EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg,13.3.2018

SWD(2018) 79 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI – ZBIRNO POROČILO

Spremni dokument

Predlog za priporočilo Sveta

o dostopu delavcev in samozaposlenih do socialne zaščite

{COM(2018) 132 final}

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi – zbirno poročilo

Ozadje – evropski steber socialnih pravic

Evropska komisija je 8. marca 2016 sprejela sporočilo, v katerem je predstavila prvi, predhodni oris prihodnjega evropskega stebra socialnih pravic 1 . V sporočilu je navedla razloge za pobudo, njen pomen, področje uporabe in naravo 2 .

Komisija je na tej podlagi med marcem in 31. decembrom 2016 opravila široko javno posvetovanje, da bi zbrala povratne informacije o predlaganem osnutku in jih vključila v končni predlog. Posvetovanje se je osredotočilo na razpravo o obstoječih socialnih pravicah, spreminjajočih se razmerah v svetu dela in družbah ter vlogi stebra kot dela socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije. Posvetovanje se je zaključilo z evropsko konferenco, ki je potekala 23. januarja 2017 3 . Eno osrednjih vprašanj v posvetovalnem postopku je bilo, kako zagotoviti socialno zaščito osebam v vseh oblikah zaposlitve.

Zainteresirane strani so dejale, da bi morala ustrezna in vzdržna socialna zaščita „kriti vse, ne glede na njihov zaposlitveni status, pri tem ustrezno upoštevati najranljivejše, in sicer z integriranim pristopom k zagotavljanju dajatev in storitev, vključno z dostopnim in vzdržnim zdravstvenim varstvom, ob upoštevanju nacionalnih razmer, ter kakovostno dolgotrajno oskrbo s poudarkom na oskrbi na domu in skupnostnih storitvah, pa tudi ustreznimi stanovanji in podporo brezdomcem pri njihovem ponovnem vključevanju v družbo. Ustrezne dajatve za brezposelnost za razumno obdobje ter ustrezne sheme minimalnega dohodka bi morale zagotavljati odporne minimalne ravni socialne zaščite, ki ne bi onemogočale ponovnega vključevanja na trg dela. Pokojninski sistemi bi morali zagotavljati ustrezno zaščito pred revščino med starejšimi, hkrati pa tudi vzdržnost, da se zaščitijo prihodnje generacije in zagotovijo potrebni viri za otroštvo brez revščine.“ 4

Tudi druge institucije EU so prispevale k razpravi. Medtem ko sta Evropski ekonomsko-socialni odbor 5 („Po mnenju EESO bi bilo treba v razpravo o razvoju evropskega stebra socialnih pravic, ki jo organizira Evropska komisija, nujno vključiti tudi položaj delavcev v novih oblikah dela, še zlasti pa način priznavanja njihovega statusa in zagotavljanje, da imajo ustrezen dostop do sistemov socialne varnosti in socialne zaščite“) in Odbor regij 6 („meni, da morajo nove oblike zaposlitve ali uvajanje skupnih evropskih minimalnih standardov vedno upoštevati ustrezno raven socialne zaščite“) k razpravi ustrezno prispevala, je Evropski parlament 7 storil še korak naprej in pozval k priporočilu, ki bi vsem osebam v kateri koli obliki zaposlitve in samozaposlenim omogočil zbiranje pravic.

Pobuda o dostopu do socialne zaščite

Glede te pobude so potekala številna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno z dvostopenjskim postopkom posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 PDEU in odprtim javnim posvetovanjem.

1. Rezultati začetne ocene učinka

Komisija je od posameznikov/subjektov na Nizozemskem (6), v Belgiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu prejela devet odgovorov s povratnimi informacijami na začetno oceno učinka. Osebe/združenja z Nizozemske poudarjajo subsidiarnost in dejstvo, da si želijo biti samozaposlene osebe odgovorne za svoje odločitve, tudi kar zadeva zavarovanje tveganj. Po mnenju poslovne organizacije iz Združenega kraljestva bi bilo kratko- in srednjeročno (2–5 let) po državah članicah lažje uvesti prostovoljne sisteme, vendar bi bilo morda zaradi njihovega uvajanja na nacionalni ravni težje doseči soglasje držav članic. Povratne informacije mreže EuroHealthNet se osredotočajo na pomembno vlogo socialne zaščite pri zmanjšanju neenakosti v zdravju, krovna organizacija nemškega socialnega zavarovanja (DSV) pa podpira razpravo o dostopu do socialne zaščite in pripravi sistemov socialne zaščite na prihodnost v spreminjajočem se svetu dela.

