19.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/14

Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči

(2018/C 253/05)

Kazalo

1.

 Področje uporabe in namen kodeksa 15

2.

 Povezava z zakonodajo EU 16

3.

 Predhodna priglasitev 16

3.1

 Cilji 16

3.2

 Področje uporabe 17

3.3

 Časovni okvir 17

3.4

 Vsebina 17

4.

 Portfeljski pristop in sporazumno načrtovanje 18

4.1

 Portfeljski pristop 18

4.2

 Sporazumno načrtovanje 18

4.2.1

 Cilj in vsebina 18

4.2.2

 Področje uporabe in časovni okvir 18

5.

 Predhodni pregled priglašenih ukrepov 19

5.1

 Zahteve po podatkih 19

5.2

 Dogovorjeni odlog predhodnega pregleda 19

5.3

 Stiki v zvezi s trenutnim stanjem in stiki z upravičencem do pomoči 19

6.

 Skrajšani postopek v enostavnih zadevah 19

6.1

 Zadeve, za katere se lahko uporablja skrajšani postopek 19

6.2

 Vloga stikov pred priglasitvijo pri odločanju o uporabi skrajšanega postopka 20

6.3

 Priglasitev in objava kratkega povzetka 20

6.4

 Sklep, izdan po skrajšanem postopku 20

7.

 Formalni postopek preiskave 21

7.1

 Objava sklepov in sporočilnih povzetkov 21

7.2

 Pripombe zainteresiranih strank 21

7.3

 Pripombe držav članic 21

7.4

 Zahteve po predložitvi dodatnih podatkov s strani zadevne države članice 22

7.5

 Zahteve po podatkih iz drugih virov 22

7.6

 Upravičen začasni odlog formalne preiskave 22

7.7

 Sprejetje končnega sklepa in upravičeno podaljšanje formalne preiskave 22

8.

 Preiskave glede na gospodarske sektorje in instrumente pomoči 23

9.

 Uradne pritožbe 23

9.1

 Obrazec za pritožbo in obveznost, da se dokaže vpliv na interes 23

9.2

 Okvirni rok in izid preiskave uradne pritožbe 23

10.

 Načrt ocenjevanja 24

11.

 Nadzor 24

12.

 Boljše usklajevanje in partnerstvo z državami članicami 25

13.

 Prihodnji pregled 25

1.   PODROČJE UPORABE IN NAMEN KODEKSA

1.

 V zadnjih letih je Komisija izvedla načrt posodobitve področja državnih pomoči, da bi se pri nadzoru državne pomoči osredotočila na ukrepe, ki dejansko vplivajo na konkurenco na notranjem trgu, hkrati pa poenostavila in racionalizirala pravila in postopke. To je olajšalo javne naložbe, saj se je okrepila vloga držav članic pri dodeljevanju javne podpore brez predhodnega pregleda s strani Komisije ter pospešilo odločanje v postopkih v zvezi z državno pomočjo.

2.

 Komisija je zlasti sprejela:

—

Obvestilo o pojmu državne pomoči (1), v katerem so pojasnjene vrste javne podpore, ki ne vključujejo državne pomoči. To velja na primer za financiranje gospodarskih dejavnosti pod tržnimi pogoji, naložbe v infrastrukturo, kot so železnice, avtoceste, celinske vodne poti in sistemi oskrbe z vodo, ki ne tekmujejo s podobnimi infrastrukturami, naložbe v infrastrukturo manjšega obsega in financiranje pretežno lokalnih storitev;

—

uredbo o splošnih skupinskih izjemah (2), ki državam članicam omogoča, da brez predhodne odobritve Komisije izvedejo številne ukrepe državne pomoči, za katere ni verjetno, da bodo izkrivljali konkurenco. Več kot 97 % na novo izvedenih ukrepov državne pomoči spada na področje uporabe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, zaradi česar se izvajajo brez predhodne odobritve Komisije (3);

—

revidirano postopkovno uredbo o državni pomoči, vključno s pravili o reševanju pritožb in za orodja za zbiranje tržnih podatkov, da se nadzor državne pomoči osredotoči na zadeve, za katere je najbolj verjetno, da bodo izkrivljale konkurenco na notranjem trgu (4);

—

vrsto sklepov v posameznih zadevah, ki potrjujejo, da lahko države članice podprejo veliko malih projektov brez nadzora državne pomoči zaradi njihove lokalne narave in zelo omejenega vpliva na notranji trg (5).

3.

 Prizadevanja za osredotočenje in racionalizacijo pravil EU o državni pomoči se nadaljujejo. Komisija je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predlagala revizijo pooblastitvene uredbe o državni pomoči EU, da bi olajšala (i) kombiniranje financiranja EU, ki se plača v obliki finančnih instrumentov, in financiranja držav članic ter (ii) racionalizacijo pogojev za države članice pri podpori nekaterih projektov v okviru strukturnih in investicijskih skladov EU (6).

4.

 Da bi se čim bolj izkoristila ta posodobljena pravila o državni pomoči, to sporočilo (v nadaljnjem besedilu: kodeks najboljših praks) vsebuje navodila za države članice, upravičence do pomoči in druge zainteresirane stranke o tem, kako postopki državne pomoči delujejo v praksi (7). Njegov namen je, da bi postopki državne pomoči postali čim bolj pregledni, enostavni, jasni, predvidljivi in pravočasni. Nadomešča obvestilo o kodeksu najboljših praks, sprejeto leta 2009 (8), in vključuje obvestilo o poenostavljenem postopku iz leta 2009 (9).

5.

 Da bi se cilji tega sporočila izpolnili in bi se zagotovila pravilna in učinkovita uporaba pravil o državni pomoči, bi morale države članice in Komisija tesno sodelovati kot partnerice. Službe Komisije bodo v tem smislu še naprej nudile možnost stikov pred priglasitvijo v zvezi z morebitnimi ukrepi državne pomoči, ki jih načrtujejo države članice. Sodelovale bodo z državami članicami za opredelitev prednostnih nalog glede postopkovne obravnave zadev. Poleg tega bodo vzpostavile mrežo koordinatorjev za države in nudile podporo državam članicam v obliki usmerjanja in usposabljanja v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči. Službe Komisije bodo v okviru svojih intenzivnejših prizadevanj za krepitev sodelovanja in partnerstva z državami članicami te spodbujale, naj tako s službami Komisije kot med seboj izmenjujejo izkušnje o najboljših praksah in izzivih, s katerimi se srečujejo pri uporabi pravil o državni pomoči.

6.

 Cilj tega kodeksa najboljših praks je tudi izboljšanje postopka za obravnavanje pritožb v zvezi z državno pomočjo. Pojasnjuje pogoje, v skladu s katerimi bodo službe Komisije zadevo obravnavale kot uradno pritožbo, in določa okvirne roke za obravnavanje uradnih pritožb.

