EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.9.2018

COM(2018) 633 final

2016/0131(COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010




FMT:ItalicPrispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev
FMT:Italicv Salzburgu 19. in 20. septembra 2018

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE SPREMENJENEGA PREDLOGA

•Razlogi za spremenjeni predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del sklopa ukrepov, sprejetih na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018 1 , v okviru katerega Komisija predlaga okrepitev evropske mejne in obalne straže in pregled direktive o vračanju ter spreminja svoj prvotni predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil. Predlogi temeljijo na načelih solidarnosti in odgovornosti ter bodo državam članicam omogočili, da se bodo lahko v celoti zanesle na podporo Unije pri upravljanju mešanih migracijskih tokov zaradi hitre obravnave, tudi v nadzorovanih centrih, primerov državljanov tretjih držav, ki zaprosijo za mednarodno zaščito ali so nezakonito prisotni na ozemlju držav članic.

Evropski svet je v svojih sklepih ponovno potrdil pomen celovitega pristopa k migracijam, ki niso izziv le za posamezne države članice, temveč za celotno Evropo. V zvezi s tem je poudaril, da je pomembna celovita podpora Unije za zagotovitev urejenega upravljanja migracijskih tokov. Glavna načela iz sklepov Evropskega sveta so države članice dodatno podprle na različnih forumih 2 , poudarek pa je bil na potrebi po okrepitvi orodij evropske solidarnosti. Agencija Evropske unije za azil bi morala biti oprijemljiv primer evropske solidarnosti, prav tako pa mora biti sposobna doseči raven ambicij, ki je potrebna za učinkovit in uspešen skupni evropski azilni sistem v okviru Evropske unije.

Agencija Evropske unije za azil mora biti sposobna državam članicam zagotavljati polno operativno podporo, kadar je to potrebno, in okrepiti zmogljivosti držav članic za upravljanje azilnih primerov v upravni fazi postopka ter za obravnavanje pritožb v azilnih primerih. Ta spremenjeni predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil se osredotoča na določbe v zvezi z operativno in tehnično podporo, da bi se zagotovilo, da bo Agencija na zahtevo države članice lahko zagotovila podporo v največji možni meri z izvedbo postopka za mednarodno zaščito ali njegovih delov v upravni fazi, z izvedbo postopka za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ali pomočjo pri njem in s pomočjo sodiščem pri obravnavi pritožb, brez poseganja v pristojnost držav članic, da sprejemajo odločitve v zvezi s posameznimi prošnjami, in ob popolnem spoštovanju organizacije sodstva v posameznih državah članicah ter sodne neodvisnosti in nepristranskosti. 

Komisija je na podlagi sklepov Evropskega sveta razvila koncepta regionalnih ureditev za izkrcanje in nadzorovanih centrov ter sodeluje z državami članicami, ustreznimi agencijami Unije in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se ta koncepta izvajala na podlagi skupnih prizadevanj s popolno podporo Unije. Cilj tega spremenjenega predloga je tudi okrepiti elemente sodelovanja med Agencijo Evropske unije za azil in evropsko mejno in obalno stražo, da bi se upošteval predlog Komisije o spremembi uredbe o evropski mejni in obalni straži, zlasti kar zadeva napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščne točke in v nadzorovane centre. Komisija tako obravnava potrebo po zagotovitvi sinergij med postopkom za mednarodno zaščito in postopkom vrnitve z usklajevanjem med pristojnimi nacionalnimi organi in ustreznimi agencijami Unije.

Ta spremenjeni predlog je treba obravnavati v okviru medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010, ki ga je Komisija predstavila 4. maja 2016 3 . Evropski parlament in Svet sta na podlagi navedenih pogajanj 28. junija 2017 dosegla začasni dogovor, ki bo po mnenju Komisije že znatno okrepil mandat Agencije Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v primerjavi s trenutnim mandatom Evropskega azilnega podpornega urada. Uredba o Agenciji Evropske unije za azil še ni bila sprejeta, saj trenutno potekajo razprave o reformi celotnega skupnega evropskega azilnega sistema. Komisija spoštuje začasni dogovor, ki sta ga 28. junija 2017 dosegla Evropski parlament in Svet, ter priznava dodano vrednost tega kompromisa v primerjavi s sedanjo uredbo. Komisija meni, da bi bilo treba o tem spremenjenem predlogu razpravljati v okviru tekočih pogajanj o reformi skupnega evropskega azilnega sistema ter ga obravnavati kot dopolnitev teh razprav. Ta spremenjeni predlog nikakor ne bi smel prispevati k nadaljnji odložitvi sprejetja uredbe o Agenciji Evropske unije za azil.

