja poklicnih bolezni.

1.9

EESO poziva EU, države članice in vse druge pomembne akterje, naj spodbujajo izmenjavo primerov dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu, zlasti finančnih spodbud za podjetja, ki vlagajo v varnost in zdravje pri delu.

1.10

EESO poudarja pomen delovnih pogojev, vključno z enako obravnavo spolov, na zdravje in dobro počutje delavcev. Naložbe v varnost in zdravje pri delu bi bilo treba obravnavati z vidika kakovosti delovnih mest. Standardni delovni pogoji in enaka obravnava spolov so najboljša zaščita pred psihosocialnimi tveganji, saj ustvarjajo boljše počutje in večjo produktivnost.

1.11

EESO izraža zaskrbljenost, ker dostop do varnosti in zdravja pri delu ter s tem koristi naložb v varnost in zdravje pri delu po državah članicah EU niso enakomerno porazdeljeni. Pobude bi morale upoštevati vidike, kot so spol, etnična pripadnost, starost in invalidnost, strategija za varnost in zdravje pri delu pa bi morala biti povezana z razpravami o enakosti.

1.12

Digitalizacija bi lahko imela veliko pozitivnih učinkov na področje varnosti in zdravja pri delu. Pri tem pa je EESO močno zaskrbljen, da predpisi o varnosti in zdravju pri delu ne bi veljali tudi za nekatere nove vrste dela, ki so nastale z digitalizacijo. Vsi zaposleni v EU bi morali biti zaščiteni z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu.

1.13

EESO poudarja, da varnost in zdravje pri delu ne prinašata le koristi za gospodarstvo EU, temveč sta tudi temeljni človekovi pravici. Spodbujanje standardov varnosti in zdravja pri delu ne bi smelo biti omejeno na države članice, temveč bi moralo zajemati vse države sveta, zlasti tiste, s katerimi je EU ratificirala trgovinske sporazume ali s katerimi sodeluje kako drugače, kot so države vzhodnega partnerstva in južnega sosedstva. Pri evropskih naložbah bi morala imeti prednost podjetja, ki imajo dobre politike o varnosti in zdravju pri delu ter ju spodbujajo v svojih dobavnih verigah.

2. Ozadje mnenja

2.1

V Evropski uniji je vsako leto več kot 3,2 milijona nesreč brez smrtnega izida, skoraj 4 000 ljudi pa v nesrečah umre. Po konservativnih ocenah 100 000 ljudi umre zaradi rakavih obolenj, povezanih z delovnim mestom. Veliko nesreč se sploh ne prijavi, tako da je dejansko število verjetno veliko večje. Ta številka na primer ne zajema podatkov o delavcih, ki so umrli na poti na delovno mesto, pa tudi ne samomorov, povezanih z delovnim mestom. Nekateri delavci nesreč pri delu brez smrtnega izida niti ne prijavijo (2).

2.2

24,2 % delavcev meni, da je njihovo zdravje pri delu ogroženo, 25 % pa, da delo na njihovo počutje vpliva predvsem negativno (3). 7,9 % delavcev trpi za poklicnimi boleznimi, od tega jih je bilo 36 % odsotnih z dela vsaj štiri dni na leto (4).

2.3

EU ima že 30 let vzpostavljen sistem zakonodaje, namenjen zaščiti delavcev pred nesrečami in drugimi zdravstvenimi težavami, povezanimi z delovnim mestom. Temelj zakonodaje EU o varnosti in zdravju pri delu sta člen 153 PDEU in evropska okvirna direktiva (89/391/EGS), ki določa splošna načela za upravljanje zdravja in varnosti ter velja za vse zaposlene v sektorjih dejavnosti po vsej EU. Poleg tega je EU sprejela še 23 posameznih direktiv. Nazadnje sta bila varnost in zdravje pri delu navedena v desetem načelu evropskega stebra socialnih pravic.