2. Rezultati prve faze posvetovanja s socialnimi partnerji

Prva faza posvetovanja s socialnimi partnerji se je začela 29. aprila in končala 23. junija 2017.

Na posvetovanje so odgovorili naslednji sindikati: Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Eurocadres in Evropska konfederacija izvršnih direktorjev in vodstvenega osebja (CEC), Evropska konfederacija neodvisnih sindikatov (CESI), Evropska zveza za umetnost in zabavništvo (EAEA) in Evropska novinarska zveza (EFJ). Treba je opozoriti, da je odgovor Evropske konfederacije sindikatov upošteval tudi stališča desetih sektorskih sindikalnih organizacij ETUC.

S strani delodajalcev so odgovore na posvetovanje poslali Konfederacija evropskih gospodarskih združenj (BusinessEurope), Evropski center delodajalcev in podjetij, ki zagotavljajo javne storitve (CEEP), EuroCommerce, Evropsko združenje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij (UEAPME), Svet evropskih delodajalcev kovinske, strojniške in tehnološke industrije (CEEMET), Svet evropskih občin in regij (CEMR), Skupina evropskih delodajalcev na področju kemikalij (ECEG), Združenje hotelov, restavracij in kavarn v Evropi (HOTREC), Predstavništvo trgovine na drobno in debelo ter mednarodne trgovine pri EU (EuroCommerce), skupina delodajalcev pri Odboru kmetijskih organizacij v Evropski uniji (GEOPA-COPA) in Svetovna zveza za zaposlovanje (WEC).

Opredelitev vprašanj v zvezi socialno zaščito

Socialni partnerji se v veliki meri strinjajo, da imajo delavci z nestandardnimi oblikami zaposlitve in samozaposlene osebe težave pri dostopu do socialne zaščite.

Vendar delodajalci poudarjajo, da združevanje najrazličnejših vrst oblik zaposlitve v eno skupino („nestandardne“) ni primerno, saj ne upošteva raznolikosti med temi različnimi oblikami ter potreb in želja oseb v teh oblikah zaposlitve, tudi v smislu dostopa do socialne zaščite (BusinessEurope). WEC opozarja še na heterogenost skupine samozaposlenih oseb. UEAPME poziva k zanesljivemu evidentiranju nacionalnih politik, razpoložljivosti in ponudbe prilagojenih sistemov socialne zaščite ter njihove uporabe, razdeljeno po različnih skupinah. CEEP opozarja na razlike med modeli trgov dela in razlike med socialnimi modeli, kar pojasnjuje različne ravni zaščite.

Po drugi strani gre po mnenju sindikatov opredeljevanje vprašanj sicer v pravo smer, vendar bi se lahko izboljšalo z določitvijo, da nove oblike dela pomenijo nekakovostna delovna mesta in negotove pogoje, ki vodijo prej v pomanjkanje zaščite pred življenjskimi tveganji kot v resnične zaposlitvene možnosti (ETUC, Eurocadres). Vprašanja bi se lahko razširila na pravico do kolektivnih pogajanj, pravičnega plačila za vse in svobode združevanja za vse delavce (EFJ). Sindikati nadalje poudarjajo, da bi bilo treba zagotoviti skladnost s predlogi o informacijah glede sistemov socialne varnosti v direktivi o pisni izjavi (ETUC, Eurocadres).

Najpomembnejša področja socialne zaščite in storitev na področju zaposlovanja

Sindikati vidijo vsa področja kot enako pomembna ter zagovarjajo integriran in celosten pristop k socialni zaščiti ne glede na zgornje točke o razlikah med področji politike, vključno z vsemi področji, ki jih zajema konvencija Mednarodne organizacije dela 102 (in uredba o koordinaciji sistemov socialne varnosti). Če je treba določiti prednostna področja, bi CEC dala prednost tistim, ki niso univerzalna. Dostop do povezanih storitev na področju zaposlovanja bi moral biti podeljen vsem.

Delodajalci niso enotni. BusinessEurope meni, da vprašanje predpostavlja pobudo EU na tem področju (s čimer se ne strinja). EuroCommerce dvomi o izvedljivosti klasifikacije področij socialne zaščite, COPA pa daje prednost nezgodam pri delu in poklicnim boleznim. HOTREC socialno zaščito navaja kot pristojnost držav članic, vendar poudarja, da bi morali biti spretnosti, znanja in usposabljanje enostavno dostopni vsem državljanom.