Evropski svet je nadalje poudaril, da je treba poiskati hitro rešitev za celotni sveženj o skupnem evropskem azilnem sistemu in da bi bilo treba nadaljevati delo, da bi se lahko sveženj čim prej zaključil. Ciljno usmerjene spremembe tega predloga, v povezavi s predlogom o evropski mejni in obalni straži ter predlogom o direktivi o vračanju, temeljijo na celovitem pristopu, da bi se olajšal dogovor, ki vzpostavlja pravo ravnovesje med solidarnostjo in odgovornostjo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija je aprila 2016 v odgovor na pozive Evropskega sveta 4 napovedala, da si bo prizadevala za nadaljnjo reformo obstoječega okvira Unije, da bi se zagotovila humana in učinkovita azilna politika, in je maja in julija istega leta predstavila sveženj predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema. Med navedenimi predlogi je bil tudi predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil. Ta spremenjeni predlog dopolnjuje prvotni predlog Komisije in je skladen s ciljem oblikovanja notranje politike, ki temelji na ravnovesju med solidarnostjo in odgovornostjo, pri čemer upošteva sklepe Evropskega sveta iz junija 2018. Okrepljena podpora Agencije Evropske unije za azil je bistveni element solidarnosti.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je v skladu s celovito dolgoročno politiko za boljše upravljanje migracij, kot jo je Komisija določila v evropski agendi za migracije, ki je politične smernice predsednika Junckerja razvila v sklop na štirih stebrih temelječih skladnih pobud, ki se vzajemno krepijo. Navedeni stebri so zmanjšanje spodbude za nedovoljene migracije, varovanje zunanjih meja in reševanje življenj, močna azilna politika in nova politika o zakonitih migracijah. S tem predlogom se nadalje izvaja evropska agenda za migracije, natančneje v zvezi s ciljem krepitve azilne politike Unije, saj bo Agencija Evropske unije za azil zagotavljala popolno in skladno izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema. Predlog je odgovor na pozive Evropskega sveta iz junija 2018 k celovitemu pristopu k migracijam, ki združuje učinkovitejši nadzor zunanjih meja Unije, okrepljeno zunanje delovanje in okrepljene notranje vidike, zlasti tiste, ki so povezani z reformo skupnega evropskega azilnega sistema.

Pravila iz tega predloga bo dopolnjevala revidirana okvirna finančna uredba 5 za decentralizirane agencije, vključno z okrepljenimi pravili za upravljanje teh agencij s področja goljufij, nepravilnosti, nasprotja interesov in notranje kontrole.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Zakonodajni predlog temelji na členu 78(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost

Cilji tega predloga so (i) zagotoviti, da lahko države članice izkoristijo večjo podporo Agencije, vključno s sodelovanjem Agencije v upravni fazi postopka za mednarodno zaščito in v postopku na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba], da bi lahko hitro in pravočasno obravnavale prošnje za mednarodno zaščito, kar bo omogočilo učinkovito in pravilno delovanje azilnih in sprejemnih sistemov; (ii) okrepiti elemente sodelovanja med Agencijo Evropske unije za azil in evropsko mejno in obalno stražo ter (iii) Komisiji podeliti odgovornost za predlaganje seznama kandidatov za namestnika izvršnega direktorja.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Ustrezna stopnja učinkovitosti in enotnosti, potrebna pri uporabi zakonodaje Unije na področju azila, se lahko doseže le z uredbo. Prav tako je ob upoštevanju dejstva, da je bil prvotni predlog Komisije predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil, primerno, da se za ta spremenjeni predlog uporabi isti pravni instrument.

3. REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Temeljne pravice

Ta predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Vse dejavnosti Agencije Evropske unije za azil se izvajajo ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, določenih v Listini, vključno s pravico do azila (člen 18 Listine), varstvom pred vračanjem (člen 19 Listine), pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine). Predlog v celoti upošteva pravice otroka in posebne potrebe oseb v ranljivem položaju.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog spreminja prvotni predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil, ki ga je predstavila Komisija, in določa okrepljeno operativno in tehnično podporo Agencije državam članicam, zlasti z zagotavljanjem okrepljene podpore pri postopku za mednarodno zaščito in izvajanju dublinske uredbe. S predlogom se poleg tega uvaja možnost širše uporabe podpornih skupin za upravljanje migracij. Zato so potrebna dodatna finančna sredstva, ki bodo Agenciji omogočala napotitev potrebnih podpornih skupin za azil (od strokovnjakov za azil in začasnih uslužbencev do tolmačev) ter tehnične opreme in infrastrukture za te dejavnosti (na primer opreme za sistem Eurodac).

Potrebna dodatna finančna sredstva znašajo 55 milijonov EUR za vsako leto od leta 2019 do leta 2027. Skupna finančna sredstva, ki jih Agencija potrebuje za opravljanje svojih nalog na podlagi predlaganega razširjenega mandata, znašajo 320,8 milijona EUR za obdobje 2019–2020 in 1,25 milijarde EUR za obdobje 2021–2027.

Za učinkovito izvajanje novih nalog Agencije niso predvidena nobena nova delovna mesta v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije, ki je predvideval postopno povečanje števila zaposlenih Agencije na 500 ekvivalentov polnega delovnega časa v letu 2020, saj bi večino predlaganih novih dejavnosti opravljale dodatne napotene podporne skupine za azil.

