A. Nujnost ukrepanja

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

EU kljub dosedanjim prizadevanjem in naložbam nima najbolj zmogljivih superračunalnikov, obstoječi pa so odvisni od neevropske tehnologije. Razpoložljivi računski čas ne more zadovoljiti naraščajočega povpraševanja. Za zapolnitev te vrzeli morajo evropski znanstveniki in industrija svoje podatke obdelovati zunaj EU. To lahko povzroči težave v zvezi z zasebnostjo, varstvom podatkov, poslovnimi skrivnostmi in lastništvom podatkov, zlasti na občutljivih področjih.

Čeprav so stroški za večino akterjev na trgu, vključno z nacionalnimi vladami v Evropi, postali previsoki, države članice ne usklajujejo svojih naložbenih strategij za visokozmogljivo računalništvo (HPC) in ne združujejo virov. Evropa v primerjavi s svojimi konkurenti v Združenih državah Amerike, na Kitajskem in Japonskem očitno premalo vlaga v visokozmogljivo računalništvo, saj vrzel v financiranju znaša 500–750 milijonov EUR na leto.

Evropska dobavna veriga za visokozmogljvo računalniško tehnologijo je šibka, integracija evropskih tehnologij v delujoče visokozmogljive računalniške stroje pa ostaja zanemarljiva. Če ni jasnih možnosti za vodilni trg in prodajo računalnika v merilu eksa javnemu sektorju, evropski dobavitelji ne bodo tvegali in sami razvili teh računalnikov.

Brez potrebnih ukrepov za zagotovitev razvoja celotnega ekosistema visokozmogljivega računalništva (od tehnoloških komponent do sistemov in računalnikov ter aplikacij, znanj in spretnosti) ter usklajevanja in združevanja naložb v vrhunske visokozmogljive računalniške infrastrukture , ki temeljijo na tehnologijah EU, se pričakujejo dolgoročni negativni učinki ne samo na digitalno gospodarstvo, ampak tudi na neodvisnost Evrope ter vodilni položaj njene znanosti in industrije.

Kaj bi bilo treba doseči?

Cilji so v konkurenčnih časovnih okvirih pridobiti in vzpostaviti vrhunsko visokozmogljivo računalniško infrastrukturo v merilu pod eksa v Evropi; jo dati na voljo javnim in zasebnim uporabnikom, da bodo lahko razvili vodilne znanstvene in industrijske aplikacije, ki bodo spodbujale razvoj širšega ekosistema v merilu pod eksa v Evropi, ter podpirati pravočasni razvoj naslednje generacije evropskih visokozmogljvih računalniških tehnologij in njihovo integracijo v sisteme v merilu eksa, da bomo pripravljeni na njihov nakup v konkurenčnih časovnih okvirih v primerjavi z našimi svetovnimi konkurenti. Z zagotovitvijo superračunalnikov v merilu eksa okrog leta 2022, ki bodo temeljili na konkurenčni tehnologiji EU, bo to podprlo položaj EU med največjimi svetovnimi velesilami na področju superračunalništva. Če želimo doseči te cilje, je treba delo začeti zdaj, saj razvojni cikel običajno traja od štiri do pet let. 

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)? 

Zaradi razdrobljenosti javnih prizadevanj na področju visokozmogljivega računalništva v EU in znotraj držav članic je raba virov neučinkovita, čezmejna izmenjava strokovnega znanja pa le delno izkoriščena. Nobena država članica nima dovolj finančnih sredstev, da bi v primerjavi z ZDA, Kitajsko ali Japonsko v konkurenčnih časovnih okvirih sama pridobila računalniške zmogljivosti v merilu eksa ter razvila, pridobila in upravljala potrebni ekosistem visokozmogljivega računalništva v merilu eksa. Skupna infrastruktura in skupna uporaba obstoječih zmogljivosti bi koristili vsem, vključno z industrijo, MSP, znanstveno skupnostjo, javnim sektorjem in zlasti državami članicami, ki nimajo samozadostne nacionalne visokozmogljive računalniške infrastrukture. Zagotovili bi zlasti neodvisen dostop EU do vrhunske visokozmogljive računalniške tehnologije.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj?