Osebno področje uporabe pobude EU

Na splošno sindikati podpirajo široko osebno področje uporabe in vključitev vseh delavcev v nestandardnih oblikah zaposlitve ter samozaposlenih oseb v pobudo EU. Vendar nekateri pozivajo, naj se najprej opredelijo načela, s katerimi bi na ravni EU določili skupni dogovor o pravni naravi različnih oblik zaposlitve (CEC, CESI).

Delodajalci odgovarjajo na vprašanja o osebnem področju uporabe pobude EU zadržano, ker pobude EU ne podpirajo (BusinessEurope) ali se sklicujejo na načelo subsidiarnosti (HOTREC) ali menijo, da bi bilo osebno področje uporabe odvisno od narave zadevne pobude (EuroCommerce). CEMR poudarja potrebo po večji jasnosti pri opredelitvi pravne narave različnih oblik zaposlitve, medtem ko bi COPA v zakonodajno pobudo EU vključil vse delavce v nestandardnih zaposlitvah, samozaposlene osebe pa le v priporočilo.

Zakonodaja EU in instrumenti na ravni EU

BusinessEurope, UEAPME in EuroCommerce menijo, da spremembe v zakonodaji EU na tem področju niso potrebne ali primerne. Primerni orodji za vzajemno učenje in izmenjave dobrih praks bi bila odprta metoda koordinacije in proces evropskega semestra skupaj z referenčnimi merili. Morali bi se osredotočiti na izboljšanje odziva nacionalnih politik z učenjem od drugih relevantnih nacionalnih praks. Ostale organizacije delodajalcev opozarjajo na sektorski socialni dialog (COPA), pristojnosti držav članic ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti (CEEMET, ECEG, EuroCommerce, WEC in CEEP).

Sindikati menijo, da bi bilo treba izboljšati zakonodajo EU. ETUC in CESI vidita potrebo po boljšem izvrševanju obstoječe zakonodaje, zlasti na nacionalni ravni. CEC navaja, da se lahko potreba po zmanjševanju upravnega bremena poveže z nudenjem informacij glede individualnih zaposlitvenih položajev in zagotovitvijo dejanske prenosljivosti vseh pravic.

Pripravljenost za začetek pogajanj

Vsi sindikati so izrazili pripravljenost za sodelovanje v pogajanjih. Vendar v primeru, da se socialni partnerji na ravni EU ne bi dogovorili za pogajanja ali da se pogajanja ne bi končala z uspešnim izidom, Komisijo pozivajo k pripravi zakonodajnega predloga.

Delodajalci ne nameravajo začeti dialoga na podlagi člena 155 PDEU, ker ne vidijo potrebe po ukrepanju na ravni EU, razen vzajemnega učenja in izmenjave praks (BusinessEurope), ali ker na tem področju prevlada subsidiarnost (HOTREC, UAPME) in se ga lahko bolje ureja na ravni nacionalnih vlad (EuroCommerce) ali v okviru sektorskega socialnega dialoga (COPA). CEEP poudarja, da je treba najprej opredeliti veljavne kazalnike.

Obseg posvetovanja

ETUC pogreša jasne predloge za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z dogovorjenimi kazalniki za njihovo spremljanje, tudi glede dostopa do socialne zaščite. Zato ETUC meni, da opredeljeni ključni vidiki nezadostnega dostopa (vrzeli v dostopu do socialne zaščite, pomanjkanje prenosljivosti pravic ter preglednosti o pravicah glede socialne zaščite) predstavljajo pomembne izzive, s katerimi se je treba soočiti, vendar poudarja reševanje vprašanja različnih socialnih pravic oseb glede socialne zaščite in storitev na področju zaposlovanja.

Dodatna posvetovanja s socialnimi partnerji

GD za zaposlovanje in socialne zadeve je izvedel dvostranska srečanja z vsemi 16 socialnimi partnerji, ki so prispevali informacije v prvi fazi posvetovanja s socialnimi partnerji. Ta srečanja so potekala med 14. julijem in 5. septembrom. Namen dvostranskih srečanj je bilo osredotočanje na tehnična pojasnila in zbiranje dodatnih informacij, kjer koli je bilo to mogoče. Prejete informacije so predstavljene v ustreznih poglavjih tega dokumenta.