Finančne potrebe so v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom in lahko vključujejo uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013. Zaprošeni finančni prispevek EU za obdobje 2021–2027 se lahko financira v okviru zgornjih mej, določenih v predlogu večletnega finančnega okvira z dne 2. maja 2018.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog o spremembi prvotnega predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za azil, ki ga je predstavila Komisija, upošteva medinstitucionalna pogajanja in začasni dogovor, ki sta ga Evropski parlament in Svet dosegla 28. junija 2017. Na podlagi navedenega začasnega dogovora bo lahko Agencija zagotavljala večjo operativno in tehnično podporo državam članicam, zlasti tistim, ki se soočajo z nesorazmernim pritiskom, vključno z vzpostavitvijo intervencijske skupine za azil, ki jo bo sestavljalo 500 strokovnjakov iz držav članic, da bi se omogočila hitra napotitev. Agencija bo kot del operativne in tehnične podpore, ki jo lahko zagotavlja, olajševala obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in državam članicam pomagala pri postopku za mednarodno zaščito. Agencija bo na podlagi izvedbenega sklepa Sveta prav tako lahko posredovala v državi članici, če bo prišlo do nesorazmernega pritiska, ki bo v azilnem in sprejemnem sistemu države članice povzročil izjemne in nujne potrebe, in če država članica ne bo ukrepala ali ukrepi ne bodo zadoščali oziroma če država članica ne bo upoštevala priporočil Komisije na podlagi spremljanja. Agencija bo izboljšala delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, saj bo imela nalogo, da redno spremlja, kako države članice uporabljajo skupni evropski azilni sistem z operativnega in tehničnega vidika, da bi se preprečile ali ugotovile morebitne pomanjkljivosti in zagotovila ustrezna podpora.

Ta spremenjeni predlog vsebuje ciljno usmerjene spremembe, saj Komisija predlaga nadomestitev dveh členov prvotnega predloga, in sicer člena 16 o operativni in tehnični podpori ter člena 21 o podpornih skupinah za upravljanje migracij. Predlaga tudi uvedbo novega člena 16a o okrepljeni pomoči pri postopku za mednarodno zaščito in postopku na podlagi dublinske uredbe. Poleg tega predlaga spremembe člena 47 o imenovanju namestnika izvršnega direktorja.

Komisija je v člen 16 spremenjenega predloga, ki zadeva operativno in tehnično podporo, ki jo Agencija lahko zagotovi državam članicam, vključila besedilo začasnega dogovora, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet. Spremenjeni predlog tako določa vse okoliščine in pogoje, v skladu s katerimi lahko Agencija zagotovi operativno in tehnično podporo, in sicer na zahtevo zadevne države članice, na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice ali na podlagi izvedbenega sklepa Sveta. Ta spremenjeni predlog tudi podrobno določa naloge, ki jih Agencija lahko izvaja pri zagotavljanju operativne in tehnične podpore, pri čemer prevzema naloge, ki so bile opredeljene v členih 16 in 21 začasnega dogovora. Poleg tega so naloge iz člena 16 dodatno prilagojene glede na uvedbo člena 16a o okrepljeni pomoči pri postopku za mednarodno zaščito in postopku na podlagi dublinske uredbe ter glede na spremembo člena 21 o podpornih skupinah za upravljanje migracij.

Novi člen 16a je osrednja točka tega spremenjenega predloga in predvideva možnost, da država članica na svojo zahtevo izkoristi možnost večje podpore Agencije, vključno z njenim sodelovanjem v upravni fazi celotnega postopka za mednarodno zaščito ali nekaterih njegovih delov in pri postopku na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba]. To bi državam članicam omogočilo hitro in pravočasno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, kar bo omogočilo učinkovito in pravilno delovanje njihovih azilnih in sprejemnih sistemov. Agencija bi tako lahko na zahtevo pristojnega nacionalnega organa pripravila odločitve o prošnjah za mednarodno zaščito in jih predložila pristojnim nacionalnim organom, ki bodo nato sprejeli odločitev o posameznih prošnjah in bodo v celoti odgovorni za njihovo obravnavo. Agencija bi prav tako lahko podpirala države članice pri obravnavanju pritožb v azilnih primerih, med drugim s pravnimi poizvedbami, pripravo poročil in analiz ter zagotavljanjem druge pravne podpore na zahtevo sodišč, pri čemer bi v celoti upoštevala neodvisnost in nepristranskost sodstva.

Kar zadeva spremembe člena 21 o podpornih skupinah za upravljanje migracij, Komisija predlaga nov člen, ki bi nadomestil člen iz prvotnega predloga, da bi se zagotovila skladnost s predlogom uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki je predstavljen hkrati s tem spremenjenim predlogom. Komisija predlaga, da se razširi področje uporabe za napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij. Za njihovo napotitev mora zaprositi država članica, vendar ni več omejena na okoliščine nesorazmernih migracijskih izzivov. V skladu s spremenjenim predlogom je Komisija odgovorna za usklajevanje na terenu, kot je že navedeno v začasnem dogovoru med Evropskim parlamentom in Svetom, pa tudi za usklajevanje zahtev držav članic in oceno potreb. S tem bi se zagotovila skladnost med različnimi ukrepi zadevnih agencij Unije ter smotrna poraba virov agencij in držav članic.