2.4

Različne evropske raziskave kažejo, da se varnost in zdravje pri delu sicer izboljšujeta, vendar je skupno breme stroškov nesreč pri delu in poklicnih zdravstvenih težav še vedno visoko. Po ocenah agencije EU-OSHA stroški poškodb pri delu in poklicnih boleznih znašajo 3,9 % svetovnega in 3,3 % evropskega BDP. Ta delež se med državami razlikuje, saj je odvisen od njihovega gospodarstva, zakonodajnega okvira in spodbud v zvezi s preventivo. Največ stroškov povzročajo rakava obolenja, povezana z delovnim mestom, na drugem mestu pa so kostno-mišična obolenja (5).

2.5

Študije kažejo, da je dobro upravljanje varnosti in zdravja pri delu v MSP in na družinskih kmetijah še vedno precejšen izziv. V strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 je na primer večja zmogljivost MSP, da uvedejo učinkovite in uspešne ukrepe za preprečevanje tveganja, opredeljena kot eden ključnih strateških ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu.

2.6

Raziskave o okvirih ter ureditvah varnosti in zdravja pri delu v MSP v EU kažejo na splošno in večplastno pomanjkanje virov (6), zaradi česar ima znaten delež MSP „kratkovidno“poslovno strategijo. Bistvene značilnosti takih podjetij so šibak ekonomski položaj, zaskrbljenost glede ekonomskega preživetja, pomanjkanje naložb v varnost in zdravje pri delu ter omejeno znanje, ozaveščenost in kompetence na področju varnosti in zdravja pri delu.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Številne študije ter izkušnje socialnih partnerjev in civilne družbe kažejo, da naložbe v varnost in zdravje pri delu ne prispevajo le k boljšemu počutju delavcev, temveč se tudi zelo izplačajo, zlasti v smislu zmanjšanja stroškov, večje produktivnosti in vzdržnosti sistemov socialne varnosti (7). V finskih študijah je bilo ugotovljeno, da imajo lahko pozitivne učinke na donosnost celo brez takojšnjih merljivih učinkov na produktivnost, kar pomeni, da je povezava med varnostjo in zdravjem pri delu ter gospodarskimi koristmi manj opazna, kot se pogosto predvideva (8).

3.2

Delavci in njihove družine krijejo znaten delež stroškov, povezanih s poklicnimi boleznimi in nesrečami pri delu, zato so družbene naložbe v varnost in zdravje pri delu očitno ekonomsko upravičene (9).

3.3

EESO pozdravlja, da so nekatere države članice vzpostavile sheme za finančno nagrajevanje organizacij z varnim in zdravim delovnim okoljem, in poziva ostale države članice, naj sledijo temu primeru. Te spodbude vključujejo nižje zavarovalne premije, davčne olajšave in državne subvencije, od shem pa imajo ekonomsko korist zavarovatelji, saj se s tem zmanjšajo število, resnost in stroški zahtevkov.

3.4

EESO meni, da se v okviru shem spodbud ne bi smeli nagrajevati le pretekli rezultati dobrega upravljanja varnosti in zdravja pri delu (kot je majhno število nesreč), temveč tudi posebna preventivna prizadevanja, namenjena zmanjševanju nesreč in zdravstvenih težav v prihodnosti. Poleg finančnih spodbud je treba posebno pozornost nameniti obstoječim prostovoljnim sektorskim pobudam za upravljanje industrijskih proizvodov in odlične rezultate (10).

3.5

Ker se število nesreč pri delu s poškodbami in smrtnim izidom na splošno zmanjšuje, EESO predlaga, naj se več pozornosti nameni boleznim, povezanim z delovnim mestom, kot so rakava obolenja, bolezni obtočil, kostno-mišična obolenja in bolezni, povezane s psihosocialnimi tveganji, ki povzročajo največ primerov smrti in so najpogostejši razlog za bolniško odsotnost v EU.

3.6

EESO poziva k celovitejšemu pristopu k naložbam v varnost in zdravje pri delu. Pri tem bi se morali izogibati pretiranemu posploševanju, glede na omejene vire pa bi se morali najprej osredotočiti na najučinkovitejše načine za izboljšanje politik na področju varnosti in zdravja pri delu.