3. Rezultati druge faze posvetovanja s socialnimi partnerji

Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji se je začela 20. novembra in končala 5. januarja 2018.

Na posvetovanje so odgovorili naslednji sindikati: Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Eurocadres in Evropska konfederacija izvršnih direktorjev in vodstvenega osebja (CEC), Evropska konfederacija neodvisnih sindikatov (CESI), Evropska zveza za umetnost in zabavništvo (EAEA), Evropski globalni sindikat UNI in Svetovna zveza za zaposlovanje (WEC).

Cilji v zvezi s kritjem, prenosljivostjo in preglednostjo

Sindikati se strinjajo s cilji pobude, tj. cilji v zvezi s kritjem, prenosljivostjo in preglednostjo. Formalno in dejansko kritje je bistvenega pomena za ETUC, dodati pa bi bilo treba dostop do ustrezne socialne zaščite. Prispevki in dajatve (za samozaposlene osebe in nestandardne delavce) bi morali biti čim bolj enaki prispevkom in dajatvam za osebe s standardnimi pogodbami o zaposlitvi (CESI). Vezanje pravic glede socialne zaščite na posameznike ne bi smelo voditi k individualizaciji socialne zaščite in treba je ohraniti kolektivno razsežnost (EAEA). Popolno prenosljivost in zbiranje teh pravic, dajatev in upravičenost bi bilo treba zagotoviti ne glede na obliko ali trajanje zaposlitve (UNI Europa). Poudarja se tudi pomembnost dostopa do usposabljanja in storitev na področju zaposlovanja (Eurocadres). Vsi sindikati se strinjajo, da je potrebna večja preglednost.

Delodajalci niso tako enotni. Večina organizacij delodajalcev se s tremi cilji v veliki meri strinja, vendar opozarja na pristojnost držav članic na tem področju (BusinessEurope, EuroCommerce, CEEMET, CEEP in UAPME).

ECEG se ne strinja s stališčem, da imajo nestandardni delavci in samozaposlene osebe omejen dostop do socialne zaščite ter ne vidi potrebe po proučitvi možnosti skupne opredelitve delavca na ravni EU.

HOTREC se strinja s tem, da je potrebna večja preglednost, vendar meni, da prevlada načelo subsidiarnosti, in zato daje prednost evidentiranju prenosljivih sistemov na nacionalni ravni.

Možnosti obveznega ali prostovoljnega formalnega kritja

Vsi sindikati podpirajo obvezno formalno kritje, izenačeno s formalnim kritjem standardnih delavcev (ETUC, EAEA), vendar bi bilo treba upoštevati nacionalne tradicije (CEC).

Delodajalci o teh možnostih izražajo različna stališča. ECEG se strinja, da bi morala biti socialna zaščita obvezna, vendar bi morali imeti zaposleni pravico do izbire oblike kritja (javno ali zasebno). BusinessEurope poudarja svobodo izbire samozaposlenih oseb. CEEP in EuroCommerce podpirata prostovoljno formalno kritje, da bi se upoštevale razlike v oblikah zaposlitve in heterogenost skupine samozaposlenih oseb. HOTREC, CEEMET in UAPME se sklicujejo na subsidiarnost, ki bi morala prevladati.

Primerni ukrepi za zagotovitev dejanskega kritja

Sindikati in delodajalci imajo nasprotna stališča o primernih ukrepih. Sindikati dajejo prednost razširitvi in prilagoditvi obstoječih sistemov osebam z vsemi mogočimi oblikami zaposlitve (ETUC), kolikor to dopuščata Pogodbi (CESI). Direktiva EU z zavezujočimi minimalnimi načeli in zahtevami je omenjena (UNI Europa, EAEA), vendar se pri tem ne bi smelo ogroziti obstoječega pravnega reda EU niti znižati obstoječih nacionalnih standardov ali ravni harmonizacije pravic.

Po drugi strani organizacije delodajalcev nasprotujejo pravno zavezujočim ukrepom na tem področju, saj trdijo, da prevlada načelo subsidiarnosti (ECEG, HOTREC), bi pa pozdravili uporabo odprte metode koordinacije, evropskega semestra, izmenjave dobrih praks, vzpostavitve referenčnih meril in pregleda socialnih kazalnikov (BusinessEurope). Nekatere organizacije delodajalcev (CEEP in EuroCommerce) menijo, da bi bilo ustrezno priporočilo Sveta.