Različne možnosti so: ohranjanje trenutnega stanja, konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture, skupno podjetje, evropsko gospodarsko interesno združenje, program, podoben Galileu, in medvladna organizacija. Skupno podjetje je prednostna možnost, saj je edini instrument, ki omogoča učinkovito in uspešno združitev skupnega javnega naročanja in lastništva superračunalnikov ter skupne naložbe v razvoj tehnologije za nabavljene računalnike.

Kakšna so stališča različnih zainteresiranih strani? Kdo podpira katero možnost?

85 % udeležencev ciljno usmerjenega posvetovanja (od katerih jih je bilo 61 % iz akademskih/raziskovalnih organizacij, 22 % iz podjetij, 4 % iz javnega sektorja in 2 % iz industrijskih združenj) se je strinjalo, da je sedanje stanje visokozmogljivega računalništva v Evropi problematično, in potrdilo potrebo po nadaljnjem ukrepanju na ravni EU. Trinajst držav (dvanajst držav članic EU in ena pridružena država) je že podpisalo izjavo EuroHPC, v kateri so se zavezale medsebojnemu sodelovanju in sodelovanju z Evropsko komisijo pri pridobitvi in vzpostavljanju vrhunske integrirane visokozmogljive računalniške infrastrukture.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Skupno podjetje bi imelo v primerjavi z vsemi drugimi preučenimi možnostmi jasne pozitivne gospodarske, družbene in okoljske učinke. Privedlo bi do vzpostavitve vrhunske visokozmogljive računalniške infrastrukture v Evropi s konkurenčno računalniško zmogljivostjo in večjo razpoložljivostjo za evropske javne in zasebne uporabnike (znanstvenike, industrijo, vključno z MSP, in javni sektor). Omogočilo bi pospešitev napredka evropske znanosti ter povečanje konkurenčnosti evropske industrije dobave tehnologije in uporabniške industrije v številnih sektorjih in področjih uporabe velikega gospodarskega, družbenega in okoljskega pomena.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Skupno podjetje EuroHPC bodo skupaj financirali njegovi udeleženi člani. Finančni prispevek Unije k skupnemu podjetju za kritje upravnih in operativnih stroškov v okviru veljavnega finančnega okvira znaša do 476 milijonov EUR.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

MSP bi imela veliko koristi, saj bi dobila boljši dostop do najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu, ki so danes ključno orodje za zagotavljanje konkurenčnih izdelkov na svetovnem trgu. Vzpostavitev ekosistema visokozmogljivega računalništva bo poleg tega MSP zagotovila več priložnosti za sodelovanje v razvoju in trženju visokozmogljivih računalniških rešitev.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Pričakuje se, da bodo sodelujoče države v Skupnem podjetju EuroHPC v veljavnem finančnem okviru zagotovile finančni prispevek v višini 476 milijonov EUR za operativne stroške skupnega podjetja.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Pričakovati je mogoče zmanjšanje upravnega bremena, saj bo nacionalne in evropske programe in naložbe v visokozmogljivo računalništvo usklajeval en sam pravni subjekt.

Sorazmernost? 

Prednostna možnost vključuje uravnotežene ukrepe, ki se vsi zdijo potrebni za doseganje zadevnih ciljev brez nalaganja prevelikega bremena zadevnim zainteresiranim stranem.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Skupno podjetje bi moralo začeti delovati do leta 2019, zlasti da bi v veljavnem finančnem okviru začelo javno naročanje računalnikov v merilu pod eksa. Politika bo po poznejših sprejemljivostnih testih nabavljenih računalnikov pregledana, da bi se ugotovilo, ali skupno podjetje učinkovito in uspešno usklajuje evropske programe in programe držav članic za vzpostavitev ekosistema v merilu eksa do leta 2022/2023.