7.

 Vendar lahko specifične značilnosti posamezne zadeve zahtevajo prilagoditev tega kodeksa ali odstopanje od njega. Specifične značilnosti na področju ribištva in akvakulture ter dejavnosti na področju primarne proizvodnje, trženja ali predelave kmetijskih pridelkov lahko prav tako upravičujejo odstopanje od tega kodeksa.

2.   POVEZAVA Z ZAKONODAJO EU

8.

 Ta kodeks opisuje in pojasnjuje postopke, ki jih službe Komisije uporabljajo pri oceni zadev državne pomoči. Ne podaja izčrpnega pregleda pravil EU o državni pomoči, ampak predvsem dopolnjuje vse druge dokumente, ki vsebujejo ta pravila. Kodeks ne ustvarja kakršnih koli novih pravic poleg tistih, ki so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), postopkovni uredbi (10) in izvedbeni uredbi (11) ter njihovi razlagi s strani sodišč EU. Teh pravic tudi na noben način ne spreminja.

3.   PREDHODNA PRIGLASITEV

3.1   Cilji

9.

 Službe Komisije države članice pozivajo, naj vzpostavijo stik z njimi pred uradno priglasitvijo morebitnih ukrepov državne pomoči Komisiji (v nadaljnjem besedilu: stiki pred priglasitvijo). S temi „stiki pred priglasitvijo“ naj bi se doseglo več ciljev.

10.

 Prvič, službe Komisije in država članica lahko v teh stikih pred priglasitvijo razpravljajo o tem, kateri podatki so potrebni, da se bo priglasitev zadevnega ukrepa državne pomoči štela za popolno. Zato vzpostavitev stikov pred priglasitvijo na splošno pomeni boljše in popolnejše priglasitve. To posledično pospešuje obravnavo takšnih priglasitev in Komisiji na splošno omogoča, da sprejme sklepe v dveh mesecih od datuma priglasitve (12).

11.

 Drugič, službe Komisije in država članica lahko v teh stikih pred priglasitvijo neuradno in zaupno (13) razpravljajo o pravnih in gospodarskih vidikih predlaganega ukrepa pred njegovo uradno priglasitvijo. V fazi pred priglasitvijo je mogoče zlasti obravnavati tiste vidike predlaganega ukrepa, ki morda niso popolnoma v skladu s pravili o državni pomoči, vključno s primeri, kadar so potrebne precejšnje spremembe zadevnega ukrepa.

12.

 Tretjič, službe Komisije bodo v fazi pred priglasitvijo pripravile prvo oceno o tem, ali zadeva izpolnjuje pogoje za uporabo skrajšanega postopka ali ne (glej oddelek 6).

3.2   Področje uporabe

13.

 Službe Komisije bodo vzpostavile stike pred priglasitvijo, kadar bo za to zaprosila država članica. Službe Komisije močno priporočajo, da države članice vzpostavijo takšne stike v zadevah, pri katerih se pojavljajo novi vidiki ali značilnosti oziroma so zapletene, kar utemeljuje predhodne neformalne razprave s službami Komisije. Stiki pred priglasitvijo so lahko koristni tudi za projekte skupnega interesa, ki so zelo pomembni za EU, kot so projekti jedrnega omrežja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), če je verjetno, da njihovo financiranje pomeni državno pomoč.

3.3   Časovni okvir

14.

 Da bi bili stiki pred priglasitvijo učinkoviti, bi morale države članice službam Komisije v osnutku priglasitve navesti vse podatke, ki so potrebni za oceno predlaganega ukrepa državne pomoči. Nato bodo potekali neformalni stiki pred priglasitvijo, običajno prek elektronske pošte, telefona ali telefonske konference, da se postopek pospeši. Po potrebi ali na zahtevo države članice se lahko organizirajo tudi srečanja med službami Komisije in državo članico.

15.

 Pri posebej zapletenih zadevah (na primer o pomoči za prestrukturiranje ali velikih ali zapletenih ukrepih individualne pomoči) službe Komisije državam članicam priporočajo, naj čim prej vzpostavijo stike pred priglasitvijo, da se omogoči plodna razprava. Takšni stiki so lahko koristni tudi pri nekaterih navidezno manj problematičnih zadevah, da se potrdi začetna ocena držav članic in ugotovi, katere podatke bodo službe Komisije potrebovale za oceno zadeve.

16.

 Časovni okvir in oblika stikov pred priglasitvijo sta večinoma odvisna od zapletenosti zadeve. Čeprav lahko takšni stiki trajajo več mesecev, praviloma ne bi smeli biti daljši od šestih mesecev.

17.

 Po zaključenih stikih pred priglasitvijo bi morala država članica biti zmožna predložiti popolno priglasitev. Kadar službe Komisije menijo, da stiki pred priglasitvijo ne dajejo zadovoljivih rezultatov, lahko fazo pred priglasitvijo zaključijo. Država članica lahko kljub temu ponovno predhodno priglasi ali priglasi podoben ukrep.

3.4   Vsebina

18.

 Komisija na podlagi lastnih izkušenj, zlasti v zadevah, ki imajo pomembne tehnične in finančne posledice ter posledice v zvezi s projektom, priporoča, da se upravičence posameznih ukrepov vključi v stike pred priglasitvijo. Kljub temu odločitev, ali bo upravičenca v te stike vključila ali ne, sprejme država članica.

19.

 Kar zadeva ukrepe, ki vključujejo več držav članic (na primer pomembne projekte skupnega evropskega interesa), se sodelujoče države članice na splošno spodbuja, naj pred vzpostavitvijo stikov pred priglasitvijo o zadevnih ukrepih med seboj razpravljajo, da se zagotovi skladen pristop k ukrepu in določi realističen časovni okvir.

20.

 Službe Komisije bodo ob koncu faze pred priglasitvijo državi članici poskušale dati neformalno predhodno oceno ukrepa. Ta predhodna ocena vključuje nezavezujoče smernice služb Komisije glede popolnosti osnutka priglasitve in neuradno in nezavezujočo oceno (14) o tem, ali ukrep pomeni državno pomoč in ali je združljiv z notranjim trgom ali ne.

21.

 Službe Komisije v zadevah, pri katerih se pojavljajo velike novosti ali so zelo zapletene, ob koncu faze pred priglasitvijo morda ne bodo dale neformalne predhodne ocene. V takem primeru lahko na zahtevo države članice pisno navedejo, katere podatke še potrebujejo, da bodo lahko pripravile oceno ukrepa.

22.