Primerne minimalne zahteve za zagotovitev prenosljivosti in preglednosti

Po mnenju sindikatov bi bilo zaradi trendov na trgu dela treba vzpostaviti določene skupne minimalne standarde na področju socialne zaščite (CESI). Popolno prenosljivost bi moralo zagotoviti vezanje upravičenosti do socialne zaščite na posameznike z izenačenim izračunavanjem in združevanjem, to pa ne bi smelo voditi k individualizaciji socialne zaščite (ETUC).

Nekateri delodajalci se strinjajo z načelom prenosljivosti pravic, a pred sprejetjem pravno zavezujočih ukrepov pozivajo k oceni učinka (ECEG), ali pa zagovarjajo stališče, da prevlada subsidiarnost in da bi bilo treba dati prednost evidentiranju obstoječih prenosljivih sistemov (HOTREC).

Nekateri priporočajo, naj se EU omeji na splošne določbe (UAPME), ali pa bi radi omejili prenosljivost na minimalne pravice glede socialne zaščite (EuroCommerce). Upravne stroške prenosljivosti bi bilo treba čim bolj omejiti, za novega delodajalca pa ne bi smeli nastati nobeni dodatni stroški za zagotavljanje prenesenih pravic (CEEP).

Pripravljenost za začetek pogajanj

Vsi sindikati so izrazili pripravljenost za sodelovanje v pogajanjih. Vendar je bil ETUC prepričan, da pogoji za formalna pogajanja ne obstajajo več, drugi sindikati pa Komisijo pozivajo, naj pred evropskimi volitvami leta 2019 pripravi zakonodajni predlog. Delodajalci ne nameravajo začeti dialoga na podlagi člena 155 PDEU, ker ne vidijo potrebe po ukrepanju na ravni EU.

4. Rezultati javnega posvetovanja

Odprto javno posvetovanje je potekalo od 20. novembra 2017 do 15. januarja 2018. Nanj je odgovorilo 119 udeležencev, od tega 62 organizacij, 7 organov, 37 državljanov in 13 drugih (npr. raziskovalni inštituti, mreže). Večina odgovorov je prišla iz držav z dobro razvitimi sistemi socialne zaščite, kot so Nemčija (18), Belgija (16), Francija (15) in Švedska (14). Prejetih je bilo 15 dokumentov o stališčih, večina iz Nemčije (5), Belgije (4), Francije (2) in Združenega kraljestva (2), in sicer od regionalnih in centralnih oblasti, ponudnikov socialne zaščite, zadrug, organizacij samozaposlenih oseb, sindikata, nevladne organizacije in podjetja.

Izzivi

„Ali se strinjate z opredelitvijo izzivov v referenčnem dokumentu?“

Približno dve tretjini udeležencev se strinja z izzivi, ki jih je opredelila Komisija. Največ strinjanja je v zvezi z vrzelmi v dejanskem kritju, na drugem mestu pa z regulativno zapletenostjo.

	Strinjam se (skupno število odgovorov: 119)
Vrzeli v formalnem kritju	66
Vrzeli v dejanskem kritju	78
Nezadostna prenosljivost	65
Nezadostna preglednost	69
Regulativna zapletenost	75
Drugi izzivi	62

Načela

„Ali menite, da bi morala morebitna pobuda EU zasledovati naslednja splošna načela politike?“

Velika večina udeležencev se na splošno strinja, da bi moralo morebitno ukrepanje EU zasledovati zadevna načela, vključno z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite vsem delavcem ne glede na njihovo delovno razmerje, vezanjem pravic na posameznike, ko delajo, ter zagotavljanjem prenosljivosti pravic in preglednosti informacij ter poenostavljanjem upravnih zahtev. Le 14 udeležencev se je strinjalo z možnostjo, da „ukrepanje ni potrebno“.

	Strinjam se (skupno število odgovorov: 119)
Ne glede na vrsto in trajanje zaposlitvenega razmerja imajo delavci, v primerljivih pogojih pa tudi samozaposleni, pravico do primerne socialne zaščite	85
Vezanje pravic na posameznike, ko delajo (in ne na pogodbo), in zagotavljanje prenosljivosti pravic	72
Zagotavljanje preglednosti pravic in povezanih informacij	86
Poenostavitev upravnih zahtev	82
Ukrepanje ni potrebno	14

Možnosti

Glede navedenih možnosti 69,7 % udeležencev meni, da bi morale biti pravice in dolžnosti glede socialne zaščite obvezne pri vsaki vrsti dela, ne glede na vrsto pogodbe, 56,3 % udeležencev pa, da bi bilo treba obvezno zaščito in prispevke nestandardnih delavcev uskladiti z ravnijo pri standardnih delavcih.