3.7

Naložbe v varnost in zdravje pri delu bi bilo treba analizirati v okviru razprav o kakovosti delovnih mest. Iz podatkov Eurofounda je razvidno, da imajo priložnostni delavci najmanjši dostop do informacij o tveganjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu (11), poleg tega pa prekarne oblike zaposlitve in brezposelnost prispevajo k slabemu duševnemu zdravju. Standardni delovni pogoji in enaka obravnava spolov so najboljša zaščita pred psihosocialnimi tveganji, saj ustvarjajo boljše počutje in večjo produktivnost. EESO zato podpira nedavno študijo Eurofounda, ki navaja naslednje: „Pri obravnavi dejavnikov na ravni posamezne države, ki bi lahko vplivali na povezavo med delovnimi pogoji ter zdravjem in dobrim počutjem delavcev, se je izkazalo, da so večja včlanjenost v sindikate, večja zaščita delovnih mest in večja enakost spolov povezane z večjimi nagradami, več delovnimi viri in manjšo ekstenzivnostjo dela. Zato bi bilo treba države članice spodbujati, da vlagajo v pobude, ki spodbujajo včlanjenost v sindikate, zaščito delovnih mest in enakost spolov ter s tem prispevajo k bolj zdravi delovni sili na srednji in dolgi rok“ (12).

3.8

Potrebne so obsežnejše študije, da bi bile koristi naložb v varnost in zdravje pri delu bolj vidne. EESO pozdravlja nedavne študije in poziva k bolj poglobljenim študijam, ki bi pomagale povečati ozaveščenost o pomenu naložb v varnost in zdravje pri delu ter prispevale k učinkovitejšemu razporejanju virov, pri čemer bi bile osredotočene na področja, na katerih imajo lahko naložbe največji in najhitrejši donos.

3.9

Uskladiti je treba priznavanje in evidentiranje poklicnih bolezni v EU in začeti zbirati podatke o tem, da bi lahko sledili trendom na ravni EU. EESO meni, da bi lahko neusklajenost pri priznavanju poklicnih bolezni vodila v diskriminacijo nekaterih podjetij in delavcev iz držav EU, ki imajo strožja ali blažja merila za priznavanje poklicnih bolezni.

3.10

Poleg tega morajo postati države članice bolj transparentne, kar zadeva izmenjavo statističnih podatkov o poklicnih boleznih in okužbah.

3.11

EESO predlaga, da bi si morali pristojni organi EU skupaj z Eurostatom in državami članicami prizadevati za vzpostavitev trdnega sistema obveščanja in zbiranja podatkov, ki bi temeljil na pilotnem projektu o evropski statistiki poklicnih bolezni.

3.12

Glede na to, da sta ključni del naložb v varnost in zdravje pri delu izobraževanje in preventiva, EESO opozarja zlasti na predstavnike sindikatov za varnost in zdravje pri delu ter druge prostovoljce. Spodbujati je treba vlogo odborov za zdravje in varnost pri delu na delovnem mestu in predstavnikov delavcev ter po potrebi izboljšati pravno varstvo slednjih.

3.13

EESO je že priporočil, da bi morali imeti pristojni organi na področju varnosti in zdravja pri delu, preventive in izvrševanja ter raziskovalci na voljo dovolj finančnih in človeških virov za opravljanje svojih nalog (13).

3.14

EESO je zaskrbljen, ker v državah članicah EU ni enakega dostopa do varnosti in zdravja pri delu, zato se razlikuje tudi koristnost naložb na tem področju. Različne pobude bi morale upoštevati vidike, kot so spol, etnična pripadnost, starost in invalidnost, strategija za varnost in zdravje pri delu pa bi morala biti povezana z razpravami o enakosti.

3.15

4. Pomembnost naložb v varnost in zdravje pri delu za MSP

4.1

MSP se srečujejo z vrsto intervencijskih stroškov za varnost in zdravje pri delu: začetne naložbe (nakup, namestitev in prilagoditev nove opreme ter ustrezno usposabljanje), tekoči stroški (vzdrževanje, oprema, ki jo je treba posodabljati, stroški usposabljanja z vidika denarja in časa) ter stroški storitev za varnost in zdravje pri delu. Večina MSP ima omejene finančne in upravne vire, zato je treba zagotoviti poceni ali brezplačne programe varnosti in zdravja pri delu in s tem povezana orodja, da bi v to vključili več MSP.