 Stiki pred priglasitvijo so prostovoljni in zaupni. Ne vplivajo na oceno zadeve po njeni uradni priglasitvi. Zlasti pa dejstvo, da so bili vzpostavljeni stiki pred priglasitvijo, ne pomeni, da službe Komisije od države članice ne morejo zahtevati dodatnih podatkov po uradni priglasitvi.

4.   PORTFELJSKI PRISTOP IN SPORAZUMNO NAČRTOVANJE

4.1   Portfeljski pristop

23.

 Države članice lahko službe Komisije zaprosijo, da zadeve, za katere menijo, da so prednostne, obravnavajo po bolj predvidljivem časovnem razporedu. V ta namen jim službe Komisije omogočajo sodelovanje pri „oblikovanju portfelja“. Službe Komisije bodo države članice dvakrat na leto (15) prosile, naj jih obvestijo o prednostni obravnavi priglašenih zadev v njihovem portfelju. Če želijo države članice pri tem oblikovanju portfelja sodelovati, bi morale na prošnjo odgovoriti v skladu z danim časovnim razporedom. Ko službe Komisije te podatke prejmejo, pri čemer upoštevajo razpoložljive vire in druge nerešene zadeve, pri katerih sodeluje država članica, ki je zaprosila za prednostno obravnavo zadeve, lahko predlagajo sporazumno načrtovanje za te zadeve, da se zagotovi, da se obravnavajo brez odlašanja in predvidljivo.

4.2   Sporazumno načrtovanje

4.2.1   Cilj in vsebina

24.

 Sporazumno načrtovanje je orodje, ki se lahko uporablja za večjo preglednost in predvidljivost verjetnega trajanja preiskave državne pomoči. To orodje službam Komisije in državi članici omogoča, da se dogovorijo o pričakovanem časovnem razporedu preiskave posamezne zadeve, v nekaterih zadevah pa tudi o verjetnem poteku preiskave. To je lahko še posebej koristno za zadeve, pri katerih se pojavljajo novi vidiki, zadeve, ki so povezane s projekti jedrnega omrežja TEN-T, ali so tehnično zapletene, nujne ali občutljive.

25.

 Službe Komisije in država članica bi se lahko dogovorile zlasti o naslednjem:

—

prednostni obravnavi zadeve v okviru oblikovanja portfelja. Po potrebi se lahko zaradi načrtovanja ali virov (16) prednostna obravnava odobri v zameno za to, da država članica uradno sprejme odlog ali podaljšanje roka za proučitev (17) drugih zadev iz njenega portfelja;

—

katere podatke (18) bi morala službam Komisije predložiti država članica in/ali predvideni upravičenec do pomoči ter katero vrsto enostranskega zbiranja podatkov nameravajo v tej zadevi uporabiti službe Komisije,

—

verjetni obliki in trajanju ocenjevanja zadeve s strani služb Komisije po njeni priglasitvi.

26.

 Če država članica brez odlašanja predloži vse dogovorjene podatke, si bodo službe Komisije prizadevale upoštevati sporazumno dogovorjeni časovni okvir za preiskavo zadeve. Kljub temu se lahko zgodi, da ne bo mogoče upoštevati tega časovnega okvira pri zadevah, pri katerih se zaradi podatkov, ki so jih predložile država članica ali tretje osebe, pojavljajo dodatna vprašanja.

4.2.2   Področje uporabe in časovni okvir

27.

 Sporazumno načrtovanje se bo uporabljalo predvsem za zadeve, pri katerih se pojavljajo zelo novi vidiki ali so tehnično težavne ali občutljive. Pri teh zadevah se bo sporazumno načrtovanje izvedlo ob koncu faze pred priglasitvijo, sledila pa mu bo uradna priglasitev.

28.

 Sporazumno načrtovanje se lahko izvede tudi na začetku formalnega postopka preiskave. V takšnih primerih bi morala država članica zaprositi za sporazumno načrtovanje pri nadaljnji obravnavi zadeve.

5.   PREDHODNI PREGLED PRIGLAŠENIH UKREPOV

5.1   Zahteve po podatkih

29.

 Službe Komisije predhodni pregled vsakega priglašenega ukrepa začnejo, ko prejmejo njegovo priglasitev. Če potrebujejo dodatne podatke po priglasitvi ukrepa pomoči, državi članici pošljejo zahtevo po podatkih. Ker službe Komisije zahteve po podatkih razvrščajo po skupinah in ker bi morale države članice po stikih pred priglasitvijo predložiti popolne priglasitve (19), bo na splošno dovolj ena celovita zahteva po podatkih. V zahtevi je pojasnjeno, kateri podatki so potrebni, običajno pa bo poslana v štirih tednih po uradni priglasitvi.

30.

 Službe Komisije lahko po prejemu odgovora države članice postavijo dodatna vprašanja, odvisno od vsebine odgovorov in narave zadeve. To ne pomeni nujno, da ima Komisija resne težave pri ocenjevanju zadeve.

31.

 Če država članica zahtevanih podatkov ne predloži v roku, bodo službe Komisije poslale opomin. Če po enem opominu država članica podatkov še vedno ne pošlje, bodo službe Komisije državo članico obvestile, da se za priglasitev šteje, da je preklicana (20), razen če obstajajo izjemne okoliščine. Če se za priglasitev šteje, da je preklicana, lahko država članica ukrep ponovno priglasi in v priglasitvi doda manjkajoče podatke.

32.

 Če so pogoji za začetek formalnega postopka preiskave izpolnjeni, bo Komisija zadevni postopek na splošno začela po največ dveh krogih vprašanj. Vendar se lahko v nekaterih primerih pred začetkom formalnega postopka preiskave izda več zahtev po podatkih, odvisno od narave zadeve ter popolnosti in zapletenosti podatkov, ki jih predloži država članica.

5.2   Dogovorjeni odlog predhodnega pregleda

33.

 Službe Komisije lahko predhodni pregled začasno odložijo, na primer če država članica zaprosi za odlog, da bi ukrep pomoči spremenila in ga uskladila s pravili o državni pomoči, oziroma sporazumno.

34.

 Obdobje odloga bo dogovorjeno vnaprej. Če država članica do konca tega obdobja ne predloži popolne priglasitve, ki je skladna s pravili o državni pomoči, bodo službe Komisije nadaljevale postopek na točki, na kateri je bil predhodni pregled začasno odložen. Službe Komisije bodo nato običajno državo članico obvestile, da se za priglasitev šteje, da je preklicana, ali nemudoma začele formalni postopek preiskave zaradi resnih dvomov, ali je ukrep pomoči skladen s pravili o državni pomoči, ter zato tudi glede združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom.

5.3   Stiki v zvezi s trenutnim stanjem in stiki z upravičencem do pomoči

35.

 Službe Komisije bodo na zahtevo državo članico obvestile o trenutnem stanju predhodnega pregleda priglasitve.