V zvezi s členom 47 Komisija predlaga, da odgovornost za predlaganje seznama kandidatov za namestnika izvršnega direktorja upravnemu odboru Agencije prevzame Komisija namesto izvršnega direktorja. Ta sprememba ponovno uvaja ureditev iz prvotnega predloga Komisije in je namenjena zagotovitvi skladnosti s postopkom za imenovanje izvršnega direktorja ter s tem boljši uskladitvi okvira upravljanja Agencije z načeli skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam Unije, ki so ga 12. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija. To je tudi v skladu s pristopom Komisije iz predloga uredbe o evropski mejni in obalni straži.

Če se bosta sozakonodajalca s predlaganimi spremembami iz tega spremenjenega predloga Komisije strinjala in jih upoštevala, bo treba zagotoviti skladnost z drugimi členi predloga uredbe o Evropski agenciji za azil glede postopka za zagotavljanje operativne in tehnične podpore, operativnega načrta in napotitve podpornih skupin za azil ter določbami o varstvu podatkov, pa tudi z drugimi povezanimi instrumenti, zlasti s predlogom uredbe o azilnem postopku in predlogu dublinske uredbe, člene in uvodne izjave pa bo treba preštevilčiti.

2016/0131 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010




Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev
v Salzburgu 19. in 20. septembra 2018

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 78(1) in (2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)    za uvodno izjavo 20 se vstavijo naslednje uvodne izjave:

„(1)Evropski svet je v svojih sklepih iz junija 2018 ponovno potrdil pomen celovitega pristopa k migracijam, ki niso izziv le za posamezne države članice, temveč za celotno Evropo. V zvezi s tem je poudaril, da je za zagotovitev urejenega upravljanja migracijskih tokov pomembna celovita podpora Unije, zlasti prek hitre obravnave prošenj, da se zagotovi dostop do zaščite tistim, ki jo potrebujejo, ter hitra vrnitev tistih, ki do nje niso upravičeni, vključno z uporabo nadzorovanih centrov. Zato bi morala biti Unija sposobna zadevnim državam članicam zagotavljati polno finančno in operativno podporo prek ustreznih agencij Unije, vključno z Agencijo Evropske unije za azil.

(2)Agenciji bi zato moralo biti omogočeno, da na zahtevo države članice zagotovi še bolj okrepljeno operativno in tehnično podporo z izvedbo celotnega postopka za mednarodno zaščito ali delov tega postopka v upravni fazi ter pomaga pri postopku na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba], brez poseganja v pristojnost držav članic, da sprejemajo odločitve o posameznih prošnjah.

(3)S sodelovanjem Agencije v postopku za mednarodno zaščito in v postopku na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba] bi se zagotovilo, da države članice prejmejo vso potrebno podporo za hitro in pravočasno obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, kar bi omogočilo učinkovito in pravilno delovanje azilnih in sprejemnih sistemov. V ta namen bi morala imeti Agencija tudi možnost, da nacionalnim pristojnim organom pomaga v upravni fazi postopka s pripravo odločitev o prošnjah za mednarodno zaščito. Pristojni nacionalni organi bi morali imeti možnost, da upoštevajo osnutke odločitev, ki jih pripravi Agencija, brez poseganja v njihovo pristojnost, da sprejemajo odločitve o posameznih prošnjah.

(4)Agencija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morali tesno sodelovati, da bi učinkovito obravnavali migracijske izzive, zlasti na zunanjih mejah, za katere je značilen pogosto velik dotok mešanih migracijskih tokov. Predvsem bi morali obe agenciji usklajevati svoje dejavnosti in podpirati države članice, da se olajšata postopek za mednarodno zaščito in postopek vračanja državljanov tretjih držav, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila zavrnjena ali ki so drugače nezakonito prisotni v državah članicah. Agencija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morali tesno sodelovati tudi pri drugih skupnih operativnih dejavnostih, kot so skupna analiza tveganja, zbiranje statističnih podatkov, usposabljanje in podpora državam članicam pri pripravi kontingentnih načrtov.

(5)Podporne skupine za upravljanje migracij bi morale državam članicam zagotavljati večjo operativno in tehnično okrepitev, zlasti na žariščnih območjih ali v nadzorovanih centrih. Te skupine bi morale biti sestavljene iz skupin strokovnjakov iz držav članic, ki jih napotijo Agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Europol ali druge ustrezne agencije Unije, pa tudi strokovnjakov iz osebja Agencije in Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Komisija bi morala zaradi vpletenosti različnih agencij Unije in morebitnih drugih zainteresiranih strani zagotoviti potrebno usklajevanje pri ocenjevanju potreb in operacijah na terenu.