4.2

Politike morajo biti posebej prilagojene potrebam, poslovnemu okolju in okviru MSP, tudi družinskim kmetijam, in sicer na sektorski in podsektorski ravni ter na ravni delovnih procesov. Zadevna poslovna združenja in socialni partnerji lahko MSP pomagajo pri njihovem prilagajanju potrebam in zahtevam.

4.3

MSP potrebujejo večjo podporo pri zagotavljanju dobre varnosti in zdravja pri delu. To vključuje naslednje ukrepe:

4.3.1

finančno podporo (finančne spodbude), prilagojene smernice in svetovanje;

4.3.2

pomoč inšpektorjev za delo, ki bi morali imeti večjo vlogo pri ozaveščanju o zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu ter zagotavljanju podpore in svetovanja;

4.3.3

prilagojena, praktična in stroškovno učinkovita orodja;

4.3.4

ozaveščanje delodajalcev in delavcev ter izmenjavo primerov dobre prakse;

4.3.5

načelo „najprej pomisli na male“, določbe Akta za mala podjetja in funkcije odposlancev za MSP bi bilo treba dosledno uporabljati, pri čemer bi se bilo treba izogibati nepotrebnim in nesorazmernim bremenom, da se izboljša spoštovanje predpisov;

4.3.6

boljše sodelovanje in partnerstva za podporo MSP, zlasti na lokalni oziroma regionalni ravni, z vsemi ustreznimi deležniki, kot so socialni partnerji, zavarovalnice in javni organi.

4.4

MSP pogosto bolj ustrezajo različni posredniki. Osebna srečanja pa so draga, zato je nujno treba poiskati stroškovno učinkovite rešitve.

4.5

EU-OSHA in evropska podjetniška mreža lahko zagotavljata praktično podporo, na primer z brezplačnimi uporabniku prijaznimi orodji, informacijami in nasveti, zato bi morala še naprej povečevati število posebnih programov na tem področju.

5. Posebne ugotovitve

5.1

Psihosocialna tveganja so eden največjih izzivov in razlog za vse več težav z zdravjem in varnostjo pri delu in celo podjetniki v MSP so pod velikim stresom (14). Čeprav je reševanje problematike stresa in psihosocialnih tveganj drago, raziskave kažejo, da je za podjetja in gospodarstvo dražje, če jih ne upoštevajo.

5.2

EESO poudarja, da je potrebnih več razprav in raziskav o izgorelosti, da bi se vzpostavile ustrezne strategije za njeno preprečevanje.

5.3

EU se mora poleg tega osredotočiti tudi na zmanjšanje prezentizma, saj lahko ta povečuje tveganje za zdravstvene težave, hkrati pa zmanjšuje produktivnost delavcev (15).

5.4

Moškim in ženskam, ki delajo na sicer enakih delovnih mestih, lahko grozijo različna tveganja zaradi bioloških razlik, različnih zahtev ali različne izpostavljenosti. EESO zato poziva, da se v pristopu k naložbam v varnost in zdravje pri delu upoštevajo razlike med spoloma. Veliko pozornost bi bilo treba nameniti predvsem preprečevanju kostno-mišičnih in rakavih obolenj med ženskami.

5.5

EESO v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov in v skladu s svojimi prejšnjimi mnenji poziva, naj se vsem vrstam invalidov nameni več pozornosti. EESO poudarja, da pri upoštevanju invalidnosti pri delu ne gre samo za ukrepe za zagotavljanje pravice do dostopa, kot so kvote, spodbude in davčne olajšave, temveč tudi za večjo zavezanost k preprečevanju zdravstvenih tveganj za invalide v vseh delovnih okoljih. Naložbe v varnost in zdravje pri delu bi bilo treba prilagoditi tudi potrebam invalidov.