36.

 Država članica se lahko odloči, da v stike s Komisijo v zvezi s trenutnim stanjem vključi upravičenca do morebitnega (posameznega) ukrepa državne pomoči, zlasti v zadevah, ki imajo pomembne tehnične in finančne posledice ter posledice v zvezi s projektom. Službe Komisije priporočajo, da se upravičenec vključi v takšne stike. Kljub temu odločitev, ali bo upravičenca v te stike vključila ali ne, sprejme država članica.

6.   SKRAJŠANI POSTOPEK V ENOSTAVNIH ZADEVAH

6.1   Zadeve, za katere se lahko uporablja skrajšani postopek

37.

 Če je zadeva enostavna in so izpolnjeni določeni pogoji, lahko Komisija soglaša, da jo bo obravnavala po skrajšanem postopku. V teh primerih si bo Komisija prizadevala v 25 dneh od datuma priglasitve sprejeti sklep, izdan po skrajšanem postopku, v katerem sklene, da priglašeni ukrep ne pomeni pomoči, ali sklep o nenasprotovanju (21).

38.

 Če država članica zaprosi za uporabo skrajšanega postopka, bodo službe Komisije odločile, ali je primerno, da se zadeva obravnava po tem postopku. Uporaba skrajšanega postopka je primerna zlasti v primeru, če je ukrep dovolj podoben drugim ukrepom, ki so bili odobreni v vsaj treh sklepih Komisije, sprejetih v desetih letih pred datumom predhodne priglasitve (v nadaljnjem besedilu: precedenčni sklepi). Da bi službe Komisije presodile, ali je ukrep dovolj podoben tistim, ki so bili ocenjeni v precedenčnih sklepih, bodo pregledale vse veljavne vsebinske in postopkovne pogoje, ter zlasti cilje in splošno ureditev ukrepa, vrste upravičencev, upravičene stroške, posamezne pragove za priglasitev, intenzivnosti pomoči in veljavne dodatke (če obstajajo), določbe o kumulaciji, spodbujevalni učinek in zahteve po preglednosti.

39.

 Če so na voljo vsaj trije precedenčni sklepi, je praviloma jasno, da ukrep ne pomeni pomoči ali da je združljiv z notranjim trgom. Vendar to morda ne velja v nekaterih okoliščinah, na primer če Komisija ponovno ocenjuje precedenčne sklepe glede na nedavno sodno prakso. Ker je treba takšne zadeve podrobno proučiti, bodo službe Komisije običajno uporabo skrajšanega postopka zavrnile.

40.

 Službe Komisije lahko tudi zavrnejo uporabo skrajšanega postopka za zadeve, pri katerih bi lahko ukrep pomoči koristil podjetju, za katerega velja obveznost vračila državne pomoči, za katero je Komisija ugotovila, da je nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom (22).

6.2   Vloga stikov pred priglasitvijo pri odločanju o uporabi skrajšanega postopka

41.

 Službe Komisije bodo soglašale z uporabo skrajšanega postopka le, če so bili v zvezi z zadevnim ukrepom pomoči vzpostavljeni stiki pred priglasitvijo. Država članica bi morala v tem okviru predložiti osnutek obrazca za priglasitev z vsemi ustreznimi podatki, vključno s sklici na precedenčne sklepe, in osnutek povzetka priglasitve (23), ki bo objavljen na spletišču GD za konkurenco.

42.

 Službe Komisije bodo skrajšani postopek uporabile le, če bodo presodile, da je obrazec za priglasitev načeloma popoln. To pomeni, da bi imele službe Komisije načeloma dovolj podatkov za odobritev ukrepa, če bi država članica svojo priglasitev pripravila na podlagi osnutka obrazca za priglasitev, vključno z rezultati stikov pred priglasitvijo.

6.3   Priglasitev in objava kratkega povzetka

43.

 25-dnevni rok za sprejetje sklepa, izdanega po skrajšanem postopku (glej točko 38), začne teči, ko država članica predloži priglasitev. Pri skrajšanem postopku se uporabljajo standardni obrazci za priglasitev (24).

44.

 Službe Komisije bodo po prejemu priglasitve povzetek priglasitve (25) objavile na spletišču GD za konkurenco in navedle, da bi se za ukrep pomoči lahko uporabil skrajšani postopek. Zainteresirane stranke bodo imele po tem 10 delovnih dni za predložitev pripomb, zlasti o okoliščinah, ki bi lahko zahtevale temeljitejšo proučitev. Če zainteresirana stranka izrazi pomisleke, ki so na prvi pogled dobro utemeljeni, bodo službe Komisije uporabile običajni postopek. O tem bodo obvestile državo članico in zainteresirane stranke.

6.4   Sklep, izdan po skrajšanem postopku

45.

 Za zadeve, pri katerih se uporabi skrajšani postopek, bo Komisija običajno izdala sklep, izdan po skrajšanem postopku. Komisija si bo prizadevala sprejeti sklep, s katerim ugotovi, da priglašeni ukrep ne pomeni pomoči, ali sklep o nenasprotovanju (26) v 25 delovnih dneh od priglasitve.

46.

 Sklep, izdan po skrajšanem postopku, vsebuje povzetek, ki se objavi ob prejemu priglasitve, in kratko oceno ukrepa na podlagi člena 107(1) Pogodbe ter, kjer je to primerno, navedbo, da je v skladu s predhodno prakso odločanja Komisije. Javna različica sklepa bo objavljena na spletišču GD za konkurenco.

7.   FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

47.

 Komisija namerava izboljšati preglednost, predvidljivost in učinkovitost obravnave zapletenih zadev, ki se obravnavajo po formalnem postopku preiskave. V ta namen bo učinkovito uporabljala vsa postopkovna sredstva, ki jih ima na podlagi postopkovne uredbe.

7.1   Objava sklepov in sporočilnih povzetkov

48.

 Komisija si prizadeva, da bi sklep o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) skupaj s sporočilnim povzetkom (27) objavila v dveh mesecih po njegovem sprejetju, če država članica ne zaprosi za odstranitev zaupnih podatkov iz sklepa.

49.

 V primeru nesoglasja med službami Komisije in državo članico glede odstranitve zaupnih podatkov iz sklepa o začetku postopka bo Komisija uporabila načela iz sporočila o poklicni skrivnosti (28) in sklep objavila v najkrajšem možnem času po njegovem sprejetju (29). Enaka praksa se bo uporabljala pri objavi vseh končnih sklepov (30).

7.2   Pripombe zainteresiranih strank

50.