(6)V zvezi s tem bi morala imeti Agencija možnost, da napoti ustrezno infrastrukturo in tehnično opremo, ki ju potrebujejo podporne skupine za azil, ter da pomaga pristojnim nacionalnim organom, vključno s sodnimi organi.

(7)Na žariščnih območjih ali v nadzorovanih centrih bi morale države članice sodelovati z ustreznimi agencijami Unije, ki bi morale delovati v okviru svojih pooblastil in pristojnosti, njihovo delo pa bi morala usklajevati Komisija.

(8)V teh primerih bi morale agencije Unije na zahtevo države članice in ob usklajevanju Komisije podpreti državo članico gostiteljico, da bi se izvedli hitri postopki za mednarodno zaščito in/ali vračanje. Moralo bi biti mogoče hitro razlikovati med državljani tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in tistimi, ki takšne zaščite ne potrebujejo, izvesti varnostne preglede ter celoten postopek ali del postopka za mednarodno zaščito in/ali vračanje.

(9)Države članice bi morale imeti možnost, da za pomoč Agencije zaprosijo ne le za zagotovitev okrepitve za nacionalne uprave, temveč tudi za zagotovitev pomoči sodiščem, ki obravnavajo azilne primere, brez poseganja v neodvisnost sodstva in ob popolnem spoštovanju organizacije sodstva v vsaki državi članici. V ta namen bi morala Agencija pri določanju profilov strokovnjakov predvideti profile za strokovnjake, ki so neodvisni od nacionalnih upravnih organov in ki lahko sodiščem na njihovo zahtevo pomagajo pri, med drugim, pravnih poizvedbah, analizah in zagotavljanju druge pravne podpore.“;

(2) za uvodno izjavo 42 se vstavita naslednji uvodni izjavi:

„(1)Cilj te uredbe je tudi zagotoviti, da lahko države članice na svojo zahtevo in v skladu s svojimi potrebami izkoristijo večjo podporo Agencije, vključno s sodelovanjem Agencije v postopku za mednarodno zaščito in v postopku na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba], da bi lahko hitro in pravočasno obravnavale prošnje za mednarodno zaščito, kar bo omogočilo učinkovito in pravilno delovanje sprejemnih in azilnih sistemov, ter okrepiti elemente sodelovanja med Agencijo Evropske unije za azil in evropsko mejno in obalno stražo. 

(2)Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi obsega in učinkov ukrepa bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.“ –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

(3) člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Operativna in tehnična podpora Agencije

1. Agencija zagotavlja operativno in tehnično podporo državam članicam v skladu s tem poglavjem:

(a) če zadevna država članica zaprosi Agencijo za tako podporo pri izvajanju svojih obveznosti v okviru skupnega evropskega azilnega sistema;

(b) če zadevna država članica zaprosi Agencijo za tako podporo v skladu s členom 16a;

(c) če zadevna država članica zaprosi Agencijo za tako podporo zaradi nesorazmernega pritiska na svoj azilni ali sprejemni sistem;

(d) če zadevna država članica zaprosi Agencijo za tako podporo v skladu s členom 21;

(e) na pobudo Agencije, če je azilni ali sprejemni sistem države članice pod nesorazmernim pritiskom, ob soglasju zadevne države članice;

(f) kadar Agencija zagotavlja operativno in tehnično podporo v skladu s členom 22.

2. Agencija omejeno obdobje organizira in usklajuje ustrezno operativno in tehnično podporo, kar lahko zajema sprejetje enega ali več operativnih in tehničnih ukrepov ob polnem spoštovanju temeljnih pravic:

(a) identifikacija in registracija državljanov tretjih držav, odvzem njihovih biometričnih podatkov in obveščanje državljanov tretjih držav o navedenih postopkih, kot je primerno, v tesnem sodelovanju z drugimi agencijami Unije;

(b) registracija prošenj za mednarodno zaščito in pomoč pri njej;

(c)zagotavljanje začetnih informacij državljanom tretjih držav, ki želijo podati prošnjo za mednarodno zaščito, in napotitev teh državljanov tretjih držav k pristojnim nacionalnim organom;

(d) olajšanje pomoč pri obravnavianja prošenj za mednarodno zaščito, ki jih obravnavajo pristojni nacionalni organi, ali zagotavljanje druge potrebne pomoči navedenim organom pri postopku za mednarodno zaščito, zlasti z:

(i)    izvedbo razgovora o dopustnosti ali vsebinskega razgovora oziroma pomočjo pri njima, kot je ustrezno, in izvedbo razgovora za določitev odgovorne države članice ali pomočjo pri njem;

(ii)    registracijo prošnje za mednarodno zaščito v avtomatiziranem sistemu iz Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba];

(c)    zagotavljanje pomoči pristojnim nacionalnim organom, odgovornim za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito;

(iii)    pomočjo pri zagotavljanju informacij prosilcem o postopku za mednarodno zaščito in v zvezi s sprejemnimi pogoji, kot je primerno; 