5.6

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mobilnim delavcem, delavcem migrantom in sezonskim delavcem, pri katerih obstaja zaradi jezikovnih in drugih ovir večja verjetnost, da doživijo nesrečo pri delu. Številni med njimi, zlasti migranti brez urejenega statusa, niso ustrezno vključeni v sisteme socialne varnosti in v sistem sporočanja podatkov.

5.7

EESO ugotavlja, da sta glede na hitro staranje evropskega prebivalstva varnost in zdravje pri delu osrednje vprašanje, pri katerem bo morala imeti EU pomembno vlogo. Za starejše delavce je na primer veliko bolj kot za mlade delavce verjetno, da pri delu doživijo nesrečo s smrtnim izidom. Manj pogosto sicer pri delu doživijo nesrečo brez smrtnega izida. Poleg tega je pri njih veliko višje tveganje bolezni z dolgo latentno dobo, kot so z delovnim mestom povezana rakava obolenja ali bolezni obtočil.

5.8

Podjetja z mrežo dobaviteljev imajo večje zmogljivosti za naložbe v varnost in zdravje pri delu (16) in so odgovorna za spodbujanje in izvajanje naložb v varnost in zdravje pri delu, da bi zagotovila varno in zdravo okolje za vse delavce v svojih dobavnih verigah.

5.9

Javni organi morajo podjetjem zagotoviti brezplačna kakovostna informacijska orodja, ki jim bodo v pomoč pri ocenjevanju poklicnih tveganj. Ta orodja morajo biti tudi preprosta in praktična ter povsem ustrezati pričakovanjem podjetij. Vključena bi morala biti v širše pobude za mobilizacijo ustreznih sektorjev in spremljati bi jih morale kampanje za spodbujanje prizadevanj za preprečevanje tveganja. Nujno je sodelovanje socialnih partnerjev in delavcev, podjetja pa bi morala imeti možnost, da sodelujejo z deležniki kot strokovnjaki na področju varnosti in zdravja pri delu.

5.10

EESO ugotavlja, da bi inovacije na področju zdravljenja raka obolelim lahko prinesle velike koristi, vendar bi lahko bile problematične z vidika veljavnih standardov varnosti in zdravja pri delu. Da se uresniči potencial zdravljenja raka brez ogrožanja zdravstvenih delavcev, je nujno nadzirati spoštovanje visoke ravni varnosti in zdravja pri delu na področju nuklearne medicine in citotoksičnih zdravil v bolnišnicah.

5.11

Vse več znanja je o nekaterih genetskih predispozicijah za rakava obolenja, medtem ko še vedno nista znana vrsta in čas nastanka raka, ki bi se lahko ali se bo dejansko razvil. Po drugi strani pa se za vse več okoljskih in poklicnih okoliščin ve, da povzročajo raka. Ta dejavnika skupaj najverjetneje povečujeta tveganje za nastanek rakavih obolenj. Koristno je, da so delavci seznanjeni z genetskimi predispozicijami za rakava obolenja, ki jih morebiti imajo, odgovorni delodajalci pa bi morali svoje delavce obveščati o morebitnih dejavnikih tveganja na njihovem delovnem mestu.

5.12

Spodbujati je treba dobre politike in prakse vračanja na delo, da bi delovna mesta ostala trajnostna. Delavcem, ki se želijo vrniti na delo, je treba omogočiti primerne postopke rehabilitacije, na primer s prilagoditvijo njihovega delovnega mesta.

5.13

EESO je trdno prepričan, da bo treba zaradi podnebnih sprememb prilagoditi strategije za varnost in zdravje pri delu. Vse višje temperature in nenavadne naravne nesreče bodo velika grožnja za delovne pogoje prebivalcev v EU.

6. Digitalizacija ter varnost in zdravje pri delu

6.1

Digitalizacija bi lahko imela veliko pozitivnih učinkov na področje varnosti in zdravja pri delu. Roboti bi lahko na primer opravljali nevarna dela v rudarstvu ali gradbeništvu, z informacijskimi tehnologijami pa se bo izboljšal nadzor organizacije varnosti in zdravja pri delu. Digitalizacija lahko zmanjša tudi psihosocialna tveganja zaradi monotonega dela, medtem ko bi lahko starejši in invalidi imeli koristi od sistema digitalne pomoči.