 Zainteresirane stranke, vključno z upravičencem do pomoči, lahko predložijo pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka v enem mesecu od njegove objave (31). Službe Komisije načeloma tega roka ne bodo podaljšale niti ne bodo sprejemale prispevkov po njegovem izteku (32). Službe Komisije lahko podaljšanje odobrijo le v izjemnih in ustrezno upravičenih primerih, na primer, če zainteresirana stranka namerava predložiti posebej obsežne stvarne podatke ali če so bili vzpostavljeni stiki z zainteresirano stranko pred iztekom roka.

51.

 Službe Komisije lahko, kadar gre za zelo zapletene zadeve, izvod sklepa o začetku postopka pošljejo zainteresiranim strankam, vključno s trgovinskimi ali poslovnimi združenji, ter jih pozovejo k predložitvi pripomb o posebnih vidikih zadeve (33). Sodelovanje zainteresiranih strank je prostovoljno. Službe Komisije bodo v svojem dopisu zainteresirane stranke povabile, naj odgovorijo v enem mesecu, da se zagotovi učinkovitost postopka. Komisija bo enako vabilo k predložitvi pripomb poslala upravičencu do pomoči.

52.

 Zaradi spoštovanja pravic do obrambe (34) bodo službe Komisije zadevni državi članici posredovale nezaupno različico vseh pripomb, prejetih od zainteresiranih strank, in jo pozvale, naj odgovori v enem mesecu. Če zainteresirane stranke ne predložijo nobenih pripomb, bodo službe Komisije državo članico o tem obvestile.

53.

 Službe Komisije pozivajo države članice, naj sprejmejo pripombe zainteresiranih strank v njihovem izvirnem jeziku, da se lahko posredujejo v najkrajšem možnem času. Vendar bodo službe Komisije zagotovile prevod, če bo država članica za to zaprosila. To lahko postopek podaljša.

7.3   Pripombe držav članic

54.

 Službe Komisije si prizadevajo, da bi formalni postopek preiskave zaključile v najkrajšem možnem času. Zato se strogo držijo rokov iz postopkovne uredbe. Če država članica ne predloži pripomb v zvezi s sklepom o začetku postopka ali s pripombami tretjih oseb v enem mesecu (35), lahko službe Komisije na upravičeno zahtevo države članice rok podaljšajo za en mesec in pri tem navedejo, da razen v izjemnih okoliščinah ne bo odobreno nobeno dodatno podaljšanje. Če država članica ne pošlje zadostnega in smiselnega odgovora, lahko Komisija sprejme sklep na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo (36).

55.

 Če v zadevi nezakonite pomoči (tj. če je nova pomoč, ki se izvaja, v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe) Komisiji manjkajo podatki, ki so bistvenega pomena, da bi sprejela končni sklep, lahko izda odredbo o predložitvi podatkov (37), s katero od države članice zahteva, da te podatke predloži. Če država članica na to odredbo ne odgovori v predpisanem obdobju, lahko Komisija sprejme sklep na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo.

7.4   Zahteve po predložitvi dodatnih podatkov s strani zadevne države članice

56.

 Službe Komisije bodo morda, kadar gre za zelo zapletene zadeve, morale poslati dodatno zahtevo po podatkih po prejemu pripomb države članice na sklep o začetku postopka. Rok za odgovor države članice je običajno en mesec.

57.

 Če država članica v tem roku ne odgovori, bodo službe Komisije poslale opomin, ki določa končni rok, ki je običajno 20 delovnih dni. Državo članico bodo tudi obvestile, da ima Komisija, če njene službe do navedenega roka ne bodo prejele ustreznega odgovora, na voljo več možnosti glede na značilnosti posamezne zadeve. Ugotovi lahko, da je uradna priglasitev preklicana (38). Zahtevo po podatkih lahko pošlje drugim virom (39). Kadar gre za zadeve nezakonite pomoči, lahko Komisija izda odredbo o predložitvi podatkov. Sprejme lahko tudi sklep na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo (40).

7.5   Zahteve po podatkih iz drugih virov

58.

 Po začetku formalnega postopka preiskave v zadevah, pri katerih je bilo uradno ugotovljeno, da država članica v fazi predhodne preučitve ni zagotovila zadostnih podatkov, lahko Komisija izda zahtevo po podatkih drugim virom, ki niso zadevna država članica (41).

59.

 Če želijo službe Komisije zahtevo po podatkih nasloviti na upravičenca do pomoči, morajo pridobiti izrecno soglasje države članice. Država članica bo imela običajno za odgovor na tako zahtevo za soglasje kratek rok.

60.

 Službe Komisije bodo spoštovale načelo sorazmernosti (42) in bodo podatke iz drugih virov zahtevale le, če imajo te stranke zadevne podatke na voljo. Za zainteresirane stranke bo za predložitev podatkov določen razumen rok, ki običajno ne bo daljši od enega meseca.

61.

 Komisija ima poleg pooblastila za izdajanje zahtev po podatkih drugim virom tudi pooblastilo za preiskovanje in zbiranje podatkov na podlagi sodne prakse sodišč EU (43). Na to pooblastilo ne vplivajo posebna pravila, ki urejajo zahteve po podatkih, naslovljene na druge vire.

7.6   Upravičen začasni odlog formalne preiskave

62.

 Službe Komisije bodo formalno preiskavo začasno odložile le v izjemnih okoliščinah in v soglasju z državo članico. To bi se lahko zgodilo, če bi država članica zaprosila za začasni odlog, da bi svoj projekt uskladila s pravili o državni pomoči, ali če je verjetno, da bo sodba v zadevi, ki poteka pred sodišči EU, vplivala na oceno zadeve.

63.

 Formalni začasni odlog bo običajno odobren samo enkrat, in sicer za obdobje, o katerem se službe Komisije in država članica vnaprej dogovorijo.

7.7   Sprejetje končnega sklepa in upravičeno podaljšanje formalne preiskave

64.

 Komisija si vedno prizadeva, da bi končni sklep sprejela hitro in, če je mogoče, v 18 mesecih od začetka postopka (44). Ta rok je mogoče podaljšati v soglasju med službami Komisije in državo članico. Podaljšanje je lahko primerno, če zadeva vključuje ukrep pomoči, ki uvaja novosti, ali odpira nova pravna vprašanja.

65.

 Da bi zagotovila upoštevanje tega 18-mesečnega roka, si bo Komisija prizadevala, da bo končni sklep sprejela najpozneje v 6 mesecih, potem ko države članice predložijo zadnje podatke, ali po poteku zadnjega roka.

8.   PREISKAVE GLEDE NA GOSPODARSKE SEKTORJE IN INSTRUMENTE POMOČI

66.

 Komisija je pooblaščena za izvajanje sektorskih preiskav, pri čemer bo spoštovala načelo sorazmernosti (45). Komisija bo ob koncu takšne preiskave objavila poročilo o rezultatih svoje preiskave na spletišču GD za konkurenco. O tem bo obvestila države članice ter države članice in druge zadevne stranke pozvala k oddaji pripomb na poročilo v roku največ enega meseca.