(iv)    pomočjo pri zagotavljanju informacij o dodeljevanju prosilcev in zagotavljanje potrebne pomoči prosilcem, ki bi lahko bili dodeljeni;

(e)    spodbujanje skupnih pobud držav članic za tehnično sodelovanje pri obdelavi prošenj za mednarodno zaščito;

(f)    svetovanjein usklajevanje, pomoč ali usklajevanje pri vzpostavljanju ali zagotavljanju sprejemnih zmogljivosti držav članic, zlasti začasnih bivališč, prevoznih sredstev in zdravniške pomoči;

(g)    pomoč pri nalogah in obveznostih iz Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba], vključno z izvedbo ali usklajevanjem dodeljevanja ali predajie prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite znotraj Unije;

(h)    pomoč pri postopkih na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba];

   (i)    zagotavljanje storitev tolmačenja;

(j)    pomoč državam članicam pri zagotavljanju, da so vzpostavljeni vsi zaščitni ukrepi, potrebni za zaščito pravic otroka in zaščito otrok, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva;

(k)    pomoč državam članicam pri določanju prosilcev, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema ali drugih oseb v ranljivem položaju, vključno z mladoletniki, pri napotitvi teh oseb k pristojnim nacionalnim organom za ustrezno pomoč na podlagi nacionalnih ukrepov in pri zagotavljanju, da so za navedene prosilce vzpostavljeni vsi potrebni zaščitni ukrepi;

(l)    zagotavljanje pomoči ali podpore pri usklajevanju med ustreznimi nacionalnimi organi za spremljanje postopka za mednarodno zaščito z morebitnimi postopki vračanja v primeru negativne dokončne odločitve;

(m)    priprava odločitev o prošnjah za mednarodno zaščito brez poseganja v pristojnost pristojnega nacionalnega organa, da sprejema odločitve o posameznih prošnjah;

(n)    pomoč pri obravnavi pritožb, med drugim z opravljanjem pravnih poizvedb in analiz ter drugo pravno podporo;

(o)    sodelovanje v podpornih skupinah za upravljanje migracij na žariščnih območjih iz Uredbe 2016/1624 člena 21 v tesnem sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami Unije;

(p)    napotitev podpornih skupin za azil;

(q)    svetovanje, kadar je primerno, in napotitev ustrezne infrastrukture in tehnične opreme, ki ju potrebujejo podporne skupine za azil, ter pomoč pristojnim nacionalnim organom, vključno s sodnimi organi.

3.    Agencija dejavnosti iz odstavka 1 2 financira ali sofinancira iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

4.    Izvršni direktor oceni rezultat operativnih in tehničnih ukrepov, podrobna poročila o oceni pa, v skladu s shemo poročanja in ocenjevanja iz operativnega načrta, predloži upravnemu odboru v 60 dneh od zaključka izvajanja navedenih ukrepov, skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice. Agencija izvede celovito primerjalno analizo navedenih rezultatov in jo vključi v letno poročilo o dejavnostih iz člena 65.“;

(4) vstavi se novi člen 16a:

„Člen 16a

Okrepljena pomoč pri postopku za mednarodno zaščito in postopku na podlagi dublinske uredbe

1. Država članica lahko Agencijo zaprosi, naj ji zagotovi okrepljeno pomoč pri izvajanju njene politike na področju azila, vključno z njenimi obveznostmi v okviru skupnega evropskega azilnega sistema. V ta namen Agencija napoti podporne skupine za azil, vključno iz intervencijske skupine za azil, če je to primerno, za:

(a)izvedbo celotnega postopka za mednarodno zaščito ali delov tega postopka v upravni fazi v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku], brez poseganja v pristojnost držav članic, da sprejemajo odločitve o posameznih prošnjah; in/ali

(b)pomoč pri hitrem izvajanju ali za izvedbo postopkov na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba]; in/ali

(c)pomoč pri obravnavi pritožb v zvezi s postopki iz točk (a) in (b).

2.Za namene točke (a) odstavka 1 strokovnjaki podpornih skupin za azil po potrebi:

(a)zagotavljajo informacije prosilcem o postopku za mednarodno zaščito in v zvezi s pogoji za sprejem, kot je ustrezno;

(b)registrirajo prošnje za mednarodno zaščito;

(c)odvzemajo biometrične podatke in jih posredujejo v skladu s členom 10 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac];

(d)pomagajo prosilcem pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito;

(e)opredeljujejo in ocenjujejo morebitne potrebe po posebnih procesnih jamstvih ali morebitne posebne potrebe glede sprejema;

(f)izvajajo razgovore o dopustnosti in vsebinske razgovore, kot je ustrezno;

(g)presojajo dokaze v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito;

(h)pripravljajo odločitve o prošnjah za mednarodno zaščito in jih posredujejo pristojnim nacionalnim organom, ki bodo odgovorni za sprejemanje odločitev o posameznih prošnjah v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku];

(i)zagotavljajo pomoč ali podporo pri usklajevanju med ustreznimi nacionalnimi organi za spremljanje postopka za mednarodno zaščito z morebitnimi postopki vračanja v primeru negativne dokončne odločitve.

