|
Upoštevalo se je več možnosti politike, tako zakonodajne kot tudi nezakonodajne. Naslednje možnosti so se ohranile za poglobljeno oceno:
1.osnovni scenarij – možnost sodelovanja – predvideva nadaljevanje sedanjega pristopa k izgradnji industrijskih in tehnoloških zmogljivosti za kibernetsko varnost v EU s pomočjo podpore za raziskave in inovacije ter povezanih mehanizmov za sodelovanje v okviru programa Obzorje Evropa;
2.možnost 1: strokovna mreža za kibernetsko varnost z Evropskim industrijskim, tehnološkim in raziskovalnim strokovnim centrom za kibernetsko varnost, pooblaščenim za uresničevanje ukrepov v podporo industrijskim tehnologijam ter na področju raziskav in inovacij;
3.možnost 2: strokovna mreža za kibernetsko varnost z Evropskim raziskovalnim in strokovnim centrom za kibernetsko varnost, z omejitvijo delovanja le na področju raziskav in inovacij.
Možnosti, ki so bile zavrnjene že na začetku, so naslednje: (1) brez ukrepanja; (2) le mreža obstoječih strokovnih centrov in (3) uporaba obstoječe agencije (ENISA, REA ali INEA).
Z vidika splošne zaveze, ki jo je Komisija že dala v zvezi s to pobudo, in z vidika pomembne vloge, ki jo bodo imele države članice, je glavna razlika med obema možnostma politike, ki sta bili podrobno analizirani, njun obseg, kot izhaja iz njune pravne podlage: subjekt, ki bi temeljil le na členu 187 PDEU (možnost 2), bi pobudo omejil na področje raziskav in inovacij ter bi običajno predvideval finančni prispevek zasebnih akterjev. Po drugi strani pa bi subjekt, ki bi imel dvojno pravno podlago – člena 187 in 173 PDEU (možnost 1) –, pomenil širši mandat, ki bi med drugim obsegal tudi uporabo in industrijsko podporo ter ustvarjanje močnejših sinergij s kibernetsko obrambo. Poleg tega bi imele države članice tudi vidnejšo vlogo – tako z vidika udeležbe pri upravljanju kot tudi z vidika potencialnih naročnikov tehnologije kibernetske varnosti.
Analiza je pokazala, da je možnost 1 najprimernejša za doseganje ciljev pobude, hkrati pa zagotavlja največji gospodarski in družbeni učinek in vpliv na okolje ter ščiti interese Unije. Glavne trditve v podporo tej možnosti so vključevale prožnost za omogočanje različnih modelov sodelovanja s skupnostjo in mrežo strokovnih centrov za optimizacijo uporabe obstoječega znanja in virov; zmožnost strukturiranja sodelovanja javnih in zasebnih zainteresiranih strani iz vseh ustreznih sektorjev, vključno z obrambnim; zmožnost oblikovanja prave industrijske politike na področju kibernetske varnosti s podporo dejavnostim, ki niso povezane le z raziskavami in razvojem, ampak tudi z uporabo na trgu. Nenazadnje, možnost 1 poleg tega omogoča izboljšanje skladnosti, saj deluje kot mehanizem za izvajanje s kibernetsko varnostjo povezanega financiranja iz programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa, ter krepi sinergije med civilno in obrambno razsežnostjo kibernetske varnosti v zvezi z evropskim obrambnim skladom.
|
|
Glede na izid posvetovanja in postopkov zbiranja dokazov obstaja jasna potreba po tem, da bi imeli industrijska in raziskovalna skupnost mehanizem, ki bi EU omogočal usklajeno industrijsko politiko na področju kibernetske varnosti, ki bi presegala zgolj dejavnosti raziskav in razvoja, če želi Evropa postati vodilna na svetu na področju kibernetske varnosti. Hkrati so zainteresirane strani poudarile, da bo za uspeh ključna dobro opredeljena vloga centra pri podpori in olajšanju prizadevanj mreže in ustreznih skupnosti ter vključujoč, sodelovalen pristop k mreži, da se prepreči nastanek novih ozkih okvirov delovanja. Struktura bi morala prav tako biti prožna, tako da jo je mogoče enostavno prilagoditi, glede na to, da je kibernetska varnost hitro razvijajoče se okolje. Države članice so skozi celoten postopek poudarjale, da je treba vključiti vse države članice in njihove obstoječe centre odličnosti in strokovne centre ter posebno pozornost nameniti dopolnjevanju ukrepov. Zlasti v zvezi s centrom so države članice poudarile pomen njegove usklajevalne vloge v podporo mreži. Zato bo vsaka pobuda Komisije morala najti pravo ravnovesje med strukturami upravljanja in izvajanja ter ga uporabiti tako, da se bo zagotovilo učinkovito evropsko usklajevanje, ob upoštevanju razvojnih dogodkov na nacionalni ravni.
|
|
Prednostna možnost bo javnim organom in panogam v državah članicah omogočila učinkovitejše preprečevanje kibernetskih groženj in odzivanje nanje, in sicer z zagotavljanjem več varnih izdelkov in rešitev ter njihovo uporabo. To je zlasti pomembno za zaščito dostopa do bistvenih storitev (npr. prevoznih, zdravstvenih, bančnih in finančnih storitev). Poleg tega bi pozitivno vplivala tudi na konkurenčnost EU in MSP, saj predvideva oblikovanje mehanizma, zmožnega oblikovati industrijske zmogljivosti za kibernetsko varnost v državah članicah in EU, ter učinkovito pretvorbo evropske znanstvene odličnosti v tržne rešitve, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v gospodarstvu. Ta možnost omogoča združevanje sredstev za naložbe v nujne zmogljivosti na ravni držav članic in razvoj evropskih skupnih sredstev, ob hkratnem doseganju ekonomije obsega. To bo verjetno izboljšalo dostop do takih zmogljivosti za MSP, industrijo in raziskovalce, kar bo spodbudilo inovacije in skrajšalo razvojne procese. Prav tako bo nekaterim podjetjem na strani povpraševanja znižalo stroške in jim pomagalo kibernetsko varnost pretvoriti v konkurenčno prednost. Možnost omogoča izkoriščanje tržnih priložnosti dvojne rabe, tako da obrambni in civilni skupnosti omogoča sodelovanje pri skupnih izzivih. Prav tako bo verjetno prispevalo dodano vrednost k nacionalnim prizadevanjem v zvezi z obravnavo vrzeli v znanjih in spretnostih na področju kibernetske varnosti. Na ravni EU pa ta možnost omogoča tudi izboljšanje skladnosti in sinergij med različnimi mehanizmi financiranja.
Posreden pozitivni učinek na okolje bi bilo mogoče doseči z razvojem specifičnih rešitev na področju kibernetske varnosti za sektorje, ki lahko imajo velik vpliv na okolje (npr. jedrske elektrarne), ki bi pripomogle k preprečevanju potencialno uničujočih posledic kibernetskih napadov na tovrstno infrastrukturo.
|