67.

 Podatki, pridobljeni prek sektorske preiskave, se lahko uporabijo v postopkih državne pomoči, poleg tega pa lahko na njihovi podlagi Komisija na lastno pobudo začne preiskave o ukrepih državne pomoči.

9.   URADNE PRITOŽBE

68.

 Službe Komisije si prizadevajo, da bi pritožbe zainteresiranih strank obravnavale čim bolj učinkovito in pregledno, pri čemer uporabljajo najboljše prakse, opisane v nadaljevanju.

9.1   Obrazec za pritožbo in obveznost, da se dokaže vpliv na interes

69.

 Člen 1(h) postopkovne uredbe opredeljuje zainteresirano stranko kot katero koli državo članico in katero koli osebo, podjetje ali združenje podjetij, na katerih interese bi lahko dodelitev pomoči vplivala, predvsem upravičenca pomoči, konkurenčna podjetja in poklicna združenja. Zainteresirane stranke, ki želijo pri Komisiji vložiti uradno pritožbo, bi morale izpolniti obrazec za pritožbo (46) in zagotoviti vse zahtevane podatke, k njim pa priložiti nezaupno različico pritožbe (47). Če je obrazec za pritožbo popoln in stranka, ki vlaga pritožbo, dokaže, da bi dodelitev pomoči lahko vplivala na njene interese v skladu s členom 1(h) postopkovne uredbe (48), bodo službe Komisije zadevo evidentirale kot uradno pritožbo.

70.

 Če stranka, ki vlaga pritožbo, ne zagotovi vseh podatkov, ki se zahtevajo v obrazcu za pritožbo, ali ne dokaže, da ima interes za ukrepanje, bodo službe Komisije njen prispevek obravnavale kot tržne podatke (49). Službe Komisije bodo stranko, ki vlaga pritožbo, o tem obvestile. Na podlagi tržnih podatkov lahko Komisija opravi nadaljnje preiskave.

9.2   Okvirni rok in izid preiskave uradne pritožbe

71.

 Službe Komisije si prizadevajo, da bi preiskavo v zvezi z uradno pritožbo zaključile v nezavezujočem roku dvanajstih mesecev od evidentiranja te pritožbe. Preiskavo lahko podaljšajo okoliščine zadeve, na primer če morajo službe Komisije pritožnika, države članice ali tretje osebe zaprositi za dodatne podatke.

72.

 Če je pritožba neutemeljena, bodo skušale službe Komisije pritožnika v dveh mesecih po evidentiranju te pritožbe obvestiti, da ni zadostnih razlogov, da bi zavzele stališče o zadevi. Pritožnika bodo povabile, naj v enem mesecu predloži dodatne vsebinske pripombe. Če pritožnik ne predloži dodatnih pripomb v tem roku, se bo štelo, da je pritožba umaknjena.

73.

 Kar zadeva pritožbe, ki se nanašajo na odobreno pomoč in/ali ukrepe pomoči, ki jih ni treba priglasiti, bodo službe Komisije prav tako skušale pritožniku odgovoriti v dveh mesecih od prejema pritožbe.

74.

 Službe Komisije bodo glede na svojo delovno obremenitev in pravico do dodeljevanja različnih stopenj prednosti preiskavam (50) v dvanajstih mesecih po evidentiranju pritožbe skušale izvesti eno od naslednjega:

—

sprejeti sklep (51) in njegov izvod poslati pritožniku,

—

pritožniku poslati dopis, v katerem bodo opredelile svoja predhodna stališča o ukrepu na podlagi razpoložljivih podatkov (v nadaljnjem besedilu: dopis o predhodni oceni), pri čemer ta dopis ni uradno stališče Komisije.

75.

 Če dopis o predhodni oceni vsebuje začasno ugotovitev, da ne gre za nezdružljivo pomoč, lahko pritožnik svoje pripombe predloži v enem mesecu. Če pritožnik pripomb ne predloži v tem roku, se bo štelo, da je pritožba umaknjena.

76.

 Če se pritožba nanaša na nezakonito pomoč, bodo službe Komisije pritožnika opozorile, da je možno začeti postopke pred nacionalnimi sodišči, ki lahko odredijo začasen odlog ali izterjavo takšne pomoči (52). Službe Komisije lahko uradne pritožbe o ukrepih pomoči, ki se izpodbijajo pred nacionalnimi sodišči, v obdobju trajanja teh postopkov obravnavajo kot neprednostne.

77.

 Službe Komisije bodo praviloma, vendar ne nujno, nezaupno različico utemeljenih pritožb poslale državi članici, da bi ta izrazila svoje pripombe. Službe Komisije bodo zadevno državo članico pozvale, naj upošteva roke za predložitev pripomb v zvezi s pritožbami in za zagotavljanje informacij o njih. Pritožbe se bodo običajno državi članici poslale v izvirnem jeziku. Vendar bodo službe Komisije zagotovile prevod, če bo država članica za to zaprosila. To lahko postopek podaljša.

78.

 Službe Komisije bodo države članice in pritožnike sistematično obveščale o obravnavi ali zaključku pritožb.

10.   NAČRT OCENJEVANJA

79.

 Pozitivni učinki državne pomoči bi morali pretehtati njene morebitne negativne učinke na konkurenco in trgovino. Da bi se Komisija prepričala, da je temu tako, spodbuja učinkovito naknadno ocenjevanje shem pomoči, ki bi lahko povzročile znatna izkrivljanja konkurence. To vključuje sheme pomoči z velikimi proračuni ali sheme, ki uvajajo novosti, ter sheme na trgih, na katerih se pričakujejo pomembne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe. Službe Komisije bodo o tem, ali je ocenjevanje potrebno, odločile v fazi pred priglasitvijo. Državo članico bodo obvestile čim prej, da bo imela na voljo dovolj časa za pripravo načrta ocenjevanja.

80.

 Za sheme, ki jih je treba oceniti na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah (53), mora država članica priglasiti Komisiji svoj načrt ocenjevanja v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme. Komisija bo načrt ocenjevanja ocenila in ga, če bo izpolnjeval pogoje, odobrila v najkrajšem možnem času. Zatem bo tudi podaljšala obdobje, v katerem se lahko zadevna shema izvaja v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah.

81.

 Kar zadeva priglašene sheme, ki jih je treba oceniti, mora država članica svoj načrt ocenjevanja predložiti Komisiji hkrati s priglasitvijo. Komisija bo načrt ocenjevanja ocenila skupaj s shemo in bo v svojem sklepu zajela tako načrt kot tudi shemo. Vse postopkovne zahteve iz postopkovne uredbe se uporabljajo v celoti.