3.Za namene točke (b) odstavka 1 strokovnjaki podpornih skupin za azil po potrebi:

(a)registrirajo prošnje za mednarodno zaščito v avtomatiziranem sistemu iz Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba];

(b)zagotavljajo informacije prosilcem o postopkih na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [dublinska uredba];

(c)izvajajo razgovore za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito;

(d)opravljajo iskanje družine in ugotavljajo povezavo z državo članico, odgovorno za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito;

(e)določajo, kateri prosilci so upravičeni do dodelitve ali predaje;

(f)izvajajo ali usklajujejo dodeljevanje ali predajo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite ali pri njima pomagajo;

(g)izvajajo postopek za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ali pri njem pomagajo;

(h)izvajajo postopek sprejema in pošiljajo uradna obvestila o ponovnem sprejemu v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [dublinska uredba] ali pri tem pomagajo.

4. Za namene točke (c) odstavka 1 strokovnjaki podpornih skupin za azil po potrebi pomagajo sodiščem, na njihovo zahtevo in ob polnem spoštovanju neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, pri obravnavi pritožb, med drugim z opravljanjem pravnih poizvedb in analiz ter z drugo pravno podporo.

5.Agencija zagotovi prevod zadevnih dokumentov ter potrebno tolmačenje.“;

(5) člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Podporne skupine za upravljanje migracij

1.Kadar država članica zaprosi za operativno in tehnično okrepitev s podpornimi skupinami za upravljanje migracij v skladu s členom 17 Uredbe št. XXX/XXX ali kadar so podporne skupine za upravljanje migracij napotene na žariščna območja v skladu s členom 18 Uredbe št. XXX/XXX, izvršni direktor zagotovi usklajevanje dejavnosti Agencije v podpornih skupinah za upravljanje migracij s Komisijo in drugimi zadevnimi agencijami Unije, zlasti Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije. 2.

2.Izvršni direktor po potrebi začne postopek za napotitev podpornih skupin za azil ali strokovnjakov iz intervencijskih skupin za azil v skladu s členoma 17 in 18. Operativna in tehnična okrepitev, ki jo podporne skupine za azil ali strokovnjaki iz intervencijskih skupin za azil zagotovijo v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, lahko vključuje:

(a) pregledovanje državljanov tretjih držav, vključno z njihovo identifikacijo in registracijo ter na zahtevo držav članic odvzemom njihovih prstnih odtisov;

(b) registracijo prošenj za mednarodno zaščito in na zahtevo držav članic obravnavanje takih prošenj;

(c) zagotavljanje informacij o azilnih postopkih, vključno s premestitvijo in posebno pomočjo prosilcem ali potencialnim prosilcem, v zvezi s katerimi bi se lahko sprejela odločitev o premestitvi.

1.Na zahtevo države članice ali na pobudo Agencije in s soglasjem zadevne države članice se lahko v zadevno državo članico napotijo podporne skupine za upravljanje migracij, da bi ji zagotovile tehnično in operativno okrepitev.

2.Podporne skupine za upravljanje migracij sestavljajo podporne skupine za azil, operativni uslužbenci iz stalne enote evropske mejne in obalne straže ter strokovnjaki Europola ali drugih ustreznih agencij Unije.

3.Država članica iz odstavka 1 Komisiji predloži zahtevo za okrepitev s podpornimi skupinami za upravljanje migracij in oceno svojih potreb. Komisija na podlagi ocene potreb zadevne države članice posreduje zahtevo Agenciji, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Europolu in drugim ustreznim agencijam Unije, kakor je primerno, in zagotovi celovito usklajevanje navedene ocene.

4.Ustrezne agencije Unije, ob usklajevanju Komisije, ocenijo zahtevo države članice za okrepitev in potrebe, da se opredelijo potrebni ukrepi, vključno z napotitvijo tehnične opreme, s katerimi zadevna država članica soglaša.

5.Komisija v sodelovanju z državo članico gostiteljico in ustreznimi agencijami Unije določi pogoje sodelovanja za napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij ter napotitev tehnične opreme in je odgovorna za usklajevanje dejavnosti teh skupin.

6. Podporne skupine za azil, ki jih napoti Agencija v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, lahko izvajajo naloge iz člena 16(2) in člena 16a.

7.Podporne skupine za upravljanje migracij po potrebi vključujejo strokovnjake s področij zaščite otrok, preprečevanja trgovine z ljudmi, varstva temeljnih pravic, enakosti spolov in varstva zoper nasilje zaradi spola.“;

(6) člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47
Namestnik izvršnega direktorja

1. Namestnik izvršnega direktorja pomaga izvršnemu direktorju pri vodenju Agencije in izvajanju njegovih drugih nalog iz člena 46(5). Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.