6.2

EESO je po drugi strani zaskrbljen glede negativnih učinkov digitalizacije na varnost in zdravje pri delu ter delavce. Na digitaliziranih delovnih mestih se že kažejo znatna tveganja, kot so večja intenzivnost dela, stres in psihosocialno nasilje (17). Poleg tega se lahko pričakuje, da se bodo v prihodnosti dogajale nesreče, ki jih bo povzročala umetna inteligenca, kar je treba preprečiti.

6.3

Digitalizacija je povečala tudi možnost nenehne povezanosti s službo prek elektronske pošte in drugih oblik komuniciranja, kar lahko zamegli mejo med zasebnim in poklicnim življenjem in ljudi naredi bolj odvisne od tehnologij IT. Zlasti mladi so verjetno bolj odvisni od tehnologij IT in družbenih platform, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in varnost. EESO poziva socialne partnerje, naj predlagajo ustrezne ukrepe za zaščito zdravja delavcev pred temi tveganji, pri čemer je treba zagotoviti ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem. Pri tem ima pomembno vlogo tudi civilni dialog. Primer teh ukrepov je „pravica do odklopa“, ki je bila nedavno uvedena v Franciji in ki je vključena v nekatere sporazume na ravni sektorjev in podjetij v nekaterih državah EU.

6.4

EESO je močno zaskrbljen, da predpisi o varnosti in zdravju pri delu, ki so bili oblikovani za zaščito delavcev s standardnimi oblikami zaposlitve, ne bi veljali za nekatere nove oblike dela, nastale z digitalizacijo (kot so platformno delo in priložnostna dela). Zaradi tega bi lahko prišlo do nesprejemljivega položaja, ko nekateri delavci, kot so platformni delavci v Evropi, ne bi bili ustrezno zaščiteni. Vsi delavci v EU bi morali biti zaščiteni z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu. V zvezi s tem se EESO strinja s sklepi Sveta (18), da „[n]ove oblike dela ne bi smele zmanjševati ali oddaljevati odgovornosti delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu z vseh vidikov, povezanih s takšnim delom“.

V Bruslju, 26. septembra 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/value-occupational-safety-and-health-and-societal-costs-work/view

(2) COM (2014) 332 final, Sporočilo o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020.

(3) Eurostat (2015), Accidents at work statistics (ESAW) (Statistika o nezgodah pri delu): http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=hsw_mi07&lang=en.

(4) Raziskava o delovni sili v EU za leto 2013.

(5) https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/international-comparison-cost-work-related-accidents-and

(6) https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/contexts-and-arrangements-occupational-safety-and-health-micro

(7) https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/the-business-case-for-safety-and-health-cost-benefit-analyses-of-interventions-in-small-and-medium-sized-enterprises, Poročilo EU-OSHA, julij 2019.

(8) Murphy, R. in Cooper, C. (2000), Healthy and productive work.

(9) https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/value-occupational-safety-and-health-and-societal-costs-work/view

(10) Primer tega je Responsible Care®, ki je etični okvir evropske in svetovne kemijske industrije za izboljšanje varne proizvodnje, ravnanja in uporabe kemikalij v dobavnih verigah.

(11) Glej prilogo.

(12) Eurofound (2019), Working conditions and workers’ health, Urad za publikacije Evropske unije, str. 51.

(13) UL C 288, 31.8.2017, str. 56.

(14) European Working Conditions Survey (Evropska raziskava o delovnih pogojih), 2015.

(15) Eurofound (2019), Working conditions and workers’ health, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(16) https://osha.europa.eu/sl/publications/promoting-occupational-safety-and-health-through-supply-chain/view

(17) ILO (2019), The Threat of Physical and Psychosocial Violence and Harassment in Digitalized Work.

(18) EPSCO 9686/19, 13. junij 2019.