11.   NADZOR

82.

 Komisija redno pregleduje vse sisteme pomoči, ki obstajajo v državah članicah (54). Pregled poteka v sodelovanju z državami članicami, ki morajo Komisiji predložiti vse potrebne podatke (55).

83.

 Od posodobitve področja državnih pomoči imajo države članice predvsem zato, ker se uredba o splošnih skupinskih izjemah zdaj uporablja za več ukrepov, več možnosti za odobritev pomoči, ne da bi jo priglasile Komisiji. Da se zagotovi, da navedeni ukrepi dosledno upoštevajo pravila po vsej EU, je vse bolj pomembno, da Komisija nadzira, kako države članice uporabljajo obstoječe ali izvzete sheme pomoči. Zato so službe Komisije vzpostavile letni postopek nadzora, v okviru katerega izberejo vzorec zadev državne pomoči za nadaljnji pregled.

84.

 Službe Komisije pregledujejo skladnost izbranih shem z njihovo pravno podlago in njihovo izvajanje (56).

85.

 Službe Komisije pridobijo potrebne podatke za postopek nadzora z zahtevami po podatkih, ki se izdajo državam članicam. Države članice imajo običajno za odgovor na te zahteve po podatkih na voljo 20 delovnih dni. V upravičenih primerih, če je treba na primer predložiti izjemno velike količine podatkov, je lahko to obdobje daljše.

86.

 Če predložene informacije ne zadoščajo za ugotovitev o tem, ali je ukrep pravilno pripravljen in se pravilno izvaja, bodo službe Komisije državi članici poslale dodatne zahteve po podatkih.

87.

 Službe Komisije bodo skušale nadzor ukrepa državne pomoči zaključiti v 12 mesecih od prve zahteve po podatkih, zadevno državo članico pa bodo obvestile o izidu.

12.   BOLJŠE USKLAJEVANJE IN PARTNERSTVO Z DRŽAVAMI ČLANICAMI

88.

 Od posodobitve področja državnih pomoči imajo države članice večjo odgovornost pri nadzoru državne pomoči in več možnosti za odobritev pomoči, ne da bi jo priglasile Komisiji. Zato je sodelovanje med Komisijo in državami članicami glede uporabe novih pravil o državni pomoči še pomembnejše.

89.

 Da bi službe Komisije spodbudile tesnejše delovne odnose z državami članicami, so vzpostavile več delovnih skupin, v katerih sodelujejo predstavniki držav članic in Komisije. Te delovne skupine se redno sestajajo, da bi izmenjale informacije o praktičnih vidikih uporabe pravil o državni pomoči in pri tem pridobljene izkušnje. Službe Komisije zagotovijo administrativno-tehnične storitve za delovne skupine.

90.

 Poleg tega so službe Komisije pripravljene tudi podpreti države članice, na primer z zagotavljanjem neformalnih pojasnil o razlagi novih pravil. Službe Komisije skušajo tudi zagotoviti usposabljanja o temah državne pomoči za države članice, kadar te za to zaprosijo.

91.

 Službe Komisije so vzpostavile tudi mrežo koordinatorjev za države, da bi olajšale vsakodnevne stike z državami članicami. Koordinator za državo je kontaktna točka za države članice, ki želijo vzpostaviti stik s službami Komisije glede obravnave zadev in drugih vidikov uporabe pravil o državni pomoči. Pri komuniciranju po elektronski pošti o medsektorskih vprašanjih, zlasti pri portfeljskem pristopu, bi bilo treba koordinatorjem za države takšno pošto pošiljati v vednost.

13.   PRIHODNJI PREGLED

92.

 Komisija bo ta kodeks najboljših praks uporabljala za priglašene ukrepe in ukrepe, na katere je bila kako drugače opozorjena, in sicer 30 dni po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

93.

 Ta kodeks najboljših praks se lahko revidira, da bi odražal:

—

spremembe zakonodajnih, razlagalnih in upravnih ukrepov,

—

relevantno sodno prakso sodišč EU ali

—

izkušnje, pridobljene pri njegovi uporabi.

94.

 Komisija bo redno vzpostavljala dialog z državami članicami in drugimi zainteresiranimi strankami o splošni uporabi postopkovne uredbe in zlasti tega kodeksa najboljših praks.

(1)  Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 262, 19.7.2016, str. 1).

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1), kakor je bila nadalje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L 156, 20.6.2017, str. 1).

(3)  Statistični pregled državnih pomoči za leto 2017, ki ga je pripravila Komisija: Rezultati, trendi in opažanja v zvezi s poročili o odhodkih za državno pomoč EU-28 za leto 2016, 29.11.2017, str. 14.

(4)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(5)  Glej sporočilo za javnost Komisije, Državna pomoč: Komisija pripravila navodila o lokalnih ukrepih javne podpore, ki ne pomenijo državne pomoči, IP/16/3141, 21. septembra 2016; sporočilo za javnost Komisije, Državna pomoč: Komisija pripravila navodila o lokalnih ukrepih javne podpore, ki se lahko odobrijo brez predhodne odobritve Komisije, IP/15/4889, 29. aprila 2015.

(6)  Predlog Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči, COM/2018/398 final – 2018/0222, 6.6.2018.

(7)  Ker je precejšen del ukrepov iz obvestila o poenostavljenem postopku zdaj izvzet iz obveznosti priglasitve državne pomoči in je posledično uporaba tega postopka zelo omejena, je bilo obvestilo o poenostavljenem postopku vključeno v ta kodeks najboljših praks.

(8)  Obvestilo Komisije o kodeksu najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči (UL C 136, 16.6.2009, str. 13).

(9)  Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči (UL C 136, 16.6.2009, str. 3).

(10)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/2282 z dne 27. novembra 2015 (UL L 325, 10.12.2015, str. 1).

(12)  Glej člen 4(5), ki se sklicuje na sklepe iz člena 4(2), (3) in (4) postopkovne uredbe. Navedenega roka se ni mogoče držati, če morajo službe Komisije zaradi nepopolnih priglasitev izdati več zahtev po podatkih.

(13)  Komisijo na podlagi člena 30 postopkovne uredbe zavezuje obveznost varovanja poslovne skrivnosti v vseh postopkih v zvezi z državno pomočjo. To potrjuje splošna obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz člena 339 Pogodbe.

(14)  Zato ta ocena ni uradno stališče Komisije niti nanj ne vpliva.

(15)  Trenutno konec januarja in konec septembra vsako leto.

(16)  Na primer v primerih, ko finančne institucije Evropske unije delujejo kot holdinški sklad.

(17)  Glej člen 4(5) postopkovne uredbe.

(18)  Na primer študije ali zunanje izvedensko mnenje.

(19)  Razen če ni na podlagi sporazumnega načrtovanja dogovorjeno drugače.