2. Namestnika izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na predlog izvršnega direktorja s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku. Namestnik izvršnega direktorja je imenovan na podlagi zaslug ter ustreznih upravnih in vodstvenih kompetenc, pa tudi ustreznih poklicnih izkušenj na področju migracij in azila. Komisija za mesto namestnika izvršnega direktorja predlaga najmanj tri kandidate. Upravni odbor je pooblaščen, da na predlog izvršnega direktorja podaljša mandat namestnika izvršnega direktorja ali ga odstavi. Za namestnika izvršnega direktorja veljajo določbe člena 45(1), (4), (5), (7), (8) in (9).“

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga

1.2.Zadevno področje v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga

1.2.Zadevno področje v strukturi ABM/ABB 6  

1.3.Vrsta predloga

◻ Predlog se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 7 . 

☑ Predlog se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilj

1.4.1.Večletni strateški cilj Komisije, ki naj bi bil dosežen s predlogom

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga.

1.5.Utemeljitev predloga

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen predlog: 

–◻    trajanje predloga od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen predlog:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 8  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Načrtovani način kontrole

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

* Urad EASO prejme prispevke pridruženih schengenskih držav.

·Nove proračunske vrstice, potrebne za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027

·Nova proračunska vrstica za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni potrebna, ampak se proračunska vrstica 18 03 02 ustrezno spremeni.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Povečanje za 55 milijonov EUR od leta 2019 do leta 2027 v primerjavi z oceno finančnih posledic, priloženo predlogu Komisije COM(2016) 271 final z dne 4. maja 2016.

Namen povečanja je podvojiti sredstva, ki so na voljo za odhodke, povezane z operativno podporo (proračunska vrstica 33 v proračunu Agencije), za naslednje dejavnosti:

1) okrepljeno tehnično in operativno podporo državam članicam za upravljanje azilnih in sprejemnih sistemov, vključno z okrepljeno podporo na področju postopka za mednarodno zaščito, da se zagotovi hitra in pravočasna obravnava prošenj, kar bo omogočilo učinkovito in pravilno delovanje azilnih in sprejemnih sistemov, ter pomočjo državam članicam pri postopku na podlagi dublinske uredbe;

2) okrepljene dejavnosti v podporo državi članici gostiteljici, da se zagotovi hitra obravnava prošnje z izvedbo celotnega postopka za mednarodno zaščito ali njegovega dela v upravni fazi, tudi v nadzorovanih centrih, in pomoč sodnim organom pri obravnavi pritožb.

Za naslednjih deset let je za vse države članice EU predvidenih približno 500 000 primerov (prosilcev za azil) na leto (v prvih osmih mesecih leta 2018 je bilo 382 000 primerov prosilcev za azil v EU). Za Grčijo in Italijo se pričakuje približno 120 000 primerov na leto, od tega 60 000 v Grčiji in 60 000 v Italiji. Na grških otokih je v povprečju treba obravnavati 15 000 primerov. Urad EASO trenutno obravnava le del primerov na grških otokih, na celini pa še ne zagotavlja podobne podpore, za katero je zaprosila Grčija. Na splošno je učinek, ki ga ima urad EASO pri pomoči državam članicam pri obravnavi vseh zadev, v tem trenutku omejen. Namen spremenjenega predloga je razširiti zmogljivosti in področja urada EASO za večjo podporo državam članicam, zlasti državam članicam na prvi črti (npr. Grčija in Italija), vključno s konceptom nadzorovanih centrov, h kateremu je pozval Evropski svet v svojih sklepih z dne 28. junija.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za Agencijo Evropske unije za azil

–◻    Za predlog niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020* (odobritve za prevzem obveznosti v EUR)

* V preglednici so prikazani le stroški za poslovanje iz naslova 3.    

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027*

odobritve za prevzem obveznosti v EUR

* V preglednici so prikazani le stroški za poslovanje iz naslova 3.    

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Zahtevano število zaposlenih za Agencijo ostaja enako kot v prvotnem predlogu Komisije z dne 4. maja 2016, tj. postopno povečanje na 500 EPDČ v letu 2020.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* V tej preglednici je prikazano število zaposlenih, ki je že bilo zahtevano v predlogu Komisije COM(2016) 271 final z dne 4. maja 2016. Od leta 2021 naprej se ne zahtevajo dodatni zaposleni.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje politike ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–☑    Predlog je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom, vendar lahko vključuje uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru.

–◻    Za predlog je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 12 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–◻ V predlogu ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–☑ V predlogu je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za prihodke

–☑    Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog ima naslednje finančne posledice:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Evropski svet, 28. 6. 2018.

(2)    Izjava Nemčije in Francije o obnovitvi evropskih zavez glede varnosti in blaginje, sprejeta 19. junija 2018 na gradu Meseberg.

(3)    COM(2016) 271 final.

(4)    Evropski svet, 19. 2. 2016.

(5)    [Sklici se vstavijo po sprejetju nove okvirne finančne uredbe (delegirani akt); sprejetje je predvideno do konca leta].

(6)    ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(7)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(8)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(9)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(10)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(11)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(12)    Glej člena 11 in 17 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(13)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.