64,7 % udeležencev meni, da bi morale biti pravice in dolžnosti glede socialne zaščite obvezne za vse samozaposlene osebe, 47,1 % udeležencev pa, da bi bilo treba obvezno zaščito in prispevke samozaposlenih oseb uskladiti z ravnijo pri standardnih delavcih.

52,94 % udeležencev meni, da bi bil najustreznejši način za zagotovitev dejanskega kritja enoten sistem socialne zaščite, ki bi kril vse zaposlene osebe. 54,6 % udeležencev celo meni, da bi bil enoten sistem socialne zaščite ustrezen za samozaposlene osebe.

Instrumenti

Skoraj tri četrtine udeležencev (72,3 %) poudarja potrebo po ukrepanju na ravni EU, 54,6 % udeležencev pa vidi uvedbo nove zakonodaje EU (npr. v obliki direktive) kot zelo učinkovito. Le 4,2 % udeležencev meni, da bi bila mehka zakonodaja EU (npr. priporočilo Sveta) zelo učinkovita.

Učinki

Po mnenju velike večine vseh udeležencev bi bil učinek uvedbe obveznih pravic glede socialne zaščite za vse oblike zaposlitve pozitiven za evropsko družbo, trg dela, delavce, javne finance in gospodarstvo.

„Ali bi bil po vaši oceni učinek uvedbe obveznih pravic na področju socialne zaščite v vseh oblikah zaposlitve pozitiven, nevtralen ali negativen za gospodarstvo“

	Pozitiven (skupno število odgovorov: 119)
konkurenčnost	73
odpornost in prilagodljivost	72
gospodarsko rast	72

vendar pretežno nevtralen za mala in srednja podjetja

„Ali bi bil po vaši oceni učinek uvedbe obveznih pravic na področju socialne zaščite v vseh oblikah zaposlitve pozitiven, nevtralen ali negativen za mala in srednja podjetja“

	Nevtralen (skupno število odgovorov: 119)
stroške	51
konkurenco	45

Po drugi strani pa bi bil učinek uvedbe prostovoljnih pravic glede socialne zaščite, kjer trenutno obstajajo vrzeli, nevtralen/negativen za evropsko družbo, trg dela, delavce, javne finance in gospodarstvo.

„Ali bi bil po vaši oceni učinek uvedbe prostovoljnih pravic na področju socialne zaščite, kjer trenutno obstajajo vrzeli za: gospodarstvo“

	Negativen (skupno število odgovorov: 119)	Nevtralen (skupno število odgovorov: 119)
konkurenčnost	45	43
odpornost in prilagodljivost	49	40
gospodarsko rast	49	41

vendar pretežno nevtralen za mala in srednja podjetja

„Ali bi bil po vaši oceni učinek uvedbe prostovoljnih pravic na področju socialne zaščite, kjer trenutno obstajajo vrzeli za: mala in srednja podjetja“

	Nevtralen (skupno število odgovorov: 119)
stroške	55
konkurenco	62

(1)

COM(2016) 127 final.

(2)

Spremljala sta ga delovna dokumenta služb Komisije: prvi je opisoval ključne trende v gospodarstvu, na trgu dela in v družbi, na katerih steber temelji in ki naj bi jih pomagal obravnavati; drugi pa se je skliceval na najbolj relevantno pravo na ravni EU. Delovna dokumenta služb Komisije „Ključni ekonomski, zaposlitveni in socialni trendi, ki so podlaga za evropski steber socialnih pravic“ (SWD (2016) 51) in „Socialni pravni red EU“ (SWD(2016) 50) z dne 8. marca 2016.

(3)

Spletna stran konference .

(4)

SWD(2017) 206 final, na voljo na naslednji povezavi .

(5)

EESO SOC/542, na voljo na naslednji povezavi .

(6)

Mnenje Odbora regij 2868/2016, na voljo na naslednji povezavi .

(7)

Resolucija Evropskega parlamenta 2016/2095(INI), na voljo na naslednji povezavi .