(20)  Na podlagi člena 5(3) postopkovne uredbe.

(21)  V skladu s členom 4(2) ali (3) postopkovne uredbe.

(22)  Na podlagi neporavnanega naloga za izterjavo držav članic, glej sodbo Sodišča z dne 9. marca 1994, zadeva C-188/92, TWD Textilwerke Deggendorf, ECLI:EU:C:1994:90.

(23)  Priloga k temu kodeksu najboljših praks.

(24)  Priloga I k izvedbeni uredbi.

(25)  Ta povzetek je pripravljen na podlagi standardnega obrazca iz Priloge k temu kodeksu najboljših praks.

(26)  Na podlagi člena 4(2) ali (3) postopkovne uredbe.

(27)  „Sporočilni povzetek“ naj bi bil kratek povzetek razlogov, zaradi katerih se je Komisija odločila, da začne postopek. Sporočilni povzetek se prevede v vse uradne jezike EU in objavi skupaj s celotnim besedilom sklepa o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije.

(28)  Sporočilo Komisije o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči (UL C 297, 9.12.2003, str. 6).

(29)  V skladu z odstavkom 33 sporočila o poklicni skrivnosti.

(30)  V skladu z odstavkom 34 sporočila o poklicni skrivnosti.

(31)  Člen 6 postopkovne uredbe.

(32)  Brez poseganja v člen 12(1) postopkovne uredbe.

(33)  Komisija ima v skladu z ustaljeno sodno prakso pravico poslati sklep o začetku formalnega postopka preiskave ugotovljenim zainteresiranim strankam; glej na primer zadevo T-198/01, Technische Glaswerke Ilmenau proti Komisiji, ECLI:EU:T:2004:222, točka 195; združeni zadevi C-74/00 P in C-75/00 P, Falck Spa in drugi proti Komisiji, ECLI:EU:C:2002:524, točka 83.

(34)  In v skladu s členom 6(2) postopkovne uredbe.

(35)  Člen 6(1) postopkovne uredbe.

(36)  V skladu s členoma 9(7) in 15(1) postopkovne uredbe.

(37)  Člen 12 postopkovne uredbe.

(38)  Člen 5(3) postopkovne uredbe.

(39)  Člen 7 postopkovne uredbe.

(40)  Člena 9(7) in 15(1) postopkovne uredbe.

(41)  Člen 7 postopkovne uredbe.

(42)  Člen 7 postopkovne uredbe.

(43)  Splošno sodišče je v zadevi T-198/01, Technische Glaswerke Ilmenau proti Komisiji, ECLI:EU:T:2004:222, implicitno priznalo, da je imela Komisija pravico postavljati vprašanja enemu od podjetij, ki je predložilo pripombe na sklep o začetku formalnega postopka preiskave. Podobno je Splošno sodišče v zadevi T-296/97, Alitalia proti Komisiji, ECLI:EU:T:2000:289, prav tako implicitno sprejelo dejstvo, da bi lahko Komisija prek svojih imenovanih strokovnih svetovalcev stopila v stik z institucionalnimi vlagatelji, da bi ocenila pogoje naložbe italijanske države v podjetje Alitalia.

(44)  Člen 9(6) postopkovne uredbe. V skladu s členom 15(2) navedene uredbe ta rok za Komisijo v primeru nezakonite pomoči ni zavezujoč.

(45)  Člen 25 postopkovne uredbe.

(46)  Priloga IV k izvedbeni uredbi.

(47)  Glej člen 24(2) postopkovne uredbe.

(48)  „Zainteresirana stranka“ pomeni katero koli državo članico in katero koli osebo, podjetje ali združenje podjetij, na katerih interese bi lahko dodelitev pomoči vplivala, predvsem upravičenca pomoči, konkurenčna podjetja in poklicna združenja.

(49)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32 preambule iz postopkovne uredbe: „Za izboljšanje kakovosti pritožb, predloženih Komisiji, in hkrati za preglednost in pravno varnost je primerno, da se določijo pogoji, ki bi jih pritožba morala izpolnjevati, da bi Komisija lahko pridobila podatke o domnevno nezakoniti pomoči in začela predhodni pregled. Sporočila, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bi morala biti obravnavana kot splošni tržni podatki in zaradi njih se ne bi smele nujno začeti preiskave po uradni dolžnosti.“

(50)  Zadeva T-475/04, Bouygues SA proti Komisiji, ECLI:EU:T:2007:196, točki 158 in 159.

(51)  Člen 4 postopkovne uredbe.

(52)  Glej Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (UL C 85, 9.4.2009, str. 1).

(53)  Člen 1(2)(a) uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz področja uporabe skupinskih izjem izvzema sheme pomoči z letnimi proračuni, ki presegajo 150 milijonov EUR, in sicer po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti, razen če Komisija to obdobje podaljša na podlagi odobritve načrta ocenjevanja.

(54)  Na podlagi člena 108(1) Pogodbe.

(55)  V skladu s členom 21(1) postopkovne uredbe.

(56)  Če je bila shema dejansko izvedena.

PRILOGA

Povzetek priglasitve: Poziv tretjim osebam za oddajo pripomb

Priglasitev ukrepa državne pomoči

Komisija je … prejela priglasitev ukrepa pomoči v skladu s členom 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeni ukrep lahko uporabljal skrajšani postopek v skladu z oddelkom 6 Sporočila Komisije o kodeksu najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči (UL C …, xx.xx.2018, str. …).

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlaganega ukrepa.

Glavne značilnosti ukrepa pomoči so:

Referenčna številka pomoči: SA …

Država članica:

Referenčna številka države članice:

Regija:

Organ, ki dodeli pomoč:

Naziv ukrepa pomoči:

Nacionalna pravna podlaga:

Predlagana podlaga Unije za oceno: … smernice ali uveljavljena praksa Komisije, kakor je navedeno v sklepu Komisije (1, 2 in 3).

Vrsta ukrepa: shema pomoči/ad hoc pomoč

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči:

Trajanje (shema):

Datum dodelitve:

Zadevni gospodarski sektor(-ji):

Vrsta upravičencev (MSP/velika podjetja):

Proračun:

Instrument pomoči (nepovratna sredstva, subvencija obrestne mere …):

Pripombe glede vprašanj konkurence v zvezi s priglašenim ukrepom mora Komisija prejeti najpozneje v 10 delovnih dneh po datumu te objave in jim mora biti priložena nezaupna različica pripomb, ki se predloži zadevni državi članici in/ali drugim zainteresiranim strankam. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu, pošti ali elektronski pošti z navedbo referenčne številke SA … na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Registry

1049 Bruxelles/Brussels

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22961242

E-naslov: stateaidgreffe@ec.